tIMt' Naročnina mesečno Vi Din, ta inozem-•tro 40 Din — nedeljska izdaja ce-loletM % Din, ta Inosematvo 129 Din Oredniitve je v Kopitarjevi aLi/HI SLOVENEC ček. račun: Ljub« Ijana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7565. Zagreb Štv. 39.011, Praga-Dunaj 2479? Uprava:Kopitar-jeva 6, telefon 2993 Telefoni »redalitra: dnevna alnibe MM - nočnn 2996, 2994 in 205« Izhaja vsak dan sjntraj, rasen ponedeljka in dneva po prazniku Kaj bo no vzhoda? Ves svet se sprašuje, ali bo na vzhodu, kjer je napetost med sovjetsko Rusijo in japonskim cesarstvom vsekakor dosegla svoj višek aH pa mu je vsaj čisto blizu, izbruhnila vojna. Razumljivo je, da to vpra-šamje vzbuja v Evropi in Ameriki precejšnje vznemirjenje, ker so danes razmere take, da mora obračunavanje med obema azijskima državama nujno potegniti za seboj še druge velesile, kar bi pomenilo z veliko verjetnostjo izibruh krvavega plamena po vsem svetu. Hvala Bogu je še vedno veliko znamenj, ki kažejo, da se bo vsaj zaenkrat še. mogoče izogniti taki katastrofi. Najvažnejši razlog, ki upravičuje to domnevo, je, da se spor med Rusijo in Japonsko suče okoli zadeve, ki je bila za sovjetsko dTŽavo izgubljena že pred tremi leti. ko so Japonci zasedli Mandžurijo, ne da bi bili sovjeti ganili s prstom, da bi bili to preprečili. Zakaj njihovi papirnati protesti so bili enake vrednosti kakor protesti ostalih velesil, ki iz Ženeve čuvajo nad svetovnim, mirom. Gre namreč za. takozvano vzhodno-kitajsko železnico, E. C. R., ki pomeni najkrajšo zvezo med Sibirijo in Vladivostokom in ki so jo Rnsi zgradili s svojim denarjem skozi kitajsko ozemlje potem, ko so slabi Kitaj prisilili, da privoli v sovladstvo carske Rusije na tej progi. Kakor hitro pa je Mandžurija pod plaščem neodvisnega Mandžn-kno-a postala japonska, je ruska sosuvere-niteta na železnici postala nemogoča, ako sovjeti ne mislijo Mandžurije Japonski sploh osporavati. Tega pa se sovjeti niso upali, niti tega ne nameravajo danes, ampak so se že sprijaznili s tem, da se svoje najkrajše zveze s Tihim oceanom odpovejo, tako da bo najjužnejša točka ruske posesti in interesnega vpliva na Pacifiku zvezana z državo po veliko daljši amurski progi. Da je temu tako, dokazuje dejstvo, da so sovjeti že davno stopili z Japonsko oziroma z Mandžukuo-om v zvezo, da E. C. R. s čim večjim dobičkom novi državi prodajo. Ce ta pogajanja doadaj se niso privedla do zaključka, to še ni razlog, da bi se začela vojska, čeprav jo Japonska očividno izziva ali se vsaj tako dela. da ee je nič ne boji. Japonci bi pač radi železnico dobifii zastonj, ker menijo, da bodo sovjeti železnico, ki nima zanje danes v resnici nobenega praktičnega pomena več, rajši z glasnim protestom sami žrtvovali, kakor da bi se spustili . v "vojno. Seveda japonski prenapeteži ne računa?« zadosti s tem, da bi si sovjeti sami zadali globoko rano na svojem političnem in moralnem ugledu, ako bi svojo posest na Daljnem vzhodu sami žrtvovali, čeprav nima zanje več nobene praktične koristi. Že dej; stvo,. da so se je odpovedali brez vsake vsaj enako važne protikoncesije ali vsaj brez zadostne odškodnine, bi pomenilo za Rusijo veliko izgubo na prestižu ne samo v Aziji, ampak tudi, v Evropi. Tudi bi Japonci tako kapitulacijo na vsak način razumeli tako, da imajo sedaj na azijski celini popolnoma svobodno roko, kar bi privedlo že v kratkem času do še hujših zapletljajev, nego so dosedanji, ker je znano, da Japonci streme za tem, da se polastijo še druge in zadnje direktne zveze med Rusijo in Kitajsko na kopnem, to je ceste, ki vodi iz zunanje, pod sovjetskim protektoratom stoječe Mongolije čez Kalgan v Peking. Zato pač ni misliti na to, da bi sovjetska Rusija Japoncem vzhodnokitajsko železnico pustila kar meni nič tebi nič, zadovoljujoč se s papirnatim protestom, in bodo pač Japonci, ako nimajo resnega namena, da že zdaj sprožijo usode-polno vojsko, morali poseči nekoliko v žep ln Rusom odplačati železnico s kakimi 100 ali 200 milijoni jenov. In to je tista točka, za katero v sedanjem trenutku gre. Izzivanje mandžurskih oblasti, ki so zaprte skoro vse rusko višje železniško osobje, najbrž ne pomeni ničesar drugega, kakor pritisk na sovjete, da še bolj znižajo ceno. za katero bi radi svojo zvezo z Vladivostokom prodali. Naj Japonska šc tako izziva — verjetno ni, da bi v resnici hotela vojsko že sedaj. Kdorkoli pozna ozemlje, na katerem bi se ta krvavi ples vršil, ve, da tam v pozni jeseni in pozimi vojska ni šala ne za enega ne za drugega, posebno ne za Japonce. Tudi je mandžurska ekspedicija japonski državi prizadela že dosedaj take ogromne finančne žrtve, da so že zdaj njene finance blizu bankerota in da bi vojska kljub japonskemu patriotizmu lahko izzvala socialno proti-reakc.ijo, ki si je vladajoči krogi mikadove države absoflut.no ne želijo. Največje skrbi pa prizadeva Japonski vprašanje, kaj bi v slučaju vojne z Rusijo storile Severnoameriške združene države, kjer bi drugo leto utegnila priti na krmilo druga politika, nego je bila dosedanja. Na vsak način pomeni ta negotovost za Japonce veliko nevarnost za hrbtom, dasi bi ameriško brodovje v slučaju, da se Amerika postavi na ■tran Rusije, moralo operirati zelo daleč od svojih celinskih opiraiišč. Tudi bi moralo Japonsko zadrževati od vojne dejstvo, da si je Rusija zasigurala s svojimi zadnjimi pakti zelo močno stališče v Evropi, kjer jo bodo kmalu sprejeli v Zvezo narodov. Seveda bi za Japonce pomenilo velik plus, oe bi mogli to preprečiti, toda. da bi v to svrlio rlsklrali vojno, tega pač nihče Japoncem ne bo pripisoval. Če vse to premislimo. Moramo priti do zaključka, da si v sedanjem trenutku vojne ne morejo želeti ne sovjetska armada, ki'bi jo Japonci bržčas hitro popolnoma odrezali'od njenega zaledja (neglede na to, da bi utegnili sovjeti, ako bodo zaposleni na vzhodu, dobiti sovražnike v hrbtu) — ne Japonska. Mogoče se Japonci zanašajo na Anglijo, ki pravkar pošilja v Mandžurijo trgovinsko Odpo«"lan«tvo, kateremu Japonei, ki sami krvavo rabijo Mandžurijo, ne bodo dali ko- General Johnson bo odstopil Težkoče Roosevettovega načrta Upor proti diktatorskim te in jam - Za obrambo demokratične ustave General Johnsoi. »wyork, 24. avgusta. E. Iz AVashingtona porota jo, da postaja nasprotstvo meti predsednikom Rooseveltom in med njegovim najožjim sotrudni-kom genralom Johnsonom, ki je prav za prav izvedel takoimenovano »NIRA«, to je velik načrt za Rasfeo-iaponsfca napetost popolno preosnovo ameriškega gospodarstva. Proti generalu Johnsonu se ni dvignil samo predsednik Roosevclt, ampak tudi velika večina njegovih so-trudnikov. Vsem se zdi, da je general Johnson pri organizaciji industrije šel predaleč, da se je vračunal in tla so uspehi, ki so se spočetka kazali, v poslednjem času ne samo izostali. ampak se. spremenili v katastrofalno stisko, ki je začela tlačiti ameriško gospodarstvo. Spor je menda nastal predvsem v vprašanju, kako sc naj nadzira strogo izvajanje obnovitvenega načrta in kdo ga naj nadzira. General Johnson zastopa mnenje, da mora biti nadzorna oblast samo ena sama oseba, nc pa število oseb, združenih po odborih in komisijah. Odborsko delo napredek samo zavlačuje. Vsaka iniciativa dovode tlo cilja le, če jo ima v rokah ena sama oseba. Nasproti njemu so se dvignili vplivni sodelavci Roosevelta, kot znana delavka na socialnem polju Miss Perkins in industrijski svetovalec predsednika Richberg, ki so proti vsaki osebni diktaturi, ki da je v osnovnem nasprotju z demokratičnimi načeli ameriške ustave in ki izključuje zdravo nadzorovanje napak, ki se jim tudi najboljši samovoljnik nc more izogniti, ki pa čostokrat težko padajo po ramah državljanov. Državljani, tako se jc izjavila Miss Perkins. niso Mrzlica na vzhodu Rusija je poslala v Tokio g rotečo noto, da naj prenehajo z aretacijami Rusov - Belogardisti ze nastopalo _ . . >■ t i ' • 7 rlniišn otram na co nmiHarin nn naiboli Moskva, 24. avg. b. Ruski poslanik v Tokiu je izročil japonskemu zunanjemu ministru protestno noto, ▼ kateri se do vseh podrobnosti opisuje položaj na vzhodno-kitajski železnici. V noti sovjetske vlade se najpreje protestira, ker japonske in mandžurske oblasti pod poveljstvom japonskih častnikov zapirajo ruske uradnike na vzhodno-kitajski železnici, s čimer onemogočajo redni promet. Zaradi neprestanih aretacij ruskih državljanov, ki so nameščeni na omenjeni železnici, trpi uprava železnice vsak dan večjo Škodo, pa tudi služba je že tako neurejena, da o rednem prometu sploh ne more biti več govora. Japonske in mandžurske oblasti zapirajo sovjetske državljane brez vsakega razloga z namenom, da onemogočijo pravilen promet na vzhodno-kitajski železnici ter da obdolže nameičence sabotaže. Sovjetska vlada opozarja japonsko, da rse to, kar se dela na vzhodno-kitaj-ski železnici, pomenja kršitev pravic sovjetske Unije na tej železnici, zaradi česar dela sovjetska vlada za rse posledice odgovorno japonsko vlado. Sovjeti obenem opozarjajo Japonsko na težke posledice nezaslišanih kršitev in jih odločno pozivajo, da prenehajo s tako prakso, ki ne služi miru. Na koncu se v ruski noti protestira še proti temu, da je japonska rlada formirala čete belogardistov, ki za japonske norce izdajajo srojo lastno domorino. Belogardisti V zrezi z aretacijo sorjetskih nameščencev in uradnikov na rzhodno-kitajski železnici je vložil sorjetski generalni konzul v Harbinu po nalogu svoje rlade najostrejši protest pri raandžurski vladi in zabteral, da se takoj izpusti 88 sovjetskih driarljanor, ki se nahajajo v mandžurskih ječah. To tembolj, ker so bili ruski državljani aretirani brez vsakega pravnega razloga. V zvezi s temi aretacijami so japonske in mandžurske oblasti iz-vršile tudi več nezakonitih hišnih preiskav, kjer so pokazale skrajno brezobzirnost. Ruski generalni konzul je nadalje ostro protestiral proti surovemu rarnanju z aretiranci. Po uradnih poročilih iz Ha-barorska so izpostavljeni zaprti ruski nameščenci rzhodao-kitajske železnice strašnim mukam, ki jim jih prizadevajo na rse mogoče nečloveške načine belogardisti, da dobijo od njih razna priznanja. Dopisnik »United Pressa« v Moskvi trdi, da so zadnje vesti iz Mandžurije povzročile veliko vznemirjenost, ker japonska in mandžurska vlada hočeta za rsako ceno popolnoma zlomiti ruski rpliv na rzhodno-kitajski železnici in de facto vzpostavi mandžursko kontrolo nad to progo. »Izrestja« odločno demantirajo vesti, da so sorjeti sklenili s Kitajsko kakršnokoli tajno po- ličkaj vrednih gospodarskih koncesij, ako za to ne dobijo političnih protiusflug. In v resnici mora Angliji biti mnogo na tem, da zopet stopi na stran Japonske, zato da ustvari v Aziji močno protiutež proti sovjetski Rusiji, ki je s pomočjo Francije stopila v koncem evropskih velesil, v kar so morali Angleži s kislim obrazom privoliti. Vendar pa sc angleška pomoč zaenkrat nc ho pokazala drugače kakor samo v diplo-matični obliki, ker gotovo tudi Anglija ne smatra, da je prišel trenutek, ko bi so smel v Aziji zanetiti požar, iz katerega bi mogel britanski imperij izvleči zase nov dobiček. Angleško posredovanje bo zato čisto gotovo šlo za tem, da se sovjeti in Japonska pobotajo in svoj končni obračun šc za neka.i i časa odložijo. godbo. Z druge strani pa se poudarja po najbolj zanesljivih informacijah, da se kljub vsem deman-tijem in poskusom, da se prikrije afera, vodijo med sovjetsko vlado in angleškimi predstavniki pogajanja. Tu ne gre za rzpostaviter stare japonsko-angleške zveze, niti za sklenitev novega sporazuma, temveč za sporazum med Veliko Britanijo in Japonsko z ozirom na dogodke na Daljnem vzhodu. Japonski zunanji minister Hirota s temi pogajanji sicer ni popolnoma zadovoljen in poudarja, da je vsaka akcija na Daljnem vzhodu nemogoča oziroma zelo težka brez predhodnega sporazuma z Ameriko, zaradi česar bo skušala Japonska načeti ponovna pogajanja z USA. London opazuje London, 24. avg. b. Ves tukajšnji tisk poudarja po poročilih iz Tokia, da so zadnje časopisne polemike, ki so se vodile v japonskem, ruskem in mandžurskem tisku, bile koristne v toliko, da so se razjasnila stališča Japonske, Rusije in Mandžurije. Japonski listi predvidevajo, da se bodo kmalu nadaljevala pogajanja med sovjetsko Rusijo, Mandžurijo in Japonsko za končno ureditev vprašanja vzhodno-kitajske železnice. nikakor svobodno polje, na katerem lahko posameznik |m> svoji lastili volji dela poljubne eksperimente. državljani so živa bitja in šele njihova 1 skupnost tvori državno telo in državno voljo. Opozicija proti geiieralu Johnsoim zahteva torej ustnovitev vsemočnega sveta, ki naj ima velika pooblastila, a ki ga naj sestavljajo zastopniki vseh panog življenja in vseli socialnih plasti. Spor, ki tiče 120 milijonske države, je lako velik in tako usodepoln, tla so je Roosevelt, ki je tloztlaj vedno kril generala Johnsoiia. odločil, tla se nemudoma vrne v VVashiiigton in je zalo celo odložil obisk pri svoji materi v Newyorku, samo. tla pride pravočasno v preslolico in reši spor ter ukrene vse potrebno za nadaljnjo koristno izvajanje NIRE. V zvezi s tem sporom, ki sc je pojavil v ožjem krogli Roosoveltovih sodelavcev, je zanimivo tudi dejstvo, tla se jc z Rooseveltovo odobritvijo ustanovila nora politična stranka »Ameriška liga svobode«, ki ji načelu j c bivši predsednik narodnega komiteja narodne slranke Shouse. Stranka si je dala značilno nalogo, tla hrani demokratično ustavo Ze-dinjonih držav proti raznim radikalnim in dikta-| torskim pokretom, ki so se pojavili po raznih stru-I jah v severni Ameriki. Dopisnik ->United Pressa« čuje, da se v angleških uradnih krogih gleda na protest sovjetske Rusije v Tokiu zelo hladno. Angleški politični krogi na tem koraku niso interesirani, ker ni tan-girano niti eno vprašanje, ki bi se nanašalo na Veliko Britanijo. Amerika ljubimka z Rusi Washington, 24. avg. b. Včeraj je popolnoma nepričakovano sovjetski poslanik v washingtonu Trojanovski predložil ameriški vladi novo spomenico v vprašanju ruskih dolgov Ameriki. Spomenica ni bila objavljena, čuje pa se, da je sovjetska vlada načelno pristala, da odplačuje predvojne dolgove Ameriki pod pogojem, da ji da Amerika dolgoročne kredite po nizki obrestni meri. Sovjetska vlada posebno polaga veliko važnost na ugodne kreditne pogoje radi tega, ker bi sporazum glede odplačila ruskih dolgov Združenim ameriškim državam lahko služil kot primer za pogoja odplačila dolgov Franciji in Veliki Britaniji, katerima državama dolguje Rusija mnogo večje zneske kakor pa Ameriki. Amerika je zelo ugodno sprejela spomenico in je načelno pripravljena dovoliti sovjetski Rusiji kredite, toda ne pod ugodnejšimi pogoji, kakor jih imajo ostale države. Japonsko brodovje Šaughaj, 24. avgusta, p. Po še nepotrjenih vesteh bo odpotovalo 30 japonskih vojnih ladij v pristanišče Dairen. V Harbin je bilo poslanih 70 japonskih bombnih letal. Japonski generalni konzul sicer ne demantira teh vesti, pač pa. ugotavlja, tla se je to izvršilo v okviru nameravanih manevrov. Natlaljo poročajo, tla je ameriška admiralska ladja avgusta z dvema nišileeina dobila nenadnimi povelje, naj sc takoj poda iz Tesingtava v Dairen. Odmevi Schuschniggovega potovanja Francija sili z vsemi močmi k sporazuma Avstrije z njenimi slovanskimi sosedami Pariz, 24. avgusta, b. Za 30. t. m. je sklicana seja vlade, na kateri bo francoski zunanji minister Barthou podal avtoritativne izjave o uspehu razgovorov med Mussolinijem in Sehusehniggom v Firenci glede obnove srednje Evrope ter ohranitve avstrijske neodvisnosti. Istočasno se ho proučil tudi splošni mednarodni položaj. Razen tega Imi Barthou podal poročilo o ziinanje-političnih težnjah nemškega državnega upravitelja Adolfa Hitlerja, ("nije se. tla je francoski poslanik v Berlinu Francois Pomet sporočil svoji vladi, tla berlinska vlada želi direktna Krancosko-nemška pogajanja r vprašanju oboroževanja. Nemška vlada je prepričana, tla vprašanje vojaških formacij zaradi izvršenih ukrepov ne more nič več predstavljati težkoi. V zvezi s prihodnjo sejo francoske vlade komentira časopisje vlogo tiska po neuspelem sestanku med ar-»irijskim zveznim kanclerjem dr. Schiischniggom in šefom italijanske vlade v Firenzi. Poluradno se povdarja posredovalna akcija Franaije v srednji Evropi. Ker sta se Mussolini in tSehnachiiigg sporazumela. da jo avstrijska neodvisnost vprašanje mednarodnega značaja, se bodo v tem iffliru vodila nadaljnja pogajanja. Naglasa se dalje, tla gre Italija za tem, iia prične vzporedna pogajanja s Francijo in Anglijo za boljše izkoriščanje kolonijalnih področij v Afriki. Francija jo pripravljena, da prouči z Italijo ves kompleks gospodarskih in političnih vprašanj in jc pripravljena na sodelovanje, če bi se s tem lahko dosegla skupna rešitev itali-jansko-frantoskib odnosov v Evropi in tudi izven nje. Francoski politični krogi povilarjajo, da je sedanji trenutek zelo prikladen za rešitev vseh teh vprašanj, o katerih se ho francoski zunanji minister Barthou rn&govarjal z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem r Rim«. Niča, 24. avgusta, b. Avstrijski zvezal kancler dr. Schuschnigg je odpotoval danes od tukaj na Dunaj. Zvezni kancler dr. Sckuschnigg sc lii odpeljal čez Švico, kakor se je splošno pričakovalo, temveč skozi Milan. Krnici. se je razgovarjal s zastopnikom francoske vlade. Pri tej priliki sta ugotovila, tla še ni napočil pravi trenutek za obisk avstrijskega zveznega kanclerja Srhusehiiigga v Parizu, ki pa ga bo zunanji minister Barlhou čez nekaj časa z veseljem sprejel. Trdijo, tla je kancler Schusthuigg odpotoval skozi Milan zato. da se še enkrat - tajno sestane .s šefom italijanske vlade Mussolinijein. f:e jo-na tem kaj resnice, še ni bilo mogoče ugotoviti. Napad francoskega lista Pariz, 24. avgusta, b. Jutranji »Eolio de Pariš«, ki je, kakor znano, organ francoskega generalnega štaba, nastopa v senzacionalni obliki proti izjavi avstrijskega zveznega kanclerja dr. Srhnschiiigga. ki jo je dal časnikarjem v Niti. Kakor znano, jo ilr. Rehiierhnigg izjavii, tla bo Avstrija vrnila Habs hnrlanam njihovo premoženje, ki jim je bilo odvzeto na nezakonit način od revolucionarne vlade. Ing. Winkler pobegnil Dunaj, 24. avg. p. Glasilo HeiniatscSiiitza »Heimatsehiitzler« poroča, da je pobegnil v Češkoslovaško bivši p«idpredsednik vlade in predsednik Lanclhunda \Vlnklcr. Policija jc aretirala enega poslanca Landbunda in tajnika bivše parlamentarne frakcije Landbunda. Slednjega so po treh urali zasliševanja izpustili. Pač p« so bili aretirani še drug! vodje Landbunda- Baski se puntalo voga**™ pripravljen o „Mlsel na vojw visi v zraku" (Mussolini Madrid, 24. avg. 1). Položaj v severnih baskiških pokrajinah postaja vedno bolj nevaren. Kakor znatio, je vlada sklenila, da če ne ho šlo drugače, tudi s silo razbije sestanek baskiških predstavnikov, ki je napovedan za nedeljo v Bilbau. Vlada je smatrala, da bo njena grožnja dovolj odločno vplivala, da se ml strani baskiških predstavnikov zborovanje v Bilbau odgodi. Vlada pa se je varala, kajti baskiški predstavniki so kljub vsem grožnjam sklenili, da obdržijo veliko skupščino, ki naj bi imela značaj Pravi obraz Albanije ustavotvorne skupščino za hasklftke kraje. Zaradi tega je vlada bili prisiljena, da iada nujno narodno oblastem v San Sebastianu iu Bilbau, da skupščino s silo razženejo. V obeh mestih so pojaeanc orožniške in policijske čete ter obstoja nevarnost, da pride v nedeljo do novih krvavih spopadov. Poleg orožništv« in policije je tudi vojaštvo v strogi pripravljenosti in se že pošilja v kraje, ki za njih mislijo, da bo prišlo do ti pora. Red in mir kol - na pokopališču Poleg Adburinann Matija, ki je tajni, vsemogočni vladar islamske Albanije, je treba spoznati tudi 1 lalvedi-jn, ki je šef najmočnejšega mohamednnskega plemena. J udi do tega moža sem prišel in to po dolgotrajnih brezupnih poskusili. Svoj generalni stan ima v Tirani, čeravno prebije veliko časa sredi svojega rodu v gorovju. Sprejel me je v svojem domu v prestolnici. Za mogočno stavbo največje tiranske mo-šeje, sredi vrvenja bazarja, stoji mala hišica. Če hočeš do nje, se moraš plaziti okrog obzidja mošeje, nato prekoračiti odurno dvorišče, ki ga obdajajo okrog in okrog nagrobni spomeniki, še h ali po arabski šejk llalvedi ima, kot vsi mohamedanski šejki ali poglavarji, pravico, du svoje prednike pokoplje kar okrog svoje hiše. Pot me torej pelje mimo 12 kamnitih krst, pri-prostili, omaram podobnih, nad katerimi se za vsako posebej razprostira bela streha. Če z krsto jc položen zelen turban — znamenje šejkov. lia sprednji strani krsto pa visi na žeblju zadnji fes, ki ga je pokojni nosil. Šejk Helvedi Sedanji šejk. visoko zraščen, bolj koščen mož, je bil preje brzojavni nadzornik pri albanski pošti. Ko jc postal šejk, jc pustil državno službo, a obdržal jo moderno obleko. Samo t'os je prevzel od narodne noše iu ta je danes edino zunanje znamenje visokegu dostojanstva šejka llalvedija, ki jc poglavar in poveljnik nič luanj kot 140.000 podložnih muslimanov. ' šejk govori samo albansko in turško. /. mano sc ra/govarja s pomočjo tolmača, ki so ga za to priliko kar pobrali nekje nn ulici, menda med čistilci čevljev, ki znajo tudi v Albaniji kar po deset jezikov. Razgovor jc bil čuden. Pri/num, da ga sam nisem popolnoma razumel. Vprašanja nisem smel postavljati, šejk je govoril sam. No, povedal mi je približno to-le: „Mi smo poduhovljeni" »Mi imamo hujše orožje, kot naši nasprotniki (kristjani). V mohamedanski veri strogo ločimo med moralnimi in med stvarnostnimi vrednotami. Materijelne stvari radi prepuščamo kristjanom in /itlom. a moralne vrednote hočemo obdržati mi v rokah in jih bomo znali tudi uspešno braniti. Duhovno stran našega narodnega življenja naj izoblikuje islam.« Ko sem šejka gledal z začudenimi očmi, ker ga nikakor nisem zapopadel, se mi je nasmeli-Ijal in mi rekel: »Seveda, vi tega ne razumete in tudi nc morete, ker ne spadam med tiste ljudi. ki sc brigajo za moralno stran človeškega življenja.« — To jc bilo seveda še manj jasno in nikakor mi ni bilo mogoče dobiti vsaj nekoliko jasnosti o tem. kar mi hoče šejk poveduti. Nasprotno, začel me je napadati, naravnost zmerjati, izpraševati kot kakšnega podložnika, ter mi očitati, da krščanstvo nima nobene mo-ralične vrednote. Slednjič jc pa lc malo odkril svoje misli. ■ Mi od rodu Ilalvedijev smo čisto poduhovljeni. ( e enemu svojih ljudi ukažem, naj poje stolče-nega stekla, ga bo pojedel brez škode. Če mu rečem, naj si zahode meč v svoja prsa. bo storil in nič mu ne bo škodovalo. Niti kii nc bo pritekla. Mi pu nismo nobeni žonglerji. Nastopamo tudi javno in javno na ulici pokažemo, da smo poduhovljeni in da za nas materija ni nič. Vsako leto. ob času rainazanskcga postu, zahtevam od svojih ljudi, da doprinesejo dokaz sainozaničcv an ja. Vsakokrat prisostvujejo tem nastopom ludi nekateri člani diplomatskih zastopnikov.« „Mi smo iakirji" »Potem |ki ste fakirji,« sem ga prekinil, a me je bilo koj strah te pripombe. »Čc hočete, dn. smo tudi fakirji, a lakirstvo /a nas ni glavno. Poglavitno je, da svoje ljudi na ta način vzgajam, tla so mi brezpogojno pokorni. Naš človek nu ta način nikoli nc odpove. Kar mu naročiš, bo storil, pa če pusti tam svoje življenje. Za življenje mu ni mar. Telesu se je odpovedal v službi duha. Poglejte, saj se mi jo komaj pred enim letom posrečilo, da.sem v Ska-drn prizadel našim sovražnikom katoličanom hud poraz ...« čakam in poslušam, če mi bo kaj več povedal o tej protikatoliški zmagi. Nič več o tem, ampak o nečem drugem. »Pred par tedni je postalo gibanje naših sovražnikov (katoličanov) vendar lc malo premočno. Poklical sem starega huscina i/. Skadra ter mu zažugal, naj vendar zopet pokaže mojim ljudem \ Skadru .kilo jc pravi šejk in kaj od njih zahteva. Ilusciii je na to sklical velik zbor muslimanov tain zgoraj nn razvalinah skader-skega gradu. Ko jc stal vrh visoke strme stene, je začel prisegati, dn bo takoj skočil v globino, ne da bi sc mu kaj pripetilo. Toda najpreje naj skoči katoliški duhovnik, ki so ga privlekli s seboj. Ilusein bo žc pokazal, kdo jc močnejši, Allaii ali krščanski Rog. Seveda katoliški duhovnik tega ni hotel storiti, nakar jc zaorilo med vsemi muslimani, kako velik jo Allah, nad \semi drugimi. In iz navdušenja so štirje skočili v prepad ined ploskanjem celega zbora ...« „Skoči v prepad - poskusi!" Zijal sem v šejka, ki ga zopet nisem razumel. I/ začudenja me zbudi, ko mi pravi: Tndi li sc lahko mirno poženeš v propad na moje povelje, in ničesar sc ti no bo /.godilo. Poskusi!« Pri tem povabilu nc prikrivam, da so sc mi začeli malo ježiti lasje in da sem začel s strahom glodati okrog sebe. Prav za prav še danes ne vem dobro, kako sem prišel mimo tistih 12 grobov zopot pred uio-šejo. ki v njeni sonci prebiva lukiisko razpoloženi šejk llalvedi... Albanija šteje okroglo milijon prebivalcev. 700.000 jc muslimanov. Takšno jc številčno razmerje med verami. Dejansko pa ima tistih 700 tisoč vso moč, ostalih 300.000 jc nima nobene. »Pri nas vlada vzgleden mir in najlepši red,« mi je rekel višji uradnik, ko sem ga spraševal o sožitju teli dveh skupin, »država je Albancem vse in v njej sc stokajo vsi najbolj ustvarjajoči podvigi našega ljudstva.« Tomu uradniku sem priznal, da morda to resnično odgovarju na obali, v srednji Albaniji, kjer je. toliko čuvarjev miru in reda, da država zares pride na svoj račun, toda da jc povsem drugače na severu in v vzhodnih gorah. * v • v . m f f ••• Je ce v fuznt Albaniji Na jugu Albanije, v okolici Gvnokastrc, prevladuje vipliv grške pravoslavno cerkve. Toda odkar je pred par leti Grčija sklenila mir z Albanijo, jc tudi njen vpliv zelo padel in so verniki te cerkve ravno talto izpostavljeni krvavim preganjanjem iz zasedo«, kakor njihovi bratje katoličani. Po tiranskem paktu jc zavel ostrejši veter j ki je res mipruvil »red ili mir«, če s temi besedami hočemo označiti — mir nn pokopališčih. Kajti južna Albanija je politično kakor tudi gospodarsko mrtva. Njeni vodje so zaprti in sedijo brezpravni in razlaščeni po ječah trdnjave v Gvnokastri. Svoje dni je trdnjavo postavil veliki Ali paša Topclcni, da bi se boril proti Turkom. Takrat sc temu krščanskemu knezu ni sanjalo, da bodo v njej enkrat hirala in gnila truplu potomcev njegovih najbolj zvestih sobojevnikov. V Ginokastri je sedaj zaprtih okrog 60 grško-pravoslavnih visoki Ii poglavarjev krščanskih rodov v južni Albaniji. Trdnjavo sem si ogledal, toda le od zunaj, ker v notranjščino, posebno pa v celice jetnikov, ne pustijo nikogar. Javno mnenje šušlja, da jih je sploh še malo pri življenju, ker v tem zidovjn nihče ne more i/.držati, četudi bi sicer njegovo življenje bilo varno. Inženjcr južnoal-banske krvi, ki sem ga spremljal po južni Albaniji, mi je razlagal, da tam vse smrdi po revoluciji, da manjka samo šc kakšen voditelj, pa bi vse vzplamtelo. Vso njihovo .izobražence, mi je pripovedoval, učitelje, uradnike, oficirje, pošiljajo v najbol j oddaljeno in" najstrahotnejšo, gorske kraje. Bogu za hrbet. S tem je vsak mladinski pokret naravnost nemogoč. Mladine, ki bi lahko vodila, ni. Če sc pa hoče kdo lc malo ganiti, ga že privlečejo preti sodišče v Tirani, ki ni nič drugega kot izvršilna oblast vrhovnega muslimanskega vodstva. V skaderskem bazarju Tako jc na jugu. Na severu pa ni nič boljše, če ni šo hujše. Središče severa je Skader, ki je zadnja leta dobil čisto mično bazarsko predmestje .kamor izurjene in prebrisane nemške kovinske tovarne pošiljajo cele tovore »starinskega orožja«, ki ga še bolj prebrisani albanski trgovci za bajne vsote razprodajujo tujcem, ki prihajajo hlastajoči po starih albanskih starinah. Tudi jaz' sem kupil krvoločno zasukan hantlžar z držajem, ki je bil ves od črvov raz-jeden, nož pa krasno prepleten s tajinstvcniini arabeskami, vrezanimi v starinsko jeklo. Ko sem bil doma, sem šolo nušel v skra jnem kotičku noža izdajalsko znamko Matic in Germany« — narejeno v Nemčiji. V severni Albaniji .jc revščina strahotna. Naletel sem na siromake, ki so prišli pc.š ali prijezdili na osličku iz daljnih gora, da prodajo 4, 5, 6 jajc, ali jili zamenjajo za kruh in sc zopet vrnejo en dan hoda nazaj v svojo siromašne gorske brloge. Našel sem prijatelju, ki me je hotel spremljati v bazar v Skadru. Skozi grmade različnega blaga sva sc prerila v ozadje in so ustavila \ kurniku podobnem zaboju, kjer so sc pri kavi pomenkovali štirje resni možje. Katoličani - na papirju »... zopel so odpustili 400 naših bratov!« — Kdo? Koga?« — .Muslimani so odmislili i/, državne službe in iz vojske 400 katoličanov.« O tem so se pogovarjali. Brez odpravnine, brez navedbe vzroka, brez pokojnine so jih nagnali na ccsto. 10 odstotkov vsega uratlnišlvu in samo kristjane! In minister zu narodno gospodarstvo je vendar katolik! Možje inajejo z glavami. Koliko takšnih katoličanov so žc videli. Katoličan na papirju. Takih potrebujejo, da ž njihovimi imeni krijejo svojo grdobije, češ, saj imamo celo katoličane v vladi. Pa je mnogo hujše, kot čc bi ga sploh ne bilo in bi bil na njegovem mestu musliman. Potem bi vsuj nc bilo pohujšanja in tudi varanja nc. Jasno bi bilo. Boj bi bil odkrit. Najpreje jc vluda rekla, da bo znižala plače vsem uradnikom /a polovico. Albanec rad prenaša in mnogo prenaša. Tudi to bi prenesli. Toda seduj so jih kur napodili 400 na cesto. Kain bodo šli;1 V šuino, \ gore, k onim, ki sc žc zbirajo, tla sc otresejo tega jarma. Vsega toga nisem hotel verjeti, ker verjeti ne smeš ničesar in nikomur. Morda so mo hoteli le izzivati, da bi bleknil kakšno neumno in bi bilo po meni. Bil sem rajši tiho. Naenkrat je bruhnila v naš brlog vest, tla so našli umorjenega uglednogH katoličana na ulici. Vse je hitelo na cesto. Zopot on udarce ii/ zasedo«. V državi pa vladata »red iu mir«. Abesinijo bodo delili Dunaj, 24. avg. p. Današnja večerna • Neue Freie Presne« poroča, da so pripravlja trojni pakt med Italijo, Francijo in Anglijo glede Aliesiuije. Francija in Anglija nameravata Abesinijo prepustiti Italiji. Vzrok temu .ie iskati v tem, ker se preveč širi v lem delu Afrike /»pouski vpliv, a se Francija in Anglija ne marata postaviti proti Japonski. Italijanski narod mora biti milUarisličen in imperijalističen Rim, 24. avg. h. V zadnji fazi manevrov,"ki se' vodijo med Bolonijo in Firenzo, sodejujejo vse razpoložljive moči modre in rdeče armade. Vodi se odločilna bitka, v kateri pa so v premoči inodti. V Firenžuoli opazujejo s posebnega mesta borbo obeh armad italijanski kralj Viktor Emanuel, prestolonaslednik Umberto,>šef italijanske vl&de Mussolini in šef generalnega štaba' maršal Baduglio. V manevrih sodelujejo trije korpusi, 12 bataljonov fašistične milice in nekaj divizij, vsega skupaj 120 tisoč mož. Na vsem področju, kjer se vršijo vojaški manevri italijanske armade, se vodijo v zraku tudi letalski manevri. V vseh mestih so bile letalske vaje za obrambo mest od letalskih napadov. Policija, gasilci in posebne čete so bile alarmirane ter poslane na »ogrožena mesta«. Preteklo noč .so *e izvršili tudi zaključni letalski manevri. Nad mestpm so se nenadoma pojavila letala in metala na mesto rakete, ki so predstavljale plinske in vžigalne bombe ter bombe s strupenimi plini. Istočasno so bili izvršeni napadi na Bologno, Raveno, Ancono ter Verono in nekatera' druga mesta v Apeninih. S tem so veliki manevri italijanske vojske zaključeni. Danes so se pričele čete že vračati v vojašnice. Mussolinijev govor Rim,, 24. avg. p. Danes popoldne so hile končane vojaške vaje. Mussolini je imel ob zaključku velik govor pred dom=Z>mi m tujimi časnikarji. Najprej je govoril o strateških izkustvih tega manevra, nato pa je izrekel tudi' neka j. splošnih.-, misli. Izjavil je, da možnosti vojne v Evropi sicer ni, toda misel na vojno visi v zraku in zato lahko vojna izbruhne vsak čas. Italijanska koncentracija čet meseca julija ob priliki nemirov v Avstriji je preprečila izbruh vojne ,in smo bili le za dva prsta oddaljeni od nje. Italijanski narod ne sme biti samo vojaški narod, ampak mora . biti militarističen in imperialističen narod. Italijansko ljudstvo ser mota vse življenje pripravljati .na to in na takšno bodočo vojno. Kajti vojna je prizivno sodišče med narodi) kar bo ostala še stoletja ia stoletja. Francoska trditev o vojaški pogodbi med Poljsko in Nemčijo Kaj vzhodni pakt? Pariz, 24. avg. b. Po poluradmh poročilih' se zatrjuje, da jc med Nemčijo in Poljsko sklenjena tajna vojna pogodba. S to pogodbo se popolnoma ureja sodelovanje nemške in poljske vojske za primer napada kake tretje države na eno izmed obeh. Poljska in Nemčija se po tem sporazumu obvezU-j jeta, da bosta imeli skupno vojno vodstvo za primer vojne, da bi se vse vojne operacije boljše' in ' uspešnejše lahko izvedle. Sporazum tudi določa iz-i menjavo blaga med obema državama. Tako se je i Poljska obvezala, da bo poslala Nemčiji vse potrebne sirovine za vojno industrijo, Nemčija pa bo dobavljala Poljski potrebni vojni materija), zlasti kemične proizvode in pa vojna letala. Istotako se i določa v sporazumu, da mora Poljska skrbeti, da dobavlja Nemčiji potrebno množino hrane, če bi prišlo do blokade nemške obale in bi se s lem onemogočil dovoz hrane »iz ■ inozemstva v Nemčijo. (Vest pnobčujemo- z vsemi pridržki.) Varšava, 24. avg. b/Vsled zadnjega pisanja pariškega »Tempsa« o francosko-poljskih odnosih odgovarja poluradna »Gazela. Varšavska«,' -da Poljski sicer priznavajo trajni značaj zveze med Poljsko in I Francijo, lo pa še ne pomeni, da se mora poljsko i javno mnenje odreči samostojnemu mišljenju in j sodbi o sklepih in naporih francoske vlade in da j inora sprejeli Poljska ta ali oni politični sislem, ki je v .nasprotju z njenimi interesi, temveč hoče imeli ! svobodne roke pri zasledovanju ciljev, ki bi moraji bili skupni Poljski iu Franciji. Iz Romunije Bukarešt, 24. avg. b. Na velikem manilestacij-skem zborovanju v Targuziju, katerega so sc udeležili člani vlade, številni narodni poslanci in drugi, je govoril ministrski predsednik Tartarescu o delu vlade in o raznih problemih. V svojem govoru se je tudi spomnil, vsled kakšnih tragičnih okoliščin je prišel na oblast. Vlada je takoj vzpostavila red in mir in pričela izvrševati program svoje liberalne stranke. Težave bolgarske diktature Sofija, 24. avg. m. Ravnatelj direkcije za društveno obnovo g. 1'elko Penčev, ie podal ostavko na svoj položaj. Njegov naslednik: še ni'določen. Predsednik vlade Kimon Georgijev je snoči izjavil časnikarjem, da bo Penčev zasedel nov visok položaj v Bolgariji ali v inozemstvu. V vladnih krogih se zaradi lega zatrjuje, da bo Penčev imerioVin. za bolgarskega poslanika v Pragi. Sofija, 24. avg. p. Bolgarska Vlada''- namerava na otoku Sv. Anastazija v Črnem morju napraviti veliko koncentracijsko taborišče za politične jetnike. Prav tako 'bo tudi grška vlada na otoku Kalpaki zgradila veliko koncentracijsko taborišče, kamor bodo predvsem prepeljali vojake, navdahnjene s komunističnimi idejami. Komunizem se je začel širiti posebno med' vojaki v grški Makedoniji. Viharji po Evropi Dunaj, 24, avg. b. Od Francije do Avstrije čez Nemčijo in Švico se je napravil viharni pas v precejšnji širini. Vihar je posebno močno divjal v Švici in na Bavarskem, medtem ko je v Franciji napravil le manjšo škodo. V Nemčiji je zlasti mnogo trpelo sadno drevje in letovišča, kjer je bilo .zaradi nenadnega divjanja orkana tudi 5 smrtnih žrtev. Brzojavne in telefonske proge so potrgane in veliko hiš je ostalo brez strehe. V bernskih Ju-rah je orkan trajal le dve minuti, pa je kljub temu napravil ogromno škode, Več ljudi je ubila strela. Na nekem jezeru je vihar podrl neki čoln in sta dve osebi' utonili. . ... Železniška nesreča Tokio, 24. avg. b. Uradno se poroča, da je pri včerajšnji železniški katastrofi 160 km južno od Harbina, ki so jo povzročili kitajski vstaši, našlo smrt pod ruševinami 30 vojakov, dočim je bilo 20 hudo ranjenih. Splošno pa mislijo, da te številke niso realne, ker je bil vlak zelo dolg in poln vojakov, ko se ie prevrnil v prepad. Število smrtnih žrtev mora biti torej znatno večje. Kakor vedno, tudi sedaj niso prišli na sled povzročiteljem' nesreče. Revolucija v uredništvu Budimpešta, 24. avg. b. Danes je prišlo v redakciji znanega madjarskega lista »Magyar orszag« j do revolucije. Med glavnim urednikom tega lrsta i Štefanom Milotaycm in lastništvom lista jc trajal ' spor že de!j časa in Milotay je šel na dopust. Lastništvo pa je danes Milotayu odpovedalo pogodbo. ' Zaradi lega so vsi sotrudniki lista, 21 po številu, I zapustili uredništvo z glavnim uredtiikom Milo-tayeni. Po madjarskem zakoniku sme vsak urednik i lista takoj zapustiti svoje mesto brez odpovedi, čc I list spremeni svoje smernice. MilOtay bo s svojimi sotrudniki, ki so zapustili redakcijo omenjenega lista, priče! izdajati list »Uj Magyarszag«, za kar je vlada žc izdala dovoljenje. Ker je danes ^opoldne izšel »Magyarszag« kakor preje i urednikom Mi-lotayem, jc Milotay takoj vložil tožbo proti lastništvu lista. Vukičevicev sin obsojen 1 v Belgrad. 24. avgusta, m. Pred titkajšhjirti okrnj- nini sodiščem sc jo danes vršila zanimiva razprava. | Na zatožni klopi jc sedel odvetnik Miloši. Vukičevič, ■ sin bivšega min istrskega predsednika, katerega je ložila mati znane Jungovičeve ki je iitiela . Iju-bavno razmerje z Draganom Vukičevičejn, Pred meseci je med lom dekletom in Milošem Vt|kifo-vični, bralom Dragana, prišlo nekega večera do medsebojnega prepira, med katerim je Jui)govičeva vrgla Milošu v obraz več psovk, ta pa jo je zato oklofutal. Dekle si je lo tako gnalo ,J> srni, da je izvršilo snnuvumor in sc drugi dan, vrglo, ppd tramvaj. Miloš VukičevlŠ je bil obsojen na I." dni zapora brezpogojno in na 1000 Dip deijariie kazni. Dunajska vremenska napoved: Izpre-jneuljivo vreme. Na Koroškem še deževno, i oda nezanesljivo. Tz zapada sem naraščajoče zboljšanje vremena. Davek na svobodne poklice Belgrad, 24.' avgusta. A A. Finančni minister je predpisa! tzpreniembe ' in dbpolni.Iv.e pravilnika k zakonu o. neposrednih .davkih. Po tek j spremembah se izpraneni zadnji odstavek točke 7 pravilnika k čl. 89 zakona o neposrednih davkih, ki govori o obdavčitvi odvetnikov, /.d ravni k o v, veterinarjev, in-ženjerjev itd. . Po dosedanjem pravilniku so t;i davčiji obveza nci, kadar so delali gotovim osebam usluge proti vnaprej dogovorjeni odškodnini, plačali nob.stii " zveži z njihovim rednim poklicem, se.morajo dvojno obdavčiti, in sicer: .... . , ... .';' Odvetniki za svojo odvetniško pisarno, zdravniki. veterinarji,- inženjerji za njihovo privatno prakso s pridobnino, za vse posle iz službenega razmerja pa z uslužbenskini davkom; odvetniki, zdravniki, veterinarji, inženjerji' in njim podobni, ako poleg svojega rednega, stalnega in samostojnega poklica opravljajo proti vnaprej pogojeni odškodnini tndi posle državnih,. samoupravnih ali privatnih ustanov ali oseb, in če. so te usluge v neposredni zvezi z njihovim glavnini poklicem, plačajo pridobninn. V teh primerih rii »službenega razmerja«;": . .■..•, , odvetniki,' zdravniki". veterinarji, inženjerji in njim" podobni, ako'so v stalnem službenem razmerju privatnih u-tanov. za vodov ali oseb. in opravljajo proti mesečni ali lotili plači posle, ki spadajo izključim v njihovo stroko, in delajo fniil drugim lislnge. ki imajo značaj samostojnega poklica, plačajo lislužhonski davek. Tako 'Sc bo ravnalo lo leda,i. če dritična oseba'dela' samo pri enem podjetju. Istočasno opravljanje tega poklica, čeprav pod istiiiii pogoji, pri raznih' podjetjih. Ima že zna-' čaj obrtne slinioslojnnsli. ri'n ker je že itak tn dol« podvrženo pridoTinini. je treba lo delo pri istočasni namestitvi pri dveh ali več podjetjih obdavčiti s pridobilrno'. Belgrajske vesti Belgrad. '21. fivgušta: m.'Davi ;jt>.prispsla šem-: kaj reprezentanca Poljske, ki;'bo v nedeljo igrala proti naši rčprež^Titaiici. Poljskim športnim gostom je bil na kolodvoru prirejen prisrčen sprejem. Belgrad, 24! avgusta! m. S^jtraljevirti Ukazom je razveljavljen odlok z dne 15! marca 15195 v kolikor se nanaša na postavitev . Friderika Permeja v 5. pol. skup. Z rešenjem- pomočnika prometnega ministra je upokojen vlakovodja Ignacij Svet^r, strojevodja Ivan Lušnik. vlaikovodja Lovrenc Rojko in pomožni vlaikovodja Kari Šuster, vsi v'ljubljanskem železniškem ravnateljstvu. . Belgrad, 23. avgusla. m. Jutri bodo člani Jugoslovansko nogometne zveze pričeli načelno razpravljali v novili pt&Valili Jugoslovanske nogometne' zveze. Plenuni le zveze se bo pa. sestal: v.ponedeljek in torek. .. Drobne vesti Bern, 24. avgusla. AA. V neulčhaltlski pokrajini ie včeraj divja! ciklon. V.ef, .ljudi je utonilo, ker jih je vihar iznenadil na jezeru.' Kentucky, 24. avgusta. AA. Tu so. včeraj usmrtili na -električnem stolcu,nekega črnca. Po drugem električnem slinku pa- so -morali električno napravo popraviti. Zdravniki so izjavili, da je obsojenec šc vedno, pri .življenju. Šele po tretjen 'ku je bil mrtev. Drugega obsojenca so usmrti. aradi lega šele čez eno uro. - - . » , Dunaj,- 24. avg. p. Avstrijska- vlada namerava zopet ustanoviti meščansko ,gard-o, ki .ie bila po vojni razpuščoiia, Služila bo za pomoč policiji in bi tako nadomestila Heinviitschutz. Avstrijska vlada, je lo že sporočilu Ritmi, Parizu in Ivondonii. Berlin, 23. avgusta. AA. DNB poroča: Pri gradnji avtomobilskih cest je zdaj zaposlenih 50,000 delavcev. Jeseni bo lo število poskočilo za 10.000, Alžir, 23. avgusta. AA. V Saint Eugenu je avtobus zdrvel ob 13 v morje Cesta vodi ob obalnem bregu. Število žrtev že ni znano, kaže oa. da je veiiko. Kaj sem se pogovarjal s slovenskimi igravci Med služabniki slovenske Talije jajo člani po denar /,a vsakdanje življenjski potrebščine. Revščina, ki je skrita... Igra tenee lahko tekmuje glede na sredstva.« tujimi, seveda ne Ljubljana, 24. avg. Nastopil je čas priprav za novo gledališko sezono; časopisje posveča svojo pozornost repertoarju, novim pridobitvam umetniških moči, več ali manj senzacijonalnim vsakovrstnim napovedim. Odločil sem se torej tudi jaz, da obiščem drage znance in prijatelje med gledališkimi igralci v tisti j čal i "zlasti stari"do Igro v iT tudi" dofgovi" Tprav' na zunanji strani precej zanemarjeni stavbi ■ napram članstvu, ki niso neznatni fnkas na Gradišču, ki ji rečemo kratkomalo ' »Drama«. Bilo je za časa popoldanske skušnje in tisti igravci, ki niso ravno »imeli nastopa«, so sedeli in postajali vrh stopnic zadaj pri odrskem vhodu, kjer jim jc usmiljena roka postavila klop — nemara zato, da bi se z večno enakimi zvijačami nekateri dokopali do sedežev, drugi pa z večno enakimi dolgimi nosovi ostali... Nc bom se hvalil, toda spre- j pini: kino-obiskovalcev in obiskovalcev gle-jeili so me navdušeno, dasi mi sedeža niso dališča, marveč služi občinstvu kino *« '<«- »Kaj mislite o bodočnosti našega gledališča?« »Nadejamo se, da se bo izboljšala s pomočjo kino-dinarja, s katerim se bodo pla- 1 i vlnnli , ■ t .. m ! ,1,^1 m a ..' j----1 1 ■ uprave , - , ... , . ------------ Inkaso bo v toliko razbremenjen, da bo služil tre-notnim potrebam. Ako se bodo finance izboljšale, se bo tudi produkcija na odru iz-boljaša. V poslednjih dveh Ireli sezonah obisk gledališča stalno raste, kar je toliko bolj razumljivo, ker je znano, da v Ljubljani obisk kinematografov uplahneva. Opažam, da naše občinstvo dobro razločuje med kinom in gledališčem. Ne deli se na dve sku- ponudili. »Po dolgem času —« »Kateri veter —« in podobno so se glasili pozdravni nagovori. Ko sem jim kar naravnost povedal, da sem jih prišel vprašat, kje stoji zdaj slovensko gledališče ,so se sprva šalili: »na gostilni« — preden so sezidali teater, je bila tnkaj gostilna, »na trhlih nogah« in podobno, s tisto malce ironično dobrodušnostjo, ki je menda vsem igralcem lastna. A ko sem kvitiral šale z resnobnim obrazom, so se potuhnili in izogibali odgovoru. Slišal sem nekaj pikrih opazk, preden sem pregovoril Skrbinška, da bi mi «v starem slogu« kaj povedal. Pri Milanu Skrbinšku Šla sva v oblačilnico, iz katere se je čez počitnice razpuhtel vonj po šminki, ki je toli zamamljail Izidorja Cankarja, ko je pred vojno obiskal Verovška — Bog mu daj v miru počivati! — Skozi odprto okno je sijalo solnce, oblačilnica je bila čedno pospravljena — nikjer razmetanih kostumov in barok, nikjer zamazanih brisač, modrih režijskih knjig in pretipkanih ulog — prostor brez pravega obraza, še počitniško evakuiran. Skrbinšek se vsede v naslanjač in pripoveduje: ( »Veselim se nove sezone, v glavnem se- i veda zato. ker praznujem to sezono 25-letnico svojega umetniškega delovanja. Igral bom Shakespeare je vega Riharda III. Zupančič je začel prevajati Kiharda že pred počitnicami in upam, da bo do januarja igra pripravljena za oder. Z ozirom na moj jubilej, so mi za letos namenili še drugo imenitno ulogo — Shylocka v »Beneškem trgovcu«. Jubili-ral bom nato še v Celju ln Mariboru, kjer ------ za zabavo, v gledališče hodi pa iz potrebe po umetnosti.« »Kaj pa pravite o teatru sploh?« »Kar se tega tiče, bi dejal, da je v splošnem prebrodil povojne krče ekspresionizma — enako kakor literatura — in je ohranil, kar je bilo v ekspresionizmu dobrega, drugo pa zavrgel. Tako smo našli neko zlato srednjo pot brez eksperimentiranja. Ko smo prišli s prvimi ekspresionističnimi dramami, sem opazil, da naše občinstvo ni bilo na kaj takega pripravljeno, to pa radi tega ue, ker razvoj našega repertoarja ni šel paralelno z razvojem dramskega sloga v literaturi, tako da n. pr. Wedekinda. ki je na prehodu med naturalizmom in ekspresionizmom, pri nas sploh nismo uprizorili. To .ie toliko bolj čudno, ker je Wedekind ena najmočnejših pojav v svetovni dramski literaturi, in ix>-treben tudi za razvoj ansambla, ker ima čisto svoj slog...« Kaj so mi povedali drugi Bil sem spet med igravci. Vlekel sem na uho, kar so se menili med sabo, kdaj pa kdaj se je kdo obrnil naravnost do mene in mi kaj povedal. Govorili so kar povprek o vsem — od skušnje in nastopa vse do vsemirja in posmrtnega življenja, od dnevne politike do Oosynsa, od vprašanja »biti ali nc biti« do razgledov v bodočnost našega naroda. Beležil sem si, nekaj v spomin, nekaj na papir, in samo obžalujem, da ne morem podati tega pomenkovanja, kakor je v resnici bilo, z vsemi osrednjimi mislimi in točkami ter z vsemi zabavnimi in bridkimi stranpot- ««m nred leti rnvnatel ieval- v Celiu bom mi> Organe 12 sivega toka razgovora, bodo sem prea len ra^ naieijeva.1, v v^ei.iu uoui „si„t„„„,u „„i,„iii,„ igral dr.Tokeramo v »Tajfunu«, v Mariboru pa v »Bitki«. — Iz.med ljubljanskih igrav- oev jubilira letos tudi gdč. Rakarjeva.« »Kaj boste povedali! o repertoarju?« »O repertoarju ne vem veliko povedati. Zdaj pripravljamo »Hlapce« v Debevčevi režiji, potem Rostandovega »Orliča« v Šesto v i režiji — s tem komadom bomo odprli v drugi polovici septembra novo sezono —- potem je na redu poljska satira »Bitka pri Water-loou«, to ravno »daj poskušamo v Kreftovi režiji, jaz režiram »Gugalnioo« O. Schein-pflngove. Izmed izvirnih novitet bomo igrali Kreftove »Kreature« — satiro na slovensko denuncijanstvo — in menda Vombergarjevo »Zlato telei. Rokopisa Vombergar še ni izročil, toda sodeč po »Vodi«, bo gotovo dobra stvar. Šest režira Achardovo igro »Migo« — ah, vidite, spet imam veselo vest za Vas. dobro, da sem se spomniL Naraščaj imamo. Prav v tej igri bo debntirall mladi igravee Borko, v vidnejši ulogi nastopi tudi Rainer-jeva Tuši. Leto« je nekaj mladih moči končalo svoje študije na Dunaju, deloma pri Reinhardu, deloma na Akademiji. Vsi bodo napravili zdaj prve korake po odru. Poleg Borka in Rainerjeve se predstavi občinstvu naslednje stvari učinkovale morda nekoliko čudno in površno, toda to ali ono bo le govorilo tudi samo zase. »Naše članstvo je hudo zadolženo in plačuje obroke na vse strani. Počitnic ni mogel skoraj nobeden izrabiti, ker .je skušal vsak prihraniti kaj denarja. Izgledov ni nobenih, da bi se gmotne razmere izboljšale ali vsa.i toliko uredile, da bi redno prejemali dohodke. Povedali so nam. da bomo morali letos veiliko delati, še več kot lani, da si bomo zaslužili plače.« Drugi: Veliko upanje srno stavili na kino-diuar. Po tolikih zborovanjih in intervencijah smo vendarle dosegli, da se pobira. Ministrstvo je odločilo, da nalaga vsako gledališče dohodke iz kino-dinarja v Hipotekami banki na svoj račun. Iz tega računa se bodo plačevali najprej dolgovi iz prejšnjih let, ostanek se bo porabil za popravila stavb in zu druge materialne izdatke, samo v Belgradu bo v te namene porabljenih le 30% kino-dinarskih dohodkov, ostalih 70% bo naloženih za novo gledališče, ki ga nameravajo tam zidati.« »Mestna občina je pokazala svojo naklonjenost do gledališča; votirala je za 100.00(1 SbS; Sel5 da" i Di.'l Ycč -bvenclje ko lani; banovina pa je — svakinja naše Medvedove - ki je odlično Rmzala V^*0™ za 100.000 Din. Zagrebška absolvirala študije na Dunaju, saj bi bila že nastopila v Reinhardtovem .Tosefstadter-Theatru v naslovni ulogi, ako bi se ne izka-ralto, da ji v nemški izgovorjavi za las ne-dostaje brezhibnosti. Kakor vidite, je precej mladih ljudi pripravljenih; eno najbridkej-ših vprašanj bodočega obstoja našega gledališča — pomanjkanje naraščaja, ki je leta in leta resno strašilo — je v glavnem rešila mladina s svojim idealizmom sama.« »Ali mi boste torej povedali, kje stoji naš teater?« »To vprašanje sproži plaz drugih, neprijetnih vprašanj. Da stoji naš teater, kjer stoji, je zasluga ansambla, in če bi bili dani drugi predpogoji, ki jih tako dober ansambl potrebuje za udejstvovanje, bi lahko mirno rekli, da zavzema visok nivo. To so potrdili že Hudožestveniki, ko so videli našo uprizoritev Dickensovega »Cvrčka za pečjo«, potrdil je to tudi ansambl praškega Narodnega divadla, ki je videl »Bitko« in nujno želel, da pridemo v Prago gostovat. Tudi naši domačini, ki imajo priložnost potovati po svetn ter gledati vprizoritve istih komadov doma in v evropskih centrih, so priznali, da naše gledališče glede svoje umetniške po- mestna občina in savska banovina podpirata zagrebško gledališče vsaka z enim milijonom... Skupnih dohodkov ima Zagreb okroglo 12 milijonov. Ljubljana? Kaj bo — kakih 5 milijonov vsega skupaj. Lansko leto smo dvignili obisk občinstva, ljudi je prihajalo v gledališče mnogo več, toda tega se blagajni ne pozna, ker so bile cene nižje.« »Prišli so še drugi udarci. Na pr. uredba o znižanju plač omoženim državnim uradnicam je v gledališču bridko zadela nekatere članice. Tako se je znižala plača igravki, ki stalno igra glavne ulogc, na 1400 Din, druga, ki za prvo po uporabnosti le maio zaostaja, prejema le 1100 Din. Lani je uprava dala kdaj pa kdaj po kakih 100 Din za toalele, letos pravijo, da ne bo nobenih podpor za nabavo toalet. Kako se naj prve igravke pri takšnih reduciranih dohodkih sploh še napravijo? Nekatere omožene baletne plesavke prejemajo po 400 Din plače na mesec; druge po 800—900 Din, in lo pri napornem delu: saj morajo ves dan skakati — kako naj se primerno hranijo? 90?ž baletk in članov zbora je iz siromašnih družin.« Spet eden: »Naša organizacija je najboljši kompas razmer. Pred 5—6 leti nihče ni prosil za posojilo razeu v izredne namene. Zdaj priha- Smrtna nesreča očeta 8 otrok Ljubljana, 24. avgusta. V papirnici v Goričanah-Medvodah se je danes zgodila huda nesreča, ki je ugrabila življenje družinskega očeta. Delavec Franc Kozam er-nik, stanujoč v Preski 20, je dopoldne okoli 11 spremljal po strmini navzdol tovarniški voziček (funt). Na vozičku pa je naenkrat odpovedala zavora in vagonček se je prehitro spustil navzdol. Med brzim dirom je padel Kozamernik pod vagonček, ki ga je stisnil za glavo in prsni koš ter ga občutno zmečkal. Nezavesten in ves krvav je Ko-cmernik obležal pod vagončkom. Priskočili so mu na pomoč drugi delavci, ki so *e zgrozili nad prizorom: Kozamernik je imel razbilo vso lobanjo, vendar pa jc še hropel. Iz papirnice «o poklicali naglo ljubljanski reševalni avto, ki je v naglem diru odvozil proti Medvodam ter skoraj v rekordnem času prevozil 15 km dolgo pot. Reševalci so Kozamernika našli še živega, ga hitro naložili na avto ter ga naglo odpeljali proti ljubljanski bolnišnici. Toda Kozamerniku ni bilo več pomoči. Zdravniki so takoj spoznali, da zanj ni rešitve. Kes je nekai minut po prevozu Kozamernik umrl. I a strašna nesreča je globoko presunila vse prebivalstvo okoli Medvod, ki jc Kozamernika poznalo I kot vestnega delavca in skrbnega družinskega očeta. Za predobrim očetom žaluje poleg žene tudi ottm malih otrok, ki jim je skrbni Kozamernik skrbel za kruh, sedaj pa so ostali brez očeta in br«z rednika. vec jc po svojem poklicu dolžan citati knjige, revije — ne veste, kako natanko si izračunamo, ali bomo mogli enkrat ali dvakrat na teden v kavarno, da pregledamo revije in časopise.« »Gosp. ravnatelj Golja je pokazal mnogo razumevanja zu naš i>oložnj in se jc zelo potrudil, da bi gledal išču preskrbel kako podporo. To je treba povedati. Tudi je nekaterim igravcem, ki so že dolgo pri gledališču in imajo družine, pri tem pa skoraj vsak dan nastopajo, in so doslej prejemali le po 1200 do 1500 Din plače, nekoliko povišal dohodke.« »Naše delo ni lahko: skušnje dopoldne, skušnje popoldne, zvečer predstave.« »Zlo je v tem, da šc danes nimamo gledališkega zakona. Veljala je dolgo stara uredba iz leta 1911, ki je bila pozneje izpopolnjena in razširjena na vso državo, ki so jo ihi zadnji čas upravniki via facti suspendirali. Vse zadeve ureja uradniški zakon, isti. ki velja za pošto, železnico in davkarijo. Kaj je kanipctenca uprave, kako daleč sega njena avtonomnost — tega nihče ne ve. Kdo nosi odgovornost za gledališče in kakšna je ta odgovornost in pred kom — tega nihče ne ve.« »Naše gledališče bije boj za svoj obstanek — za kako okrnitev ue gre več. Reducirano je vse na minimum in je naravnost čudež, da še teče. Čudno, da grovorijo kritiki j ki nas je prignal nu deske. Igrali vam bomo si ran na našem gledališču? »Opravljamo Sisifovo delo. Kar smo kamen nu kamen zložili, se nam čez noč sproti ruši. In mi — gremo in spravljamo spet kamen na kamen. A kako hudo je začenjati delo, o katerem ni jasno, kam bo vodilo. Kako kaže bodočnost? Popolna negotovost — mi gradimo iu gradimo slovensko gledališče in ne vemo, kakšno bodočnost.bo imelo.« »Na drugi strani si lahko milite, kako vse te stvari vplivajo na moralo človeka, ki je v najtrši borbi za vsakdanji kruli, v pohlepu, da si ohrani golo eksistenco...« »Eno veselje smo letos doživeli. Penzij-ski fond, pri katerem bodo zavarovani vsi igravci brez izjeme. Uredba .j«* že podpisana! Po 30 letih službe bo imel vsak igraveo — tudi tisti, ki ni preveden — starostno i>okoj-nino. Ko se to izvrši, bo mahoma v Jugoslaviji !10 igravcev penzioniranili.« »Pri nas v Ljubljani ne bo penzioniran nobeden.« »Zu nas slovenske igravee je razmeroma najhuje, ker uuni je pri Koli i postavljena meja. Imamo nn izbiro samo Maribor in Ljubljano. Igravee igra vse življenje eni in isti publiki, To je innilo tragično. Tistim, ki le pridejo v Zagreb, pravijo »bedasti Kranjec«, ako se kdo prerine v Belgrad, je »švaba«.« Takšne in podobne sem slišal med služabniki slovenske Talije in marsikatera je premisleka vredna. Ko so igravci lako govorili, so se mi zdeli nekoliko utrujeni, preveč 'utrujeni za začetek sezone. In ko sem jim to i>ovedal, so dejali — nikar kaj takega ne napišite. Slej ko prej bomo dali. kar je v naših močeh. Kljub vsemu smo si ohranili idalizem. še o umetnosti, ko se nam zdi, da opravljamo pasje obrtniško delo. Saj — kdo je intere- koinedije in tragedije — />« našo tragedijo nič ne marajte — mi smo komedijanti, s. š. Nad Grosupljem se utrgat oblak V Račni je voda vdrla v hiše Grosuplje, 24. avgusta. Nad Grosupljem in okolico je danes od približno 'A na 1 pa do % 2 divjala silna nevihta, med katero se je utrgal oblak ter sc je vlila silna ploha. V Grosupljah, še liolj pa v nižje ležečih vaseh je nastala prava povodenj. Po poljih okoli Grosuplja se je nabralo takoj vode 15 cm visoko. V nižje ležečih vaseh, kakor v Račni in drugod, pa je voda vdrrala celo v hiše. Ško- da, ki jo je ta povodenj povzročila, je zelo velika.. Ravno sedaj kosijo otavo, ki jo je povodenj skoraj vso uničila. Krompir je že poprej gnil, sedaj pa bo šc bolj. Tudi po Grosupljem so nastale tako velike in globoke luže, da pešci niso mogli po cestah in niti ne na svoje domove. Najhujše je pač prizadeta Račna, ki leži nižje. Proti večeru se je voda že pričela odtekati iz Grosuplja, pač pa bo v Račni stala najbrže dva dni. Uredite delavske plače Predlog ljubtj. Delavske zbornice o najnižjih delavskih plačah Ljubljana, 24. avgusta. Splošna brezposelnost, samovolja mnogih delodajalcev in uesocialno čuvstvovanje številnih, ki režejo delavcu skopi kruji, so izzvali vedno bolj občutno znižanje že itak skromnih delavskih mezd. Zato se je poku-zala potreba, da. bi država ali katerikoli drugi avtoritativni činitelj posegel odločilno vmes ter z zakonom omejil plače, pod katere podjetniki v nobenem pogoju ne smejo iti. Delavske mezde namreč občutno padajo, pri nekaterih podjetjih pa so že tako nizke, da. delavci zaslužijo kvečjemu že za suh kruh, nikakor pa ne morejo še tako preprosto vzdrževati družine, ne plačevati stanovanja in niti misliti na obleko. Nižina mezd je škodljiva vsej splošnosti. Slabo prehranjen delavski sloj pomenja veliko izgubo za narod in njegove tvorne sile, tako stanje pa je tudi škodljivo vsemu gospodarstvu, ker občutno pada notranji konzum. Ljubljanska Delavska zbornica je pričela z inicijativo v tem vprašanju in je sprožila misel, naj bi se izdal pravilnik z zakonsko močjo, ki bi določal tako zvano minimalne mezde delavcev, pod katere podjetniki v nobenem primeru ue bi smeli iti. Delavska zbornica je že napravila osnutek lega pravilnika in ga razposlala vsem strokovnim organizacijam in delegatom Delavske zbornice, poudarjajoč, da je treba o tem vprašanju načeti obravnavo v delavski javnosti z namenom, da se razlike v gledanju na to vprašanje izenačijo. Zbornica je i>o-zvi>'-- vse organizacije, da se o tem izjavijo. Osnutek pravilnika se sklicuje na čl. 4 in I,) zak. o minimalnih mezdah. Po teh članih sc morajo določiti stanu in kraju primerni stroški za življenje po posameznih kategorijah zaposlitve. Enota, po kateri naj se določajo normativne mezde, bi bila povprečna dnevna zavarovana mezda pri OI"ZI). Delavstvo se razdeli predvsem na štiri kategorije, in sicer: nekvalificirani delavci, nekvalificirani sezonski delavci, priučeni in izučeni delavci, priučeni iu izučeni sezonski delavci. Sezonski delavci so tisti, ki v zimskem čusu prekinejo delo. Dalje bi se delavci razdelili tudi i>o starostnih skupinah in spolu. Mezde bi se določile po leh-le smernicah: Nekvalificirani sezonski delavci v starosti 14—17 let dnevno 10—15 Din za moške, za ženske tudi 10—15 Din. V starosti 18—20 let za moške 15—2fi Din, za ženske 15—22 Din. V starosti 20—24 let za moške 26—33 Din, za ženske 22—25 Din. V starosti 20—30 lel za moške 33—40 Din, za ženske 25—27 Din. V starosti nad 30 let za moške 40 Din, za ženske. 27 Din. Mezde nekvalificiranih delavcev v sezonskih obratih bi znašale 150% zgoraj omenjenih mezd, izvzešmi skupino od 14. do 17. le I a., ki bi prejemali enako kakor nekvalificirani delavci iste starostne skupine. Vajenci v starosti 14—17 let prejemajo v povprečju 3 učnih let mezdo 10 Din. Določbo tega pravilnika bi se uporabljale kot snier-"'""(» in bi se mogli mezdni inšpektorati od teh smernic oddaljevati, ako bi mogli to oddaljevanje utemeljiti s posebnimi tehnimi razlogi. To pa so le najnižje mezde, ki lii jih »'»i-ei prejemali. Seveda bo tudi naprej dano vsakemu delavcu in podjetniku, da se lomcnita za višje mezde. Namen pravilnika je predvsem zajeziti iu onemogočiti še nižje mezde. S tem pravilnikom bi se zagotovila nekakšna euakomernost v vsem mezdnem sistemu, dopustila |ki bi se možnost, da se vpoštevajo posebne razmere in zlasti posebna kvalifikacija in podobno. Pravilnik vzdržuje dosedanja mezdna sorazmerja in ne spreminja dosedanjega razmerja med moškimi in ženskami mezdami. Družinskih mezd pravilnik ne določa, pač pa določa, da bi se delavec po 25. letu približal družinskemu eksistenčnemu minimumu. Pravilnik bi predvsem zboljšail dosedanje stanje pri stavbinskem delavstvu in pri nekaterih tekstilnih obratih. Pravilnik bi preprečil iz-podbijaške (dumping) mezde ter nezdravo konkurenco pri skrajšanem iu tudi ]Kiljedel-skem delu. Pri sedežih Delavskih zbornic bi se osnovali mezdni inšpektorati, ki bi nadzorovali izvajanje tega pravilnika in katerih področje bi se ujemalo s področjem Delavskih zbornic. Člane insjiektorntn bi imenovalo socialno ministrstvo iz vrst sodnikov delavskega zavarovanju iu upravnih uradnikov Inšpekcije dela. Enega članu bi imenovalo trgovinsko ministrstvo na podlagi predlogov delodajalskili zbornic, enega pa na predlog Delavske zbornice. Predsednika inšpektorata bi imenovalo socialno ministrstvo. Inšpektorat bi imel nalogo preiskovati višino mezd, sistemiziranje kategorij, reguliranje mezd in določiti minimalne mezde. Pritožbe proti sklepom mezdnega inšpektorata so možne na višji mezdni inšpektorat, ki bo eden za vso državo. Delavstvo vse države, pa tudi Slovenije bi doseglo lepe usi»elio. ako bi se la pravilnik uresničil. S tem bi bile delavske mezde zakonito urejene in l>i bilo izključeno nezdravo odiranje in izžemanje delavstva. Idealne te mezde seveda niso, ker so le minimalne. Nešteto našega delavstva pa bi bilo s leni zavarovano pred izkoriščanjem. Posredno ko-rist od ozdravitve stanja delavskih mezd bi imeli vsi stanovi in vsa splošnost. Ob tej priliki le opozarjamo, da je poseben Roose-veltov socialni eksperiment v Ameriki, ki je bil seveda mnogo bolj širokogruden, rešil ameriško gospodarstvo pred popolnim pro-padom. — Pri boleznih nrca In poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Frani Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Krizo občutijo tudi tatovi St. Vid pri Stični, 27. avg. V št. Vidu pri Stični se je v noči med sredo in četrtkom vtihotapil v župnišče tat. Stikal je po raznih prostorih. V družinski sobi je vzel hlapcu dežnik. V kuhinji je dobil tO l>in. v jedilni shrambi je pobasal načeto .salamo in sc [>okrc|H'ul z mlekom. V pisarni jc (»otegnil i/ pisalne mize kar predalček, v katerem je bil ves cerkven d emir, nekaj malega čez 20 Din. Predalček jc pustil pred župniščem na trati. Župniku je odnesel 10 Din, prazno denarnico je |ki velikodušno pustil. Preteklega meseca so popravljali in pleskali streho na zvoniku. Za to delo je šel ves razpoložljiv denar, zalo jo i ki tako malo našel. Tat so je oglasil tudi pri mesarju Vlarinč.iču in mu odnesel nekaj klohua. Ljubljanske vesli: Spored festivala slovanskih narodnih plesov Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. V. kraljice Marije Mariborske vesti: Sreda, 5. septembra ob 20: Slovanski plesi. Simfonični koncert opernega orkestra v Filharuio-nični dvorani. Četrtek, 6. septembra ob 20: Češka selska svatba. Izvaja Narodopisna společnost iz Plaina. Operno gledališče. . Petek, 7. septembra ob 17: Slovanski plesi pole« velesejma: Raj pod lipo pri Ziljanih — Rusa-lija (Gjevgjelija) — Istrsko kolo — Sumadijslko-resavsko-levačko kolo (Duboko pri Jagodini) — Kolo z otoka Krka (Dobrinj) — Črnomaljsko kolo. — Ob 20: »Mala Floramy«, opereta v opernem gledališču (dalmatinski plesi). Sobota, 8. septembra ob 10.30: Sprevod narod-nili noš. — Ob 15: Slovanski plesi poleg velesejma: Bolgarska kola (Sofija) — Ples iz okolice Trsta — Baranjsko kolo (Beli Manastir) — Bunjevačko kolo (Subotica) — Kajkavsko kolo (Lupoglav) — Mo-reška (Korčula). - Med plesi monstre-koncert Hu-badove pevske župe (300 pevcev in pevk). — Oli 20: Premiera operete »Sveti Anton, vseb zaljubljenih patron« operno gledališče (slovaški plesi). Nedelja, 9. septembra oli 10.30: Pronienadni koncert v Zvezdi. Skup narodnih noš. — Ob 15: ■ Prodana nevesta«, s sodelovanjem Narodopisne společnosti v Plznu, na letnem gledališču v Tivoliju. _ Ob 19: Slovanski plesi poleg velesejma: © Sv. maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob četrt na pet zjutraj (pred odhodom gorenjskega turietovskega vlaka). © Sepsa na kirurškem oddelku. Kakor čujemo, ie ua kirurškem oddelku ljubljanske bolnišnice zopet izbruhnila sepsa, lu ovira. redno zdravljenje bolnikov in ranjencev. Preiskava jc dognala v fiziološki raztopini, ki služi za razkuževanje; celo bacila »Fyo-cvaneus«. To ni prvi primer, da je izbruhnila sepsa, in to dokazuje, kako nujno potrebna ie razširitev ljubljanske bolnišnice, saj so na kirurškem oddelku bolniki tako na gostem, kakor niti med vojno v vojaških Inza-retih ranjenci niso bili. Kuriva 33%, jene 100% To prištedi LUTZ-PEČ, Šiška 0 Komemoracija generalu Majstru. Predsnočnjim je v dvorani Delavske zbor-■nice priredilo emigrantsko društvo »^boi« komemoracijo generalu Rudolfu Majstru. Ospredje dvorane je bilo okrašeno s tioboj-nico in Majstrovo sliko ter z zastavo nekdanjega pevskega društva »Nabrezme«. Proslave se ie udeležilo večje število zastopnikov raznih organizacij. Žalno svečanost je otvoril predsednik Saša Strekell, nakar je C pevski odsek zapel »Očenas«. Govornik je bil soborec pokojnega Junaka prof. Dolar iz , Maribora, ki je lepo orisal Majstrovo zasluge in njegov svetli značaj. Akademik Figai pa je recitirali tri Majstrove domoljubne pesmi. Svečanost je na vse številno občinstvo napravila globok vtis. © Nesreča delavca. V drvarnici restavracije na glavnem kolodvoru je danes popoldne skladal drva 18letni čistilec orodja Martin Grabeč. Drva so se vsula nanj in ga Adlešičko kolo — Poljski plesi (Zakojiane) — Kolo iz skopske Črne gore (Skoplje) — Slavonsko kolo (Andrijevci pri Brodu) — Braničevsko-šUma-dijsko kolo (Požarevac) — Kunipanjija (Blato na Korčuli). Če bo slabo vreme, se bodo slovanski plesi izvajali v unionski dvorani. Prijeti požiralec - slaboumni sosed Kajkavsko kolo iz Lupoglava stopa proti kolesarjem, ki bi brez potrebe vozili po tramvajski progi, obenem pa tudi proti pešcem, ki se postavljajo v ozkih ulicah, kakor v Prešernovi in Seleiiburgovi ulici na hodnike ter ovirajo drugim pešcem pot, nakar so prisiljeni hoditi po tramvajskih tirih. Policija bo take strogo kaznovala, zato je boljše, da naše opozorilo upoštevajo. Dr. Jože Rant zopet redno ordinira LjUDliana, Nebotičnik - Tel. 33-93 Zobozdravnik špec. ima niso smrtno nevarne. © Tramvaj se zaletel v avto. V Gradišču so včeraj doživeli karambol med tramvajem in avtomobilom. Osebni avto, ki je vozil ored tramvajem, se je namreč naenkrat ustavil, tako da voznik ni mogel v pravem času zavreti tramvaja. Tramvaj se je zaletel v avtomobil. Posledica je bila, da so se na tramvaju razbile vse sipe. Med potni ki je nastal seveda popflah, vendar se m nikomur nič liudega pripetilo. Tramvajska diuz-ba ima okoTi 200 Din škode. © Policijsko opozorilo kolesarjem. Spričo množečih sc tramvajskih nesreč zlasti pa nesreče v Prešernovi ulici in na Vodnikovem trgu je policija sklenila, da najstrožjo po- © Čigava je doza. Policija je te dni aretirala dva Bosanca, pri katerih je našla masivno cigaretno dozo iz alpaka srebra. Na dozi je liionograni MB. Bosancu trdita, du sta dozo prdbarantala v neki gostilni, vendar pa policija domneva, da je bila kje ukradena. Lastnik naj se zglasi ua policiji. © Upokojen livarski vodja, srednje st.i-osti, želi nadaljevati svoj poklic. Jc zanesljiv delavec z vsestransko strokovno izobrazbo. Naslov pri upravi »Slovenca«. © Katera dama želi najmodernejšo obliko filc klobuka, najnižje cene kakor žalni klobuk in paj-čolan, naj obišče salon »Anita«, Ljubljana, Krekov trg 10. Maribor, 24. avgusta. Včeraj so imeli v Ruperčah pri Sv. Marjeti ob Pesnici požar. Pogorela je viničnrija mar-ješke farne cerkve, v kateri je stanoval viničar Anton Ptilko. Požar je vpepelil poslopje ter napravil 40.000 Din škode, na obžganem sadnem drevju in uničenih brajduh pa nadaljnjih 10.000 Din, tako da je skupna škoda 50.000 Din. Danes so pa pripeljali v zapore mariborskega okrožnega sodišča povzročitelja tega požara, sosednjega viničarja Ivana Najvirta. Požigulce jc svojo krivdo žc v polni meri priznal. Nujviit jc star 30 let ter je ljudem znano, da v njegovi gluvi ni čisto vse v redu. Že kot otrok jc zagrešil požig in sicer je zažgal v Ruperčah doma- □ Nova elektrarna na Pohorju. O otvoritvi nove elektrarne na Pohorskem domu smo že poročali. Ker »smo pa prejeli od raznih strani vprašanja o tehničnih podrobnostih te elektrarne, prinašamo šc to-le: Zu pogon potrebno vodo dovajata elektrarni pri Pohorskem domu dva potočka, ki dajeta tudi v največji suši 5 1 vode na sekundo. Po 140 m dolgih dotočnili cc-veh teče voda do zbiralnika in nadalje po 250 m dolgih tlačnih ceveh prereza 12 cm s pudccm 112 m po zelo strmem bregu do centrale, ki leži 200 m pod Pohorskim (lomom. Mula strojna naprava ima prostora v strojarni s ploskvijo 3 krat 3.50 m. Pcltonovo kolo ima samo 27 cm premera, odprtina pri iztoku vode celo samo 1.9 cm. Vendar pri pritisku 11 atmosfer (za primero: vodovod v Mariboru ima pritisk 4 atmosfer, približno istega v Ljubljani) proizvaja malo kolo 5 ali največ 9 konjskih sil, kar zadošča za razsvetljavo Pohorskega doma in Muri-borske koče. Naponski in mehanični regulator zagotavlja stulno razpoložljivemu vrtilnemu toku v omrežju enakomerno napetost 220/380 v. Prosti vod do Mariborske koče meri 1500 m. Z izjemo električnih strojev je cela naprava domač proizvod. Ta elektrarna na Pohorju je trenutno najmodernejša naprava v naših planinah in radi tega je umljivo zanimanje, ki ga kažejo zanjo interesenti iz gorskih krajev. □ Nov cenik mesa. Mariborski mesarji so imeli sestanek pri Halbwidlu, na katerem so razpravljali o konkurenci, ki jo delajo nekateri stanovski tovariši na trgu. Nu sestanku sc je. določil enoten cenik mesa. ki pa kaže dosedanje cene: govedina Din 8—10, teletina 8—10, svinjina 12—14, vse brez doklad. Na sestanku so zahtevali, da se morajo tega cenika držati vsi mesarji, kar bo pa težko izvedljivo. □ Ljudje izginjajo. Že nekaj dni pogrešajo delavca pri tvrdki Franc Lešnik (zastopstvo Maggi-izdelkov) Marka Potočnika. Odšel je z doma brez vsakega obvestila ter se. še do danes .ni vrnil. Ker je bil pogrešani Potočnik trezen in priden človek, ki ni imel vzroka za nenaden beg, sumijo, da je postal žrtev neznane nesreče. čijo posestnika Pečovnika. K zadnjemu požaru na ga je po njegovih besedah napotilo govoričenje ljudi, da je brezverec. Radi tega se je spravil z ognjem nad cerkvcno lastnino. Ko je zažgal slamnato streho, se je nahajal viničar Pulko v viijogratlu. Priklical jc sosede na pomoč, pa je bilo vse gašenje zuuiun. Sum jc padel iakoj na Najvirta, ki stanuje v drugi viui-čariji kakih 100 korakov vstran. Ljudje so ga našli zu mizo sedečega, v rokah pa jc držal dolg in ostro nabrušen kuhinjski uož ter zagrozil, da zakolje vsakega, razen orožnikov. Prestrašeni so se ljudje pred nasilnežem razgubilL Ko so pa prišli orožniki, jc mirno odložil nož iz rok, jim izročil vžigalice, s katerimi je zažgal, i ter su dal brez odpora odpeljati. i Samo ie den 0 Kličite telet. štev. 29-92 je še do otvoritve jesenskega velesejma v Gjubljani Ne zamudite pravočasno opozoriti na svojo velesejmsko razstavo potom reklame v „Stovencu ki se Vam bo bogato izplačala Opozarjamo posebno na prvo velesejmsko izdajo, dne 1. septembra S tozadevnimi nasveti in proračuni Vam je vedno na razpolago Jnseratm oddelek „Slovenca" □ Ribe na trgu, Dočim poroču časopisje, kako se v Ljubljani in Zagrebu mastijo s ceneno tunino, sino imeli v Mariboru včeraj še vedno samo sardele in škombre na trgu in tc po znatno višji ceni. kot tunine. Velike sardele so se prodajale po t4 Din, škombri pa po 18 Din za kilogram. □ 45 let zakonskega življenja. Te dni praznuje ugledni mariborski slikarski mojster g. Franc Kolar 45 let zakonskega življenja s svojo soprogo gospo Ano. Zakonca sta dolgo vrsto let preživela v neskaljeni sreči in zadovoljstvu. Želimo jima dočakati zlat jubilej v močj in zdravju! □ Župnijo Rogaška Slatina (Sv. Križ) je dobil sedanji župnik iz Priliovc g. julij Vajda. □ Davčna uprava za mesto Muribor razglaša Stranke, ki so izročile davčni upravi za mesto Maribor stare obveznice lVi% vojne škode v zameno v času do 11. avgusta, se vabijo, da lukoj dvignejo pri tej upravi nove obveznice in sicer osebno proti priznanici in oddaji ustreznih izvirnih reverzov med uradnimi urami. Ker sc vrši žrebanje za dobitke žc 1. septembra, se lastniki opozarjajo, da obveznice dvignejo že do 31. avgusta. □ Kolesa na ulici. V Mariboru se je ustalil običaj, da postavljajo lastniki trgovin in drugih poslovalnic pred lokali ua Jiodniku za pešce stojala za kolesa. Zadeva je v redu, dokler so t« stojalu postavljena tako, du ne ovirajo osebnega prometa. Večina stojal pa je nameščena kar sredi trotoarja, du se jih pasanti komaj izogibajo. Bilo bi potrebno določiti, da se smejo taka stojala postavljati sumo ob zidu, da ne bodo ovirala prometu. □ Celodnevna tura sc uvede nu Mariborskem otoku s 27. avgustom ter bodo vstopnice za kopanje, kupljene dopoldne, veljale ves dan. Z istim dnem bo vozil zadnji avtobus iz kopališča (Kamilica) ob 19.05, ob nedeljah pu ob 19.25. □ Lekarniško nočno službo vrši prihodu p teden od 26. avgustu do 2. septembra Minafiko-va lekarna »Pri Orlu« nu Gluvnem trgu. Vinogradi v ormoško-ljutomerskih goricah Sv. Bolfenk ua Kogu, sredi avgusta. Že čriček prepeva ... Zgodaj se je letos oglasil, toda v trgatev še ne veleva, četudi se grozdje vidno mehča in hiti k dobi zorenja. Zadnje deževje je trto nekoliko motilo, a kmalu je nastopilo lepo solnč-no vreme. Vsa glavna vinogradniška dela so končana. Tu in tam se vrši tretje okopavanje, odstranj«jo sc vrhovi in i/, vinogradov se spravlja travu, zakaj že stari 'vinogradnik črešnjevski Franc Jančar je v svoji knjižici »Umni vinorejec« strogo zahteval, češ: Med Veliko in Malo mašo mora biti iz gorice vsa trava spravljena! — Ugodno znamenje zu dobro vinsko letino je dejstvo, da je že precej jagod šipona, ki navadno bolj pozno zori, mehkih, tu in tam se je celo žc tudi laški rizling, ki v obče zelo pozno 'zori, uklonil toplini solnčnini žarkom. V vinski trgovini je-precejšen zastoj, ker so zaloge do malega že izčrpane. Letnik 1933 se išče za brizgaoec. Sedaj po drugem, t. j. poletnem vrenju se je ta letnik zdatno zbol.jsal, postal je bolj poln, preobila kislina, ki ga je delala ueharnioničnega, poizgubila, oz. sc je Kot spojina s kalijem vsedla kot grampa uli vinski kamen na dno in ob strani soda. A. K-i. Kulturni obzornik Nemško gledališče - razbito (Ob drugem uvodniku Hcringove knjige: »Wir und das Theater«). Ilering: »V času, ko je vznik nemškega teatra in njegova eksistenca tako ogrožena ter se ven in ven šušlja toliko in s lako obupnim in neproduktivnim pesimizmom o bodočnosti gledališča, se mi zdi potrebno, .da izpregovorim pametno in odkrito besedo o tem, kaj je privedlo do tega, ter skušam pokazati kriva pota, na katera je zdrselo nemško gledališče.« Po pravici «o vzdeli poslednjim letom nemškega gledališča: »čas velikih igravcev«. Nepregledna šuma talentov je šla skozi gledališča, bodisi to za dramo, komedijo, bodisi revijo ali opereto Za vsako stroko neverjetna množina izvan-rednih talentov. Pa so si meli roke in d^iali, da živijo v zlati tcatrski eri. Pojdimo stvari nekoliko bolj do živega, poglejmo si jo pobliže. Bog ve, da je res, da na svetu nikoli že ni bilo možno, da 'bi bilo na tucate prvovrstnih igravcev — a nikakc igravske umetnosti, cel roj režiserjev — a nobenega ansambla, vse polno dramatikov — a nikakc drame. Še nikoli se niso vrednote tako bogato cenile, a skoro v isti sapi spet zanemarile, kot prav poslednji čas. Še nikoli se niso umetniki tako hitro izrabili in izolirali, ko dandanašnji. Danes la dan ne potencirata dva prominanta, ki nastopita skupaj na isti večer, niti najmanj vrednosti predstave, nasprotno, ovirata jo, celo v materialnem smislu. To dejstvo drži nele za opereto, ampak tudi za klasično dramo. Praksa je jasno pokazala, da je Werner Krauss sam zase in Heinrich po|>olu nuj tolaži Bog! Napad na blagajnika KID Verna Ljubljana -na pot k Mariji Lurški Dne 8. in 9. septembra priredi dobrodelno društvo »Varstvo« v Ljubljani drugo skupno romanje k Mariji Lurški v Rajhenburg, združeno s celodnevnim izletom v Zagreb. Posebni vlak odpelje iz Ljubljane 8. septembra ob 9.45 iai dospe v Rajhenburg ob 13. S postaje bo procesija v baziliko, kjer bo po jsozdravnem nagovoru domačega župnika, g. svetnika Tratnika kratka pobožnoet, zvečer pa pridiga, rimska procesija, pete litainije in blagoslov. Z romarji gre tudi ljubljanski vladika, prevzv. g. škof dr. G, Rožnian, ki bo imel v nedeljo, 9. septembra zjutraj slavnostno pridigo in slovesno sveto mašo. Ob 8 nadaljujejo romarji pot v Zagreb, odkoder se vračajo v nedeljo zvečer Slovenci se vse premalo zavedamo, da imamo v Rajbenburgu eno najveličastnejših Marijinih svetišč, ki je bilo leta 1929 povišano k časti bazalike. I S kako vnemo je pred dobrim četrtetoletjem tekmovala Slovenija z drugimi narodi sveta pri gradnji tega svetišča, ki je bilo dovršeno in konsekri-rano tik pred začetkom svetovne vojne leta 1914. Kakor takrat v času svetovnega gorja, deli Lurška Devica v Rajhenburgu, ki je po Njemem svetišču dobil ime slovenski Lurd, še danes svojim vernim častilcem, ki v vedno .večjem številu prihajajo pred Njen prestol, obilo milosti, sreče in miru. Ali ni prav, da se enkrat dvigne tudi verna Ljubljana na božjo pot v slovenski Lurd? Sedaj — ob dveh prazničnih dneh — 6e nudi lepa prilika, da s svojim škofom poroma pred prestol Lurške Device in obenem obišče tudi brate v Zagrebu. Kdor le more, naj se tega lepega romanja udeleži! Ko je pred dobrini mesecem vodil zagrebški nadškof-koadjutor romarje k Mariji v Bistrico, se je Zagreb častno pridružil svojemu nadpastirju: na.j deset tisoče je bilo romarjev. In Ljubljana? Brez dvoma bo. tudi sledila svojemu vladiki k Mariji Lurški v slovenski Lurd. Romarske izkaznice in vozovnice se dobe do 30. avgusta v pisarni dobrodelnega društva »Varstvo«, Ljubljana, Tyrševa cesta 17. Cena za Ljubljano in bližnje kraje je 75 Din, za bolj oddaljene kraje, ki morajo plačati celo voznilio do posebnega vlaka, pa je nekaj-nižja. Podrobna pojasnila v listu »Po božjem svetu« dobi vsakdo zastonj. Pokažimo Slovenci ob tam romanju svojo ljubezen do Brezmadežne, pokažimo, da smo narod Marijin! Na pot v slovenski Lurd! — Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migljanju pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, ne-razpoloženosti za delo povzroči naravna »Franz-Josei« grenčica odprtje telesa in fioživi kroženje krvi. Poizkusi na vseuči-iških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, po za-vživanju »Franz-Josef« vode zopet dobili slast do jedi v razmerno kratki dobi. — Uspeta obrtniška razstava na Viču Vič, 24. avgusta. Še danes in jutri, bo odprta obrtniška razstava na Viču. Poleg zadnjič omenjenih razstavljavcev navajamo še naslednje: Mizarstvo Josip Lojk razstavlja prav lepo spalnico, ki vzbuja zanimanje občinstva. Tudi jedilnica in drugi mizarski izdelki Produktivne zadruge ljublj. mizarjev so vredne ogledovanja. Cementne izdelke je razstavil mojster Ivan Sedaj, izdelki iz mozaika |>;i C. Battelino. Zelo lepo in gosjKj-darsko kuhinjsko opravo je razstavil mizar Andrej Drnikovič, poleg svojih specijalnih izdelkov — vložnih sten. Tudi dva pekovska obrata Rožna pekarna in Drobtina Albina, ki ima pekovsko obrt, sta razstavila svoje izdelke. Prav lično in bogato založeno razstavo lastnoročnih izdelkov ima mladi čevljarski mojster Sedej Alojzij. Sedlarstvo Trobec Jakob iz Kozarij razstavlja konjske komate, za. katere se zanimajo predvsem knietovallci. Fotograf A. Manoini razstavlja portrete znamenitih Vičanov v povečani obliki. Obleke jso meri in v veliki zalogi ima razstavljene krojaški salon Antona Gorjupa. V zadnji sobi razstavlja mizar Josip Mrak .spalnico in jedilnico v okusni izdelavi, frizerski salon Vašelj Ciril pa v zvezi z mo-distinjo Wobinc Mimi neka.i posrečenih frizur. Dolenc Marija razstavlja lepe vezenine, ki zanimajo predvsem ženski svet; poskrbela pa je tudi za vezenine, ki so nameščene na predmetih jio vsej razstavi. Obrtniki so z razstavo v kupčijskem po: gtledu kar zadovoljni, saj so prodali precej razstavljenih predmetov, prejeli pa tudi druga naročila. Vsakdo, kdor si razstave še ni ogledal, naj ne zamudi prilike in si jo jutri, ko je zadnji dan, gotovo ogledal Razstavo si jo žc dosedaj ogledalo lepo število oseb, tako da je razstavni odbor tudi z udeležbo zadovoljen. Viškim obrtnikom k uspehu čestitamo. Jeisenice, 23. avgusta. Kranjska industrijska družba ima, kakor znano, med vojno zgrajeno tervarno elektrod na Blejski Dobravi, pičlo uro hoje z Jesenic. V tej tovarni je zaposlenih okrog 120 delavcev in nekaj uradnikov z doktorjem inienjerjeni na čelu. Tovarna |>a nima svoje blagajne, lako, da je treba za tedensko izplačilo delavcev po denar v glavno blagajno v jeseniško tovarno. To ee. vrši vsak četrtek v dopoldanskih urah, za kar je dosedaj še neznani ropar ruoral vedeti. Ko se je daues dopoldne okoli devetih računovodja datoraveke tovarne g. Janko Stana peljal e tovarniškim vozom jvoti Dobravi, je naenkrat pre-denj skočn maskiran moški ter na nič hudega slu- tečega blagajnika nastavil revolver, češ, naj mu izroči denar, ki ga nosi s seboj v aktovki. Voznik Jane/, se je prvi hip sicer nekoliko prestrašil, a prisotnost duha je najbrž rešila njega in blagajnika večje nesreče, morda celo smrti. Z bičem je zamahnil proti gozdu te.r zaklical: »Ljudje, na pomoč!« Obenem pa je blagajnik zamahnil s palico po roparju, tako, da je ta v strahu, da so res ljudje v bližini, jiobegnil ter izginil v gozdu, nakar je Janez pognal konja proti Dobravi, kjer je g. Stana celo zadevo naznanil. Cesta z Jesenic do Dobrave vodi ves čas po sa-motfiem gozdu, zato ni čudno, da se jo na tem kraju izvršil poskusen roparski napad. V bodoče bo treba blagjniku pač oboroženega spremstva, sicer se današnji napad lahko ponovi z večjim uspehom. Podzemeljska jama župana Permeta povečana Grosuplje, 24. avgusta. Društvo za ureditev podzemskih jam v Ponovi vasi pri Grosupljem že nekaj let dela, da razširi jamo, ki je. vedno bolj obiskana in edina urejepa ter lahko pristopna. Mesto sedanjega vhoda po navpičnih stopnicah bo napravljen vhod skozi tako-imenovano Ledenico. V jamo vodijo betonske stopnice in dobra pot, ki jc bila nalašč zato zgrajena. S tem bo jama mnogo pridobila na svoji vrednosti kot^ izletna točka, ker je takoj prvi vtis drugačen. Delo je napredovalo sicer počasi, ker zahteva mnogo denarja, ki ga pa društvo izključno z vstopnino nima. Zato se dela v etapah. V .jamo je napravljen monumentalen vhod z visokimi železnimi vrati. Tudi cesta od Pu-nove vasi do vhoda je v vedno boljšem stanju, za kar seveda tudi skrbi Društvo za ureditev podzemskih jam v Ponovi vasi. Prizadevanje našega kmečkega prebivaL stva za čim udobnejši ogled izletnikov, naj bi pomnožilo število obiskovalcev, da bo jama župana Perrneta, ki po svoji krasoti slovi in se more primerjati z drugimi- inozemskimi jamami, končno dobila tudi električno razsvetljavo^^^^^^^^^^^^^^^^^ Zelo si skrajšate svoje delo pri obnovi perila, ako vporabljate PST Patent Stopf Twist-pripravo, ker ne krpate, temveč šivate na šivalnem stroju Koledar /glista: Ludovi Ostale vesli Sobota, 25. avgusta: Ludovik, kralj; Patiricija, devica. — Planinska sv. maša bo pri Frischau-fovem domu na Okrešlju v nedeljo 26. avg. ob 10. Planinci vabljeni! — Domišljavost. »Delavska Politika« iz Maribora, ki je organ obmejnih marksistov in ki v glavnem polili svoje stolpce z žalostinkanvi nad propalim av6tro-marksietičnim bratcem, drugače pa stoji vsebinsko nekako na višini »Slovenskega Naroda«, kateremu je tudi sicer idejno precej sorodna, ta naši javnosti bolj malo znan pobornik (pravovernega mareizma na naših tleh, se seveda kaj rad zaletava v »Slovenca«. Na njegova okorna razprezanja navadno no odgovarjamo, ker so poleg običajnih histeričnih izpadov, ki pa so ob sedanjem položaju marksizma razumljivi in skoraj opravičeni, v ostalem precej zabavni, in to je v teh pasjih dneh veliko vredno. Zadnjič je D. P. izvedela iz »Slovenca« o približanju II. in III. in-tennacionale (sama prav za prav spada z avslro-marksizmom vred h 2 in pol internacionali) in je takoj pogruntala, da smo se tega grozovito usta-šili, da nas kar groza in mraz pretresa. Očividno je D. P. teh očitkov zelo vajena in so pri njej precej pogosti, da so ji tako pri roki. Z obžalovanjem moramo ugotoviti, da z njo teh občutkov ne moremo deliti. Kajti pred marksizmom prarv nič ne trepetamo, pa naj svoje razbitine tako ali tako reorganizira. Saj so sc ceilo delavci otresli njegovega terorja in se ga bodo sčasoma še bolj. Da bi ee pa »Slovenec« boril za kapitalizem in za kapitalistične interese, o čemer bi D. P. rada prepričala svoje čitatelje, tega pa niti ona sama ne verjame. Zajec tiči čisto v drugem grmu. Marksisti vedo, da jiih je delavstvo spregledalo in da jim ne sledi več. Vzet jim je monopol nad delavstvom in delavskim vprašanjem. Tudi delovno ljudstvo vedno bolj zajema krščanski obnovitveni pokret in se obrača od grobega marksističnega materializma. Zato se. so-ciji razburjajo in napadajo »Slovenca«, nikdar pa ne Listov, ki eo izrecno v službi kapitalizma in njegovih klik. Nervoznost D. P. razumemo, ker poznamo njene bolečine. Blagohotno pa ji to-le povemo: Kadarkoli bo šlo za interese delovnega ljudstva, 60 nam yedno lahko pridruži in bomo obratno tudi mi podpirali njeno pisanje. Bomo pa vedno budno pazili na to in tudi delavstvo na primeren način opozorili, da v borbo delavstva za pravico Ln kruh ne bo mešala svojega sektanstva in kulturnobojnih instinktov, ki jih je prinesla s seboj iz liberalno šole. Seveda je zelo verjetno, da potni sploh ne bo imela česa pisali, ako j/i neba biti kulturnobojna žilica. , — Danes teden se otvori ljubljanski ve-1 esejem. Vsi razstavljalo! računajo tekom velesejmsklh dni na pozornost obiskovalcev iz mesta in z dežele. Na razstavljene predmete pa. vsak najbolje opozori meščane in deželano, če naroči primemo opozorilo v dnevniku »Slovencu«. Za trgovca in obrtnika, ki ne namerava razstaviti na velesejmu, je pa tem bolj potrebno, da potom oglasa v »Slovencu« opozori na svojo stalno razstavo v i>oslovnem lokalu. V obeh slučajih je reklama v časopisu v velesejmskih dneh nujno jjotmbna in neodložljiva! To lahko potrdi vtiak praktičen inserent*. — V jamo Gradišnieo je mogoč vstop le. še to nedeljo, 26. avgusta. Kakor smo že svoječasno objavili pod naslovom Jamarji vabijo v žrelo Gradiš-nice , sporočamo tem potoni cenjenemu občinstvu, da bo omogočen vstop v to jamo samo še v nedeljo, 26. avgusta, naikar se bo dvigalo orimontiralo. Zanimanje za tega podzemnega velikana je zelo veliko, kar dokazuje že to, da je bilo ob {wiliki prireditve 15. avgusta kljub žlabemu vrmenu toliko obiskovalcev, da ni bilo mogoče ustreči želji in jih vse spustiti z dvigalom v Gradišnieo. Slično je bilo tudi 19. avgusta. Da bi se pa moglo želji veeh ustreči, smo se odločili, da bomo spuščali v Gradišnieo še v nedeljo, 26. avgusta od 9 dalje, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo, pred vnem pa športnike, ki jih vljudno vabimo na obisk žrela Gradišnice. Oddaljeno je od železniške postaje Logatec kakih 40 minut. Pomnite, zadnji dan vam je omogočen obisk žrela, zato ne zamudite prilike! — Težka nesreča pri delu. Dne 22. t. m. se je zgodila na Medenovi žugi v Begunjah huda nesreča. Delavec Mrak Janez je šel pod žago, da bi popravil jermen, ki je zdrknil s kole.su. Ko je šel po stopnieuh navzdol, so mu padla vrata na glavo, železo pa gu je z vso silo udarilo po glavi nad očesom. Sodelavci so mu prihiteli nn pomoč. Poklican jc bil tudi zdravnik \/. Cerknice. Ponesrečenca so odpeljali v ljublj uusko bolnišnico. — Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. — Zemljevid Gorenjske v merilu 1:75.000 (v velikosti 94X50 oni), poraben tako za turiste, kolesarje iu avtomobiliste. Sega na jugu od Škofje Loke in Hudejužne ter na severu malone do avstrijske meje, na vzhodu od Cerkelj in Grintovca im na zahodu do Maiigartove skupiue in Krna na italijanski meji. S pridom ga bodo rabili vsi, ki potujejo jk> naši lepi Gorenjski. Ker je zemljevid risan natančno, obširno in pregledno, bo okras vsaki gorski postojanki v Karavankah, Kamniških planinah ter triglavskem pogorju, dalje pisarn, hotelov in gostiln na Gorenjskem. Cena je jako nizka — saj stane le 5 Din. Založila ga je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Preveč potrošimo, če kupujemo inozemske vode, ko imamo odlično, domačo, naravno JORDAN grenčico, ki ugodno deluje pri zanemarjenih prebavnih organih. — Košnja otave se je pričela, poročajo iz dolenjskega Št. Vida. Zadnje dneve pa vreme nagaja. Ajda obeta dober pridelek. Repo bodo pa najbrž gosenice požrle. Toliko jih je, da so listi zelo ob-jedeni. Ptuj Zopet požar. Preteklo noč je zažarelo nebo nad vasjo Lesigovci, občina Osluševci. ' Goreti jc začelo gospodarsko poslopje jx>-sestnice Albine Lajh; ogenj se jc razširil z naglico na stanovanjsko poslopje. Vaščanom so je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja in se jim je posrečilo požar omejiti. Zgorela sta. le strešna stola obeh poslopij in poljski pridelki. Škoda znaša okrog 15.000 Din in je krita v, zavarovalnino. Kako je nastal jxižar, še ni pojasnjeno. Celje S! Osebne vesti s celjske gimnazije. S celjsko gimnazije so premeščeni: g. prof. Anton Gornp na drž. klasično gimnazijo v Ljubljani; ga. supl. Boženka Hruš-Juričevič na drž. žensko realno gimnazijo v Splitu; gdč. supl. dr. Emu Dembic na drž. realno gimnazijo v Murski Soboti; g. supl. Branko Rudolf na drž. realno gimnazijo v Novem mestu. Z drž. realne girnnuzije v Glini .je premeščena na drž. realno gimnazijo v Celje gdč. supl. Nada Ceranič. Profesor verouka g. dr. Fran Jaklič v Celju, dodeljen II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani, je premeščen na drž. realno gimnazijo v Kranju. Otroški vrtec dobimo. Mestna občina, celjska ho otvorila otroški vrtec v mestni narodni šoli na Mariborski cesti. Vpisovanje bo 1. septembra dopoldne v pisarni ravnateljstva mestne deške narodne šole. Sprejemajo se dečki in deklice, ki so dovršili 4. leto starosti. & »Slehernik« odpovedali. Končno so odpovedane predstavo »Slehernika«, ki bi se morale vršiti te dni pred žut>no eorkvijo v Celju. Umrl je v celjski bolnišnici 18 letni dninar Tanšek Franc s Teharij. N. v m. p.! & Zvočni film Celje. Mariborer Zeitung ve poročati iz Celja, da namerava tvrdka Svetloton v Zagrebu, ki jc snimala zadnji čas na. mariborskem tednu, napraviti tudi okrog 400 m dolg zvočni film Iz mesta Celju. V tej zadevi so sc baje med omenjeno t.vrd-ko in zastopniki mestne občine celjske ter nekaterimi celjskimi privatniki že vršili razgovori. Koliko «o fe informacije točne, nam ni znano. Kitajska zagonetka Siva davnina in 20. stoletje v enem prostoru Mati izgubita v planinah sedem sinov Na nekem nedostopnem kraju Mont Blanca eo našli pred nedavnim truplo mladega hribolazca. Domnevali eo, da gre za Franca Kainzbauarja z Dunaja, ki je odšel pred dobrim letom v plamme, a ee od tedaj ni več vrnil. Ko je prišla mati na mesto nesreče, je spoznala truplo 6vojega najmlajšega sina, sedmega izmed sedmih svojih sinov, ki so vsi ponesrečili v planinah. Nihče ne ve natančno, koliko ljudi šteje »Država Sredine«. Eni pravijo, da 450 milijonov, drugi pa, da 480 milijonov. Nihče ne ve natančno, katera ozemlja spadajo zraven. Mandžukuo priznava za samostojno državo edinole Japonska, drug nihče; toda Kitajska nima tam ničesar govoriti. Ali še pripadata Kitajski Mongolija in Turkeetan? Ali ni v Tibetu močnejša Anglija? — Nihče ne ve natančno povedati, kdo zdaj vlada. Ali maršal Čangikajšek? — Ali spaja centralno vlado v Nankingu im obe ostali v Pekingu in Kantonu kaj več kaikor rahla vez? Koliko .pokrajin obsega tako zvana Sovjetska Kitajska? Ali ukazujejo tamkaj — v Fukienu, Kvangeiju itd. — avtohtone oblasti ali pa nemara Sovjetska Rusija? — Kakšno je razmerje med Ki-tajern in Japonsko? Ali je ta dežela njen najljutejši sovražnik, ki kani mimo treh pokrajin, ki jih je združil v Mandzukuo, odtrgati od nje še nadaljme? Ali skuša samo gospodarsko ali pa tudi politično pronikniti v Kitaj? Ali pa more Japonska uganjati svojo politiko samo zato, ker je v tihem sporazumu z nankinako vlado? Kdo prav ve, kje se nehajo redne čete in se začenjajo roparska krdela in obratno?! Kdo je general in kdo roparski poglavar, ker prehajata ti dostojanstvi pogosto druga v drugo. Kdo je resni- Bodoči mož Španije: Gil Robles, vodja španskih katoličanov. Robles je začel odkrito opozicijo proti vladi in politični krogi v Madridu so prepričani, da bo vrgel vlado še pred jesensko otvoritvijo parlamenta. čen domoljub in ee bije za neodvisnost, kdo pa je plačanec tuje države: Japonske, Rusije ali Združenih držav? Ali je ta dežela, v kateri severni Kitajec ne razume jezika južnega Kitajca, ki je plemensko čisto drug tip, vobče enotna država? In v katerem stoletju sploh žive ti ljudje? V Kantonu in Nankingu imajo skrajno demokratični vladavini. V nekaterih pokrajinah pa so vladavinske razmere patriarhalne ali despotske. Početje mnogoterih generalov in pokrajinskih guvernerjev spominja na čase Ironde na Francoskem, na razpadajoče nemško cesarstvo konec srednjega veka. Eno najumetnejših starih stavbaretev vzbuja v tujcu vsepovsod občudovanje. V Šanghaiju se vzpenjajo v višave nebotičniki, po vaseh in predmestjih pa prebivajo ljudje v kočah iz Ha, kakor e preprostejših tudi v najstarejših davninah ne moremo predstavljati. Letalci krožijo v zraku nad vrsto kamel, ki so redno prometno sredstvo med severnim središčem Peipingom in severnimi pokrajinami. Z letalom zmagaš v enem dnevu pot, za katero rabi kamela šest tednov. — Brzovlak drvi j med polji, na katerih kmet tepta zemljo, da na njej i opravi mlačev. Tam veja žito z vejnico, da loči zrnje od plev, prav kakor ob Kristusovem času. Ženske študirajo na domačih in inozemskih univerzah, druge pa v kamenitem ročnem mlinu me-ljejo žito in se vpregajo v plug, če bivola odnese povodenj. — V »Peiping Medical Union College-u« se izobražujejo sestre za nego dojen cev po najnovejšem slogu, malo dalje pa sme zdravnik bolni ženski potipati samo žilo, ona pa mu na majhni sohici iz slonovine približno pokaže mesto, kjer čuti bolečine. V najizbranejših kuhinjah eveta strežejo z brezkončnimi vrstami jedi, kuli pa se zadovoljuje s par zrnji riža in v kropu kuhano zelenjavo. Razcapane hlače vozača rikše nikogar ne motijo v mestu, kjer domači krojači za borno plačo posnemajo vzorce zadnje pariške in londonske mode. Izbrane vezenine, rezbarije, čipke se prodajajo po cenah, da se tudi površen opazovalec z grozo vpraša, kakšno plačo dobivajo izdelovalci. Pri Tsinanluju, na progi med Pekingom in Nankingom, časte neko goro, Tejšan, kot božanstvo, na visokih šolah pa mladina pohlepno vsrkava rusko brezboštvo. Ta seznam bi mogli še brez kraja nadaljevati, vedno krožeč okolu tega enega vprašanja: kakšen je ta narod v svojem bistvu? Kaj se da o njem prerokovati za bodočnost? Vprašaj o tem Kitajcev i kolikor hočeš in kolikor hočeš Evropejcev: vsak ti ' bo drugače odgovoril. Amy Mollison-Johneon, znama angleška letalka, ki je sprejela zdaj službo prometnega pilota na progi London—Pariš. Start nemško-poljskih tekem na progi Berlin—Varšava (783 km). Edisonovo zadnje sporočilo Slavni ameriški iznajditelj Edison je zapustil ob svoji smrti dve oporoki: eno o svojem premoženju, drugo o svoji moralni zapuščini 6vetu. Ta poslednja naj bi se objavila leto dni po njegovi smrti. Toda par mesecev za Edisonom je umrl tudi odvetnik, pri katerem je bila oporoka shranjena, in tako so listino založili in jo pozabili. Šele nedavno so jo slučajno našli in objavili. Edison izpoveduje »vojo veTO v napredek človeštva in napoveduje še v teku 20. stoletja iznajdbe, ki bodo rešile svet velikega dela današnjih skrbi. Te iznajdbe bodo odprle nove vire pogonske sile; višek pa bo, ko se odkrije način za razbijanje atomov. S tem se odpre industriji tako preobilje cenene pogonske 6ile, da se bodo silno pocenili vsi industrijski izdelki, kar mora slednjič pripomoči tudi do ugodne rešitve socialnega vprašanja. Ob zaključku oporoke izraža Edison željo, naj bi ei vsi iznajditelji sveta podali roke v sveto zvezo, da preprečijo zlorabo sadov svojega dela v vojne svrhe. „Krasin" rešil naučno ekspedicijo Bred petimi leti ee je odpravila na Vranglov otok naučna ekspedicija, ki je imela s seboj živil in druRih potrebščin za dve leti. Toliko časa je namreč nameravala ostati na otoku, nato se pa vrniti. Toda vremenske razmere v Ledenem morju 60 bile take, da ee nobena rešilna ladja ni mogla približati otoku. Ekspediciji so bila v tem pošla vsa živila in druge potrebščine, baterije radiopostaje so ee izrabile in tako je ostala brez vsake zveze z j ostalim svetom. Člani ekepedicije so bili izpoetav-i ljeni nezaslišanemu pomanjkanju in naporom. Šele v poslednjem času ee je posrečilo ledolomilcu »Kra-einu«, da je prodrl do Vranglovega otoka in rešil ekspedicijo. Možje grške zarote: general Pangalos (levo), ki je hotel vreči eedanjo vlado in postaviti za diktatorja „'?. ____ ,_„ —Vnnriviio (Antnn\ »(Ktnnii voim minister, proti kateremu ie getKUiti« i incriuaasa vua ------J1—» ----'* -- .....*■ 1 ' - bila zarota v prvi vrsti naperjena. Ameriški polarni raziskovalec Ellsvvorth (levo) in polarni letalec Balchen, e katerim namerava nov polet v antarktis. Dar japonskega slikarja sv. očetu Če zna dekle boksati Osemnajetletna blagajničarka Suzana Lebreton v Parizu ee je vračala ob treh popoldne iz banke, kjer je prejela 2500 frankov plače za nastavljence evoje trgovine. Sredi neobljudene ulice je nenadno planil naujo iz neke hišne veže potepuh in se hotel polastiti aktovke z denarjem. A blagajničarka, ki pozna boks, je sunila razbojnika s pestjo v obraz in z nogo v trebuh. Ko to prihitele elučajne priče na pomoč, je odnesel tepeni napadalec pete in ušel zasledovalcem. Kako je obljudena Nemčija Japonski ministrski predsednik Okada, ki je načelnikom strank zagrozil, da bo razpustil parlament in razpisal nove volitve, če vlada ne dobi zaupnice. Kako je pu.Jkal polet v vsemirje Bruseljski večernik >Soir« priobčuje nazorno poročilo, kako je potekal vsemi reki polet prof. Co-synea in njegovega spremljevalca. Dvignila sta se bila ob 6 zjutraj z naglico 4 m na sekundo. Ob 7.30 je bil balon 5000 in visoko. Prizadevanja, da bi našla stik z belgijsko radio-poslajo, eo ostala brezuspešna. Okoli desetih dopoldne eo oblaki zastrli razgled. Kadar se je zopet zjasnilo, eta pridno fotografirala. Kmalu po enajstih sta zagledala Re-no pri Straeeburgu. Čez pol ure je plul balon nad severno Francijo. Ob 13.30 se je dvignil balon še više. V teku ene ure sta izmetala sodom vreč obtežbe. Dvigala eta ee z brzino 3 m na sekundo. Balon je plul e hitrico 55 km na uro. Ob 14 je bil nad Alpami, približno 15.000 do 16.000 m visoko. Ob 16 sta se začela v gondoli zelo neprijetno oglašati mra-/. in vlaga. Dihanje je postalo težavno in letalca je obhajala omotica. Ob 19 je bil balon še približno 10.000 m visoko. Padal je z brzino 4 m na 6ekundo. O mraku eta pristala. Med vso vožnjo sta letalca opazovala in merila kozmične žarke. 0 celotnem uspehu poleta Cosvns zaenkrat ni povedal svojega mnenja. Najbolj obljudena dežela v Nemčiji je Saarska kotlina, kjer pride na vsak kvadratni kilometer 434 prebivalcev. Drugo mesto zavzema Saška s 347 prebivalci. Wirtenberšika ima komaj 138, Pruska 136 in Bavarska 101 prebivalca na kvadratni kilometer. Najbolj obljudeno okrožje v Prusiji je Diis-seldorf, ki Meje 742 prebivalcev na kvadratni kilometer. Sledi mu Kolu e 388 prebivalci na kvadratni kilometer. Obe okrožji sta industrijski središči za-padne Nemčije, ki ima mnogo velikih mest z dobro razvito industrijo. Najmanj obljudene so vzhodne nemške pokrajine ob poljski meji. Nekatere štejejo komaj 40 prebivalcev na kvadratni kilometer. »Aii bi vam smei uesti liBinico, gospod?« Peti mednarodni kongres za gospodinjski pouk, ki zboruje te dni v Berlinu. Na govorniškem odru j« voditeljica nemške ženske fronte, g. Scholz-Klink. Japonski slikar Takahaši šomatsu, ki je že lani poslal sv. očetu dragocena vdanostna darila, se je letos znova spomnil Pija XI. Poslal mu je dragocene stare japonske rokopise, ki vsebujejo buddhistione molitve, za vatikanski muzej. Tako dobro ohranjenih in popolnih rokopisov te vrste nima noben drug muzej ua svetu. Glavni rokopis obseg« molitve Daihan-nva (182. zvitek), kakor se imenujejo svete buddhistične knjige, ki jih jo 6000. ter izvira iz haianske dobe, je torej približno 1000 let star. Fakahaši sam je buddhist. Start v polarno smrt: Znameniti letalec. Frasnk Dorbrandt (glej sliko!), najboljši poznavalec letalskih pogojev v arktičnih [pokrajinah, ki je vodil mnogo reševalnih eikspedicij, je zdaj sam od letel nad Polarno morje. Tik preden se je dvignil, je povedal svojim prijateljem, da je vzel s seboj samo nez.natne zaloge kuriva, ker da hoče tam umreti letalčeveke 6inrti. Poslej niso našli nobene 6ledi za Dorbrandtom. Kaj je gnalo letalca v smrt, ni znano. Gospodarstva • 'i.', ' ; '■ '; * \ »s' '• ii 'v '' "T^V ' ■' Reichsbank ima tajen sklad zlata ? »EurbpSiSche HeffT« poročajo: Pred' tremi ledni je nemška narodna banka (Reichsbanka) pre-. jela^od sovjetske Rusije 7 ton zlala na račun ruskih obv«*« nasproti Nemčiji, lfl znašajo skupno 600 tni-lijopov mark,. oz sedmih ton zlata bi moral po-veekti' zlate rezerve Narodne banke za okoli 20 milijonov mark. Temu pa ni tako. Po poročilih ; Reichsbank« se je zaloganjtenega blaga povečala samo od 70 na 75 milijonov jnark, torej samo za 5 mil). Kje je ostalo drugih 15 milijonov od ruske pošiljke? Po proglasitvi transfernega moratorija- in pO novi omejitvi pri razdeljevanju dpviz ni mogoče razložiti te razlike z morebitnimi plačili v ( prid inozemstvu, to še manj, ker se je zaloga deviz l narodne banke zmanjšala. V ostalem bi komentar | k tednskemu poročilu narodne banke to izpremem- : bo gotovo omenil. Vsega tega pojava ni mogoče drtigače razložili kakor takole: Reichsbank ima tajen zlat fond, ki ga v zadnjem času,, ko so nastale 'nbVe- skrbi zaradi naročila surovin, še posebno zalaga dr, Sčhaoht. Že za časa upniške konference v Berlinu je mogoče ugotoviti, da uradno navedena številk^ zlata ne ustreza resnici. Prav ta okolnost, da je nekam čudno izginilo tričetrt zlata, uvoženega i'z .Rusije, potrjuje to domnevo. Glede višine telga zneska so mogoče samo domneve. Po naših podatkiK gre za vsoto vsaj 150—200 milijonov mark. Povsem .tem bi resnični zlati zaklad znašal trikrat več, kakor izkazujejo uradne številke. Zaloga zlata nemške narodne banke ni danes prav nič manjša kakor je bila lansko leto v tem času. Proglasitev moratorija ni torej nič drugega kakor rafiniran trik predsednika narodne banke. -— Tako poročajo »Europeische Hefte«. „Ztate" države zgubljajo zlato V prvi polovici"tega meseca so se izvršile v mednarodnem prometu /. zlatom značilne izpre-membe. Te izpremembe so značilne za denarno politiko posameznih držav, tako so n. pr. države zlatega bloki! }ra'/en. Francije izgubile velike vsote zlata. Tudi Anglijo jc kot predstavnico bloka funta stedinga zaddla ta i-/gnbd; Anglija je morala globoko zajemati iz valutnega fonda, ki jeTbil nalašč za to ustanovljen, da s pomočjo iiftiga bi-ahi valuto. Poročila Angleške banke. tfTga manevriranja ne omenjajo. V preteklem letu se jc zaloga zlatu ameriških Združenih držav'povečala za 1.2 milijarde dolarjev pg novi pariteti. Naj navedemo nekaj podatkov o Izprernembah v zadnjih mesecih, številke pome-fujo. milijone v švic. frankih. Amerika Francija Anglijo Belgija I lolrindska ftlilija Švica' Nemčija Začetek Sreda 1954 1934 20.804 24.053 15.755 16.085 4.811 4.829 1.966 1.905 1.924 1.764 1.934 1.764 1.998 1.637 0.477 0.087 49.669 51.924 Konce Sreda julija avg. 24.286 24.408 16.298 16.412 4.833 4.835 1.892 1.902 1.799 1.799 1.735 1.729 1.642 1.681 0.093 0.093 52.568 52.859 Zlatu zaloga omenjenih držav je torej znašala 15. avgusta skoro 53 milijard švicarskih franko v Izvoz našega sadja šibkejši kahor lansko leto -Ravnatelj PRlZAD-a dr. Eda Markovič je dal časifjkarjem izjavo, v kateri ie popisal možnosti našega letošnjegi; izvoza. Glede pšenice, je dejal, da je. v svetu težnja za učvrstitvijo cen. Cenej ki jih plačuje PRIZAD, so za 30—35% nad" svetovno pariteta, Do&jaiie PRIZAD d-ob/f*. proda,! v. ino-zemfelvd 7,7p0Nagonov pšenice, ln sicer po pogojih, ki ustrezajo naSi notranji ceni. Nato je prišet"Mar-kovkž k vprašanju našega sadnega izvoza. Izvoz svežih sliv -ni zadovoljiv; radi slabega vremena 6live rie vzdržijo pri prevozu. Letos ne bomo v tem pogledu dosegli lanskega rekorda 5000 vagonov,-. Verjetno pa je, da bo izvoz suhih sliv dosegel lanskega in da bomo pridelali 2300 vagonov. To Blago bomo lahko plasirali v inozemstvo, in sicer v Nemčiji 1000 vagonov, na Češkoslovaškem 600, ha Poljskem 300 vagonov, v Avstriji 200, v Italiji 100, v> ostalih državah 100. Grozdju se letos obetajo dobre kupčije na inozemskem trgu. Izvoz jabolk se je že pričel. V sosednih državah so jabolka izredno dobro obrodila (bolje kakor pri nas), zato bodo cene na inozemskem trgu nizke. PRIZAD ima vpliv samo na izvoz sadja v Nemčijo. Nemčija nam je dala določene prednosti. Izplačujejo se premije, ki naj omogočijo izvoz.. Blago izvažajo izvozniki te zadruge. Velika ovira obstoji v tem, da v smislu trgovinskega spo-raztfma ne moremo izvažati jabolk a la rinfjisa, temveč morajo biti jabolka pakirana. Zdaj dela PRIZAD na tem, da bi Nemčija odpravila to ov-iro. ★ Vojna škoda. Po sklepu Poštne hranilnice ziiaša mesečni obrok za nakup obveznic vojne škode na obroke 30 Din za vsako obveznico. To velja od 22. avgusta t. 1. do nadaljnje odredbe. Prošnje za nakup obveznic vojne škode rešuje nadzorni odbor. Drugi pogoji so. neižpremenjeni. Kupci, ki se prijavijo, plačajo 12 mesečnih obrokov po 30 Din. (Iz Poštne hranilnice.) Za povišanje devizne premije, ki znaša zdaj 28.5%, se poteguje naša tekstilna industrija ter pri tem navaja, da mora inozemske valule, s katerimi plačuje svoja naročila v inozemstvu, plačevati po svobodnem tečaju. V svobodni trgovini znaša premija 42 do 50%. Tako nastaja razlika, ki je industriji v kvar. Zato prosi tekstilna industrija, da se uradna premija poviša. Znižana voznina na tramvaju. Uprava Splošne maloželezniške družbe v Ljubljani je dovolila znižano voznino po cestni železnici udeležencem Ljubljanskega velesejma za čas od 30. avgusta do 12. septembra t. ! na podlagi permanentne sejmske legitimacije ali pa na podlagi rumene železniške izkaznice, ki pa mora bili potrjena od uprave velesejma o obisku prireditve. Direktne vožnje 1 Din. Prestopne vožnje 1.50 Din. Ljubijana-Ši. Vid ali obratno ne glede na prestop 2 Din. V »Narodnem gospodarju«, glasilu Zadružne zveze v Ljubljani jenapisal dr. Basaj članek »Nekaj misli h krizi denSrstva«. Iz tega članka posnemamo, da so posojilnice z n. z., včlanjene v Zadružni zvezi, zbrale nekaj več kakor, eno milijardo dinarjev prihrankov. Od tega denarja so jx>soiilnice štiri petine, to je 800 milijonov dinarjev dale ua |x>sojila po ogromni večini kmečka. Odvisni denar so -posojilnice deloma nalagale pri zvezi. Zveza je kot centralna uprava morala ta denar dati, prvenstveno na razpolago produklivnini in blagovnim zidrugatn in tistim posojilnicam, ki niso imele zadostnih sredstev za dovoljevanje posojil. Treba je nujno rešiti kreditno vprašanje. Potrebno je varčevanje. Posojilnice bodo 15. novembra lahko izterjale prvi obrok kmetskih dolgov na |X)dlagi uredbe o zaščiti, iu sicer znaša la 60% vsega dolga. -Narodni gospodar« je priobčil tudi članek »Zadružno gibanje v Italiji«. 1'lenienskl sejmi. Zveza se tek oljskih organizacij v Ormožu priredi 27. septembra t. 1. dopoldne prvi živinski plemenski sejem na sejmišču v Ormožu. Namen tega sejma je. da se za pleme i»d nadzorstvom strokovnjakov nakupi res prvovrstna plemenska živiiiji in to v prvi v rs I i ona. ki .ie v rodovniških knjigah. Živinorejci, ki še niso organizirani v selekcijskih društvih, naj priglase občini bivališča ali pa zvezi selekcijskih društev v Ormožu število in vrsto gdročju šutnske uprave Kranjska gora. in 17. septembra na prvi pismeni licitaciji, oziroma 8. oktobra na drugi pismeni licitaciji večjo množino mehkega okroglega lesa, izdelanega v režiji v področju šumske uprave Bled. — 13. septembra bo v skladišču 1. oddleka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu trelja ofertalna licitacija za nabavo 500 m* desk za čolne. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled. Borza ' Dne 24. avgusta 1934. Denar Funt je nekoliko nazadoval, dolar neizpreme-njen. Fiint v zasebnem kliringu v Zagrebu 227.20— 228.80, Kč čvrstejša, marka šibkejša. Ljubljana. Amsterdam 2300.96—2312.32, Berlin I325J4—1335:94, Bruselj 796.91—800.85, Curih 1108.35 '1113.85. London 160.75-171.35. Newyork 33l6;6l-:3344.87, Pariz 223.96—225.08, Praga 140.9 -141.76. Trst 290.90 - 293.30. Promet ha zagrebški borzi 31.631 Din. Curih. Pariz 20.2075, London 15.31, Newyork 301.75, Bruselj 71.925, Milan 26.29, Madrid 41.90, Amsterdam 207.60, Berlin 119.70, Dunaj 72.74 (56.9), Stockholm 78.95, Oslo 76.95, Kopeuhagen 68.40, Praga 12.72, Varšava 57.90. Atene 2.92, Carigrad 2.475, Bukarešta 3.05. ! Vrednostni papirji * Ljublj'aria. 7% inv. pos. 71.50 den., vojna škoda 342—343, 8% Bler. pos. 66.50-^67.50, 7% Bler. jx>s. 56.50—58.25, agrarji 40—41, 6% beg! obv. 61-62. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. |X>s. 71.50 den., j vojna škoda 343—346, sept. 342 -346, okt. in nov. ! 342 den., dec. 343—348, agrarji 40- 41, 7% Bler. I pos. 56.50—58.50, 8% Bler. pos. 65.50—67, 6% be-> gluške obv. 61—62 — Delnice: Narodna banka 4000 | den, Priv. agr. banka 215—219, Oulmann 25 bi. I Osj. sladk. tov. 120 bi, Bečkerek sladk. tov. 750 bi, i Osj. livarna 145, lmpex 50, Trboveljska 71—80. Belgrad. Drž. papirji: 1% invest. j>os. 72 den., agrarji 39.50—40.50 (39.50), vojna škocla 344.50-345.50 (343—344), 6% beg! obv. 62-62.50 (62), 8% Bler. pos. .66-67.50, 7% Bler. pos. 57.75-59. — Delnice: Narodna banka 4070 den. (4080), Priv. agr. banka 216.50—218.50 (217). Žitni trg Ljubljana. Koruza 147.50—150, pšenica bač., 79/80 155—157.50, bač., 80 kg, 1% 157.50—160, moka bač., nularica 250—255, ban., nularica 255 -260. Novi Sad. Koruza bač., ladja Šid in Begej 92— 93, bač. ladja Tisa in Donava 93—94, ostalo nespremenjeno. Tendenca mirna. Promet srednji. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet živahen. Pšenica okt. 16 -16.12, zaklj. 16.21—16.22, marec 17.04- 17.22, ?ak!j. 17.22 17.23, rž okt. 12.45 12.96, zaklj. 12:83—12.85. marec I3.5S -13.85, zaklj. 13.76 13.79, koruza sept. 10:74—10.85. zaklj. 10.85 —10.87. maj 10.68 10.85. zaklj. 10.84-10.86. Cbicago. Pšenica maj 106.25, sept. 103.50, dec. 104.25, koruza "-'maj'81.25', dec: 77.75, oves sept. 50.125, dec: 50.50, rž dcc. 86.50. NVinnipčg. Pšenica avg. 85.125, okt. 86.375, dcc. 89.625;- Živina Ptujski Živinski sejmi. Konjski in goveji sejem je bil v torek, 21. t. m., razmeroma slabo založen; prignali so 117 konj, 80 volov in bikov. 209 krav in ielic, skupaj 406 glav živine. Kupčija pa je bila zelo živahna in sicer so prodali 240 glav, torej okrog 60% prignane živine. Cene za kg žive teže so bile sledeče- voli otl 2.50 4 Din, biki od 2.50 3.50, krave od 1.75 -3, ter telice od 3—4 Din. Konji so se prodajali po kakovosti od 600 3200 Din eden. Prihodnji konjski iu goveji sejem bo 4. septembra. — Prašičji sejem v sredo, 22. t. m. je bil glede dogona izredno dobro založen; pripeljali so 173 svinj in 324 prascev, skupaj 497 komadov. Pač pa je bila kupčija nenavadno slaba, in sicer so prodali le 54 rjlce.v. Cene za kg žive teže so bile sledeče: Debele svinje od 6—7 Din, prolenki 5—6 Din. mrtve teže 9 Din; prasci stari 6 8 tednov so se prodajali po kakovosti od 60 100 Din komad iii je cena pri po slednjih nekoliko padla Prihodnji sejem za prašiče se vrši 29. t. m. Zagrebški živinski trg v sredo: Goveje živine, večinoma iz okrajev Bjelovar, Križevci, Koprivnica, je bilo prignane 2.575 glav, od tega 198 bikov, 1.022 krav, 303 junice, 218 jun^ov, 578 volov in 256 telet Posebno pozornost so vzbujali prav lepi biki in junice v la. kakovosti ler so jih večji del pokupili italijanski trgovci za Trst, PadOvo in Rim za mesarje in sicer bike po 5 Din ter junice po 4.75 Din za kilogram. — K o n j e v je bilo prignanih 1974 večinoma iz Varaždina, Siska in .laske, a prodali so jih za Italijo v gospodarske in trgovske svrhe. Mesarske konje so pa pokupili dunajski trgovci. — S v i n j je bilo radi hude vročine samo 1M6 komadov ter so težke pitane in pršutarje pokupili naši slovenski mesarji največ za rudarske kraje Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. — Cene so bile sledeče: biki od 3.50 do 5 Din; krave za mesarje od 2.80 do 3.25 Din, za klobase od 2 do 2,15 dinarja; junice za mesarje od 3.— do 4.75 Din, za pleme od 950 do 1600 Din za glavo. Voli Ia od 4.75 do 5 Din, Ha od 3.50 do 3.75 Din, bosanske buše od 2.75 do 3,— Din. Junci od 3.50 do 5 Din; teleta od 4 do 5,50 Din, zaklana teleta od 7 do R dinarjev za kilogram ..Svinje pitane od 7.50 do 8__ dinarjev, pršutarji od 6 do 7 Din; z«Alane svinje ter prasci do enega leta od 10.50 do 10.75 Din, odojki od 70 do 140 Din za komad. JanCi po*70 do 80 Din komad, koze 7 do 8 Din kilogram. Konji: lah lii po 4000 do 5000 Din, srednji 5000 do 6000 dinarjev, težki '6000 do 7000 Din za par. Jahalni konji 3,500 do 4000 Din, lahki žrebci po 1500 do 2000 dinarjev in srednji od 2000 do 2500 Din za komad. Mesarski konji po 1.50 do 2 Din za kilogram. — Pripeljali so tudi 73 voz detelje- in 62 voz otave ler jc bila cena za obe vrsti 40 do 45 Din za 100 kg. Nadalje 87 voz sena po 30 do 35 Din in 132 voz drv, ki so imela ceno od 70—90 po kakovosti za kvadr. meter. Buče, 31 voz, prodajali so jih po 0.75 do 1 Din za kg. Krompirja in zelja je bilo zelo malo. . ■* . SOLNOGRAŠKE NARODNE IGRE Po svetovni vojni se je zbrala skupina pesnikov, slikarjev, kiparjev in glasbenikov, da bi z novo ustanovo pomagala človeštvu do duševnega miru, do svetlobe, ki naj bi zasijala po temi vojnega klanja. V Solnogradu, domovini velikega umetnika Mozarta, so postavili temelje za takozvane solnograške narodne igre. Kmalu so le igre zado-bile sloves po vsej Evropi. Solnograd ima 6rečno lego, združuje sever in jug, poleg tega ima za seboj slavno zgodovino. Že pogled na mesto in njegove stavbe govori o mični prošlosti. Ne samo stavbe in krasne kulise naj bi dvigale duha, temveč V6a celota in sodelovanje vsega ozračja, ki diha iz te pokrajine in njenega prebivalstva, naj bi blagodejno vplivali na vsa srca, željna miru in duhovne obnove. Spod V. balkanske igre v Zagrebu Grki upajo na zmago Ob svojem prihodu v Zagreb so. Grki izjavili, da upajo letos zmagati. V tem pogledu so je izrazil njihov vodja lahke atletike, Nikolaides, ki sam ni prišel v Zagreb, zelo optimistično o svojem moštvu, o katerem pravi, da bo doseglo naslednje rezultate: Na 100 m drugo in četrto mesto ali pa tudi prvo, na 200 ni prvo ter tretje ali četrto mesto, na 400 m tretje in četrto, na 800 m, 1500 ter 5000 m prvo in tretje, na 10.000 najbrž prvo in drugo, ev. tudi prvo in tretje mesto. Maratonska proga bo slabo zasedena. Na 110 m čez zapreke prvo in četrto ter na 400 m čez zapreke prvo in drugo mesto. V skoku v daljavo drugo in četrto, v višino drugo in tretje mesto, isti mesti bodo zasedli v skoku s palico. V troskoku se bodo plasirali na prvo in četrto, v krogli na četrto in peto mesto, v kopju pa si osvojijo obe prvi mesti. V disku prvo in peto ter v disku, heleu^ki stil, drpgo in četrto mesto. To so napovedi Grkov, balkanske igre pa bodo pokazale, v koliko se bodo njihove napovedi uresničile. Še bolj bi bili gotovi'zmage, če bi mogel nastopiti. Še njihov najboljši atlet, .Framgudi«, ki, vsled bolezni ne bo mogel sodelovati na letošnji olimpijadi. Iz gonjega bi se dalo sklepati, da -so se Grki za letošnje igre tako pripravili kakor doslej še za nobene. To je tembolj razumljivo, ker oni lic bodo imeli v Zagrebu <30.000 svojih gledalcev kakor v Atenah, ki so jih močno podpirali v njihovih borbah na vseli dosedanjih balkanijadah. V Zagrebu bo le kakih 20.000 gledalcev, ki Še zdaleko ne bodo tako glasni kakor Grki v Atenah, in kar je važnejše, oni bodo navijali za svoje fante. In tega bo Grkom manjkalo. Neglede na to pa bodo letošnje igre prinesle tako ljute borbe za prva mesta kakor doslej prav gotovo še nobene. V nekaterih disciplinah so tako izenačile moči posameznih balkanskih narodov, da bodo morali oni, ki bodo ho-leli zmagati, do skrajnosti napeti svoje sile. In to bodo brez dvoma tudi vsi napravili. Zato se nam obetajo na letošnji olimpijadi prvovrstni rezultati in se- bo prav gotovo marsikateri državni in balkanski rekord poslovil na zagrebškem stadionu. Bolgari in Turki v Zagrebu Zagreb, 24. avgusta. AA. Danes ob 16.10 "sta prispeli v Zagreb istočasno bolgarska in turška reprezentanca za balkanske igre, Bolgarskih atletov je 19, spremljevalcev 17, skupno 36 oseb. Turki so pripeljali 21 atletov. Vodja Bolgarov je g. Ka-čov, vodja turških atletov pa Tevfik-bej. Oboje je pozdravil predsednik Jugoslovanske lahkoatletske zveze g. Veljko Ugrinič. V imftnu Bolgarov mu je odgovoril g. Kačov. Nato so se prisotni med seboj seznanili. S postaje sta obe reprezentanci krenili v hotel »Efeplanade-, kjer so zanje rezervirane sobe. Slovesen začetek Zagreb, 24. avg. Slovesni začetek petih balkanskih iger se bo vrši! po temle sporedu: V nedeljo 26. avgustp ob 3 popoldne bodo delegati jugoslovanske lahkoatletske zveze najprvo sprejeli odposlanca Nj. Vel. kralja. Takoj nato bo šol sprevod vseh sodelujočih narodov po abecednem redu po stadionu (lc .Jugoslavija bo šla zadnja). Pred reprezentanco vsakega naroda bodo nosili tablico /, napisom, nato bodo sledili zastavonoše, delegati, ktipetani. in na kraju same reprezentance. Sprevod bo obšel stadion, nato pa se bo razvrstil drug poleg drugega pred kraljevsko tribuno. Odtod bo predsednik jugoslovansko lahkoatletske zveze g. Veljko Ogrinič naprosil zastopnika Nj. Vel. kralja, naj otvori V. balkansko igre. Po otvoritvi bodo kajietani posameznih mošteV odnesli zastave nn poseben drog. ki bo postavljen na, južnem notranjem delu stadiona. Godba bo zaigrala himne vseh šestih sodelujočih balkanskih držav. Nato ho kapetan jugoslovanske reprezentance dr. Veljko Narančič položil olimpijsko prisego. Nato pojdejo kapitani s svojimi moštvi na svoje prostore in st> bodo začela tekmovanja. Igre so bodo končale na svečan način drugo nedeljo z razdelitvijo nagrad in z govori. Pokali. Zagreb, 24. avgusta. Vodstvo balkanskih iger je prejelo danes več nagrad za zmagovalce in zmagovalna moštva. Eno darilo je. daroval podban dr. Slovan lladži, \*ak po ono pa Jugoslovanski olimpijski odbor in Save/, športnih sa- VC7.0V. Voine olajšave za udeležence V. balkanskih iger v Zagrebu. Organizacijski odbor zn V. bil-kanske igre, ki bodo največja športna prireditev na Balkanu sploh, in katere se prvikrat vrše v Jugoslaviji (na stadionu v Zagrebu 26. avgusta ler 1. in 2. septembra) sporoča, da je prometno ministrstvo ter Jadranska plovidba iz Sušaka in Du-brovniška iz Dubrovnika odobrilo 50 odstotni po-I>ust za vse udeležence balkanskih iger. 'Udeleženci naj n« odhodni postaji kupijo ce} vozni listek in formular za popust; ta vozni listek ter formular veljata v »vezi s potrdilom o udeležbi jia igrali za brezplačen povratek. Ilirija: Avstrija V nedeljo. 20. avgusta oh 17 na Stadionu Kakor smo včeraj poročali, igra- v nedeljo Ilirija mednarodno tekmo s celovško Avstrijo. Nasprotnik goji lopo konibinacijsko igro in razpolaga s fizično močno razvitimi igralci, ki so navajeni ostre igre, ki je neobhodno potrebna pri tekmah, kot jih morata igrati naša ligaša v državnem prvenstvu. Gotovo se bodo gostje potrudili pokazati v Ljubljani, da znajo koristno in lepo igrati tudi na tujem terenu, ne pa le na domačem, kakor naša moštva, Cena vetojunieam je '($, 8 in !'() Din. Upamo, da bo občinstvo v čim večji meri pcsetilo prireditev, ker 60 postale mednarodne tekme v Ljubljani v zadnjem času prava redkost. Celjski šport. Za nedeljo napovedana prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in SK Svobodo iz Maribora odpade. Pač pa bo istočasno na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in SK Olimpom. — Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi v nedeljo, dne 20. t. ni. ob 13 dirko za išlubovo prvenstvo na progi Celje-Teharje-Arciin-Celje, katero progo prevozijo tekmovalci štirikrat. Start ob 13 pred gostilno Svetel v Gaberju, cilj istotam okoli 15.30. Kolesarska podzveza „Ljubljana" v Ljubljani P a 7, p i s kolesarskih clirkališftnlli dirk, -ki . bmln v nedeljo, 2. septembra ob 14.39 ua dirkališč« ;2SK Hermesa v Šiški. y Spored dirk 1. Pozdravni krog vs«h sodelujočih dirkačev. Sprintcrske dirke glavnih dirkačev, izmed prijavljenih slavnih dirkačev sc sestavijo /. žrebom tri m oš K a po trije dirkači. Vsako moštvo vozi tri kroge. Tretje lila sinmi izpade. Vsi trije ilrugoplasirani volijo še dva kroga tor pristopi prvoplasirnni to skupine k ostalim trem prvoplasiranim. Ta četvorica sestavi po žrebu dva para, ki startala po dva kroga. Vsak prvi pride v fi nalc za prvo in drugo, vsak drugi pa v finale zn Irci,i" in četrto mesto. Finale se vozi na dva kroga. 1. in 2. darilo,. .3. .plajiota, .4. . kolajna, it. Predteki jiiniorjev. 1'reclvožnje vseh prijavljenih jiiniorjev v skupinah po pet dirkačev. Trijo krogi. Za finale se plasirajo prvi Irrje od vsake .skupine. 4. Phavna dirka bo Uir.ka ciljev. 110 40 krogov. Vsak peti krog bo cilj, ki se klasificira po točkah, in sicer prvi drugi 4, Iretji S, četrti 1 Vri' peti 1 točko. Zadnji,- to je osmi cilj, so štejejo točki'-dvojno. Dirkač, ki doseže največ točk, dobi naslov: Dirkališč.ni prvak poilzve/.e za bilo 1934 ter darilo, drugi in tretji dotie darila, četrti In peti kolajne. 5. Finale jiiniorjev, plasirauih iz looke 3. Vozi se pet krogov. Prvi' dobi naslov: Juuiorski prvak podzveze zn loto 1934 iu darilo, drugi darilo, trol.ii kolajno. 0. Dirke parov po vzorcu šestdnevnih dirk 1!> krogov. Menjavanje dirkačev je dovoljeno na ciljski ravnici. Zadnjih pot krogov menjavanje ni več dovoljeno. Prvi par darilo, drugi plaketo, tretji kolajno. 7. Dirke z motornim rod stvoru .KI krogov. Prvi in drugi darilo, tretji kolajno. Ta točka se vozi lc, ako l>odo prijavljeni vsaj trije dirkači. Prvi dobi Se naslov podzveznega prvaka. S. Totažilna dirka pet krogov. Pravico starta imajo vsi dirkači, ki se v prejšnjih točkah niso plasirali ua nagrajeno mesto. Prvi darilo, drugi in (relji kolajna. ' Splošna določila Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost ler se mora slrogo držali predpisov, lira vil iu pravilnikov ko lesarske zveze. Glede kolesa, veljajo določbe dela VI splošnega, tehničnega pravilniku. Pravico sin r I ji li imajo vsi verificirani dirkači, činui v pod/, vezi IJubljana včlanjenih klubov. Glavni dirkači lahko nasiopi.jo v točkah 2, 4, fi in 7. Juniorji pa samo v točkah 'A 3, S. fi in 7. Glede nastopa jiiniorjev v (očki 2 za junlorjc odloča. pod7,veza. DirkAči se morajo javili nn n-nslov ltodzve7.e potom svojega kluba najkasneje do petku, 31. avgusta do 14. iu v -prijavi nave-sli I očke, v liftlerih bodo startn.ll. Prijavnina 7.a vse točke skupno lliti in. naknadne, prijave pn lo proti ivrljavnini Din lil. Dirkači se morajo javiti vodstvu dirko najkaiolojc ob H. Dirka se' vrši samo ob lopcm vremenu. Ker je dirka obenem prvenstvena za po,lzvo/.nn prvenstvo, poziva podzvH7.ii vse verificirajte dirkače, da se je polnoštevilno udeleže. Protest o je vložiti nnjknsueje 1.1 ihiniit Po končani ločki s takso Din 2(1. kateri znesek ■ se vrne. ee so protestu ugodi. Otvoritvena tekma nogometnega odseka STK Moste. V nedeljo, dne 20. t. m. ob lil dopoldne odigra nogometni odsek STK Monte svojo prvo otvoritveno tekmo na zelenem polju, kjer lm pomeril moči s SK Mladiko. Tekma so bo odigrala pod imkrovileljstvom s. dr. Osolnikn na igrišču SK Mladike v Salnzijuiiiskem domu 1111 Kodeljevem. Nogometni odsek STK Mosle Je od svoje ustanovitve dalje marljivo t.ronirai nn svojem prostoru in bo borba zelo zanimiva, zato vabi vse moSčanske sporlnike in ostnle prljnlelje sporla. da v čim večjem številu poselijo lo prireditev. Plavalni dromateh Jugoslavija!Avstrija. V dneh I. in 2. septembru se vrši v Raguzi moški plavalni dvn .—>..,..u .ftrd avstrijsko in jugoslovansko plavalno reprezentanco. Avstrijo* so svoju plavačo žc nouiinirali Vabimo Vas! LJUBLJANSKI VELESEJEM t.-lO. IX. 1934. Železniška izkaznica za 50°/0 popusi na železnicah se dobi na vseh postajali po Oin 5-. 40.000 m« - IS razstav: Festival C|0UDNSKIH PLESOV Glasbena - umetniška - hlgijenska - izseljenska - ribarska - W ■ " ™ ^ . ■» ta # w ■ perutnine, koz.ovac, MhUektonsk.a_- ..We,.k«»d- - Tekmovflnje harmonikarjev. - Velikomeslno zabavišče. Hasznanila Ljubljana 1 Nočno službo imata lekarni: mr TVnkoczj, Mestni trg 4, in mr. Ramor, Miklošičeva costa 20. Drugi kraii « Vid pri Stični. Dne 8., 9. ia 10. septembra bo v St Vidu v Domu sadna razstava. Sadje, grozdje, sadjarske priprave bodo na vpogled. Novo mesto Društvo Rdečega križa v Novem mestu je pričalo 8 samaritanskim tečajem 20. avgusta. v£«i teSalaJe primarij ženske bolnišnice g. dr. M. 2. Cerv inkaPr ella v al i bodo tudi gg. s. o. s. H?m,hdr. Ivček sekuudarij ženske bolnišnice, in dr. K. Petnč r a vrnit el j h ig i ousk eg a zavoda v Ljubljani. Drugi tečaj bo pričel 17. septembra. Solslte vesli Vnisovanje v prve letnike vseh oddelkov Državne tehniške srednje iole v Ljubljani, to je arhi ektonsko- gradbenegaf stroj nega ali elektrotehniškega ^eka teh- „ „5inle šole. gradbene, »trojne, eteklroienmsKe, f" ™1 strtiffarske delovodje šole, kiparske in 7. septembra dopoldne. Sola Združenja trgovcev v Ljubljani. Popra™ piti W 5. septembra od 14 do ^Vpi^vanje za va-ience v I. letnik bo 5. septembra od 9 do 11 in oa li £17 fi septembru od 9 do U. Za sprejem v I. letnik d i.Lrfri r i7r«le srednje ali meščanske šole. Vsak sis r. A i »ras s?«s Ob 14 Podrobnosti so razvidne na šolski desKi, irgov ski dom. - Združenje trgovcev. Na državni realni gimnaziji v Kočevju bo vpiso-vanle v I. razred 1. septembra od 8 dMje Vpisovanje v II do IV. razred bo 3. septembra, v V. do VIII. raz j n. 1« 1 sentembra Vpis sc vrši osebno. Prinasti jp s sebod potrebne dokumente, zlasti potrdilo davčne uprave za rtm.ro Šolnino. Otvoritvena sluzim bo^^a bo q septembra ob 8. 10. septembra se bo začel redni pouk. Podrobnosti so nabite na uradni deski. Na enoletni gospodinjski šoli na Jesenicah bo vpisovMje 1. septembra od 10 do 12 v osnovni šoli. Dne 3. septembra bo šolska maša, 4. septembra sc prične roden pouk. Radio Programi Radio Ljablianat Sobota, 25. avgusta: 12.15 Reproduciran koncert citer in mandolin 12.45 Poročila 13.00 Cas; nekaj za me flftkal za te Sekaj za uje (pestra revija gramofonskih Plošči 19.00 'Koroška ura 19.30 Zunanji politični pregl«l Hr/ Jug) 20.00 Operne arije poje Tone Petrov,vmes pote mladinske pesmi Nuša Kristanova 21.00 Radijsk orkester 22.00 Cas, poročila, harmonike v reproduciran! gUsba. Dragi programi t SOBOTA. 25. avgusta. Beigrad: 19.00 Koncert Beethovna in Brucha 20.30 Slovanska glasba 23.30 Zabavna glasba - Zagreb: 20.15 Stiriročni klavirski koncert 20.45 Koncert zagrebških tramvajskih nameščencev 22.15 nabavna glasba - Dunaj: 17.15 Radijski orkester in. solisti 19.15 Prenos iz Salzburga - Berlin: 18.20 Trio za klavir z violino in čelom — Bratislava: 21.05 Orkestralni koncert in solisti - Budimpešta: 20.00 Operetni večer 21.40 Ciganska glasba 22.50 Salonski orkester - Milan-Trst: 17.10 Zabavna glasba - Praga: 20.20 Posmi in recitacije 31.05 Koncert. Novo mesto Tretje romanje na Brezje se pripravlja za nedeljo 26. t. m. Kakor že dvakrat, bi se tudi sedaj peljali s Kosovim avtobusom. Cena ostane neizpre-menjena. Kdor se namerava tega romanja udeležiti, naj se oglasi v trgovini J. Krajec nasl. V spanju je skočila skozi okno iz prvega nadstropja kakih 6 m globoko 13 letna Marjanca. Sanjalo se je ji tako živo, da so v stanovanju tatje, planila je pokoncu in se v zmedenosti pognala naravnost skozi okno na cesto. K sreči pa je to opazil pekovski pomočnik, uslužben pri g. Golažu, planil je pod okno in jo prestregel ter s tem preprečil večjo nesrečo. MALI OGLASI V malih oglasih velja »seka beseda Din f—; ienitovanjskl oglasi Din 2—. Nolmanjši znesek ze malt oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račnna enokolonska S mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloilfl znamko. C i v« • v ♦ • Službe ucejo Železninar starejša, dobra moč, išče primerno službo kot poslovodja, detajlist, skladiščnik ali kaj sličnega. Govori nemško, hrvatsko, slovensko in madžarsko. Cenjene ponudbe prosim pod značko »Železninar 100« št. 9485 upravi »Slovenca«. (a) Dekle zmožno nemščine, želi službo k otrokom, v bu-iet', mlekarno, zajtrko-valnico ali kaj sličnega. Ponudbe pod šifro »Mirna« št. 9620. (a) ilužbodobe Radio aparati! Zastopstvo v vsakem večjem kraju Gorenjske in Dolenjske oddamo. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Zanesljiv« 9530. (b) Zagrebško pletilsko podjetje išče za strojno pletenje rokavic spretno ter izkušeno moč. Ponudbe na naslov: Brača llirschler, Zagreb, Gajeva ulica 3. (b m\ Dijaki Dva dijaka sprejmem v vso oskrbo ali brez. Mirno, snažno, ceno. Puhar, Ipavčeva 4 (za topniško vojašnico). Vnajevn ODDAJO: Dva trgovska lokala sedaj dobro upeljana, se oddasta radi preselitve, takoj. — Informacije da Grims, Stara cerkev pri Kočevju. (n) |l Denar II Kupimo IGBEDII Ce avto svo/ stan proda/ai af motorja bi znebil se rad hrt kupcev li mnogo priient Slovenčev najmanjP vuerat Jeklen merilni trak rabljen, dolgost 25 m — kupim. Rudolf Žerjav —-•zidarski mojster, Mestni log. (k) Posestva iiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimimiiiiiiiimi Droben oglas v »Slanem. posestvo ti hitro proda; it ie ne x gotovim denarjem pai kupca ti s kniiiieo da. iiiiiiitiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuriiiiiiiiiiiii Gospodinje, gostilne, obrtniki ne zamudite ugodne prilike! — Radi izpraznitve zaloge, prodaja iz skladišča Stanko Florjančič, žeteznina, Resljeva cesta št. 3 (pri Zmajskem mostu) po najnižjih cenah Vhod v skladišče skozi dvorišče. (1) Dobro in poceni se oblečete pri Preskariu Sv Petra cesta 14. Mesto vajenca pri mesarju in prekaje-valcu na deželi iščem za 14 letnega, močnega, poštenega, pridnega ter zdravega fanta, ki ima veselje za obrt. Nastop takoj. Tratnik Ivan, tr- Iščem posojilo 500.000 Din v gotovini. Vknjižba na pr.vo mesto. Nepremičnine večmilijon-ske vrednosti. Vrnitev, kakor tudi obresti po dogovoru. Cenjene ponudbe pod značko »Rentabilite-ta« št. 9590 upravi »Slovenca« Maribor. (d) Knjižico Ljubljanske kred. banke, Mestne hranilnice in Kmetske posojilnice ali dobroimetje Ljubljanske kreditne banke v znesku 80.000 Din kupi industrij, podjetje pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe pod Dobiček« na upr. »Slovenca«, štev. 9601 (d) govec, Domžale. (v) I! Pohištvo Jedilnice I Vložne knjižice v znesku do 52.000 Din Hranilnice in posojilnice na Jesenicah, r. z. z n, z. — kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Ugodno 1« 9562. (d) moderne, iz kavkaškega oreha, ugodno kupite na hranilne knjižice za polno vrednost, dokler traja zaloga. Na zahtevo pošljemo sliko na ogled Erman Arhar, tovarna pohištva, Št. Vid n. Ljubljano. (š) Spalnice s psiho in ogledalom, po 2000 Din proda mizarstvo Josip Goljar, Go-sposvetska cesta 13. (š) Enonadstropna hiša zemljišče in gospodarsko poslopje, v zelo lepem kraju, pripravno za obrtnika ali upokojenca, sfe odda v najem ali proda. Poizve se: Kamnik, Glav-ni trg 22._(p) Vinogradniki pozor! Naprodaj po zelo ugodni ceni razna vinska posoda od 50—3300 1. Vprašati med uradnimi urami v Posojilnici, Slovenski trg št. 5, Ptuj. (1) Prodamo posestvo v Spodnji Šiški: glavno poslopje (bivša šola), skladiščno poslopje, garažo, lope, drvarnice, vsega 760 m- zazidane ploskve ter ograjeno dvorišče. Primerno za vsak obrat, javni zavod ali stanovanja. Kupnina v prevzemu hipoteke in gotovini. V hranilnih knjižicah 30% več. Konzumno društvo Ljubljana, poštni predal štev. 72. (p) Nove orehe Ia kg Din 5. — Jabolka, hruške delikatesne, debele kg Din 2.75, razpon šilja po 40 kg franko vsa: ka postaja. G. Drechsler Tuzla. (D Motorno kolo »Peugeot« 350 ccm dobro ohranjeno, štiritaktno električna razsvetljava in sirena, proda za 5000 dinarjev Horvat Andrej Kočevje. C) BODITE PREVIDNI PRI OTROCIH1 ln čim opazite na otrocih najmanjše nerazpolo-ženic in potrtost radi želodca, dajte mu brez pomišljanja v malo vode ali mleka malo žličko praška »Magna«. Rešili ste se skrbi In s tem preprečili mnoga obolenja. »Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din. (Reg. S. br. 4788/32) Hranilne knjižice Mestne hranilnice, Ljudske ali Kmetske posojilnice v Ljubljani, kupim proti mesečnemu odplačilu, — Cenjene ponudbe pod »Ugodno izplačilo« št. 9595 upravi »Slovenca«. (d) Vložna knjižica Kmečke posojilnice v Ljubljani, glaseča se na 100.000 Din — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9619. (d) Širite »Slovenca«! Izredna prilika! V trgu Gornja Radgona je naprodaj tik kolodvo ra lepo posestvo z veli kim sadonosnikom in dvostanovnajsko hišo ter novim gospodarskim poslopjem. Več se izve v Posojilnici v Gornji Radgoni. (p) Pisalni stroj »Ideal«, zelo dobro obra njen — poceni prodam Naslov v upravi »Sloven. ca« pod št. 95%. (1) Šolske torbice, aktovke, nahrbtnike itd priporoča v veliki izberi ter po nizkih cenah Ivan Kravos, Maribor. Aleksandrova cesta 13. (1 Objave Izjava! Obžalujem prenagljene in nepremišljene besede, ki sem jih izrekel o gdč Antoniji Zdolšek proti njeni gospodinji ge. Ma riji Rus gostilničarki v Planini pri Rakeku. Andrej Bole. (o Naročajte SLOVENCA najcenejši slovenski dnevnik KUBANY-JEV MATE ČAJ nrani ler KrepCa zivcc m mišice. Suje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kd »r ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revinc. Dobi se v »seli lekurnah v originalnin zavojih po oin 15—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivo) Leuslek, LJubljana, Resljeva c. 1, ako pošljete v naprej D|n 15'—, Športniki, turisti lovci nogometaši: pijte ga redno I Nogavice - rokavice kompletne potrebščine za krojače in šivilje, nadalje bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po najnižjih cenah pri tvrdki osip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) Gostilničar]! pozor! Najfinejša dalmatinska, predvsem viška vina dobite v novi veletrgovini BRACA PERIŠ v Ljubljani Celovška cesta 43 Cene pri takojšnjem plačilu najnižje Pridite in pokusitel POZOR! SENZACIJA! f Naznanilo otvoritve! Podpisana vljudno naznanjam, da sem otvorila v starem in splošno znanem lokalu bivše gostilne »Pua« na Sv. Petra cesti 55, v popolnoma preurejenih prostorih gostilno »Pri M e n g š a n k i«. Točila bom prvovrstna vina splošno znanih vinogradnikov, Na razpolago gorka in mrzla jedila. Pri otvoritvi (v soboto) danes zvečer sodelujeta dva mlajša odlikovana bratca harmonikarjev iz Mengša, Za obilen obisk se toplo priporoča Rozi Gregorc, gostilničarka. STARŠEM! • Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka, »Energin« za iača- nje krvi. živcev in teka Odraslim 3 likerske kozarčke na dan. Otrokom 3 male žličke na dan »Energin« se dobi v vseh lekarnah v pollitrsldb steklenicah. Steklenica 35 Din. Reg. S. br. 4787/32. Ali ste £c ^ poravnali naročnino? ii AJja Rahmanova: Zakoni v rdečem viharju Dnevnik ruske žene Tedaj komisar zagleda mene; precej je nehal zmerjati, tako iznenada, da sta vojaka in celo ubogo dekletce začudeno pogledali nazaj. Vljudno se mi je poklonil in me nagovoril i mirnim, skoraj nežnim glasom: »S čim vam morem postreči?« »Prihajam zaradi drv. Že več ko tri mesece , namreč nismo dobili drv in moramo dobesedno I zmrzovati k »Zakaj se pa niste že prej obrnili do mene? Jaz eem komisar Kalašnikov. Ce bi se bili že prej ] zatekli k meni, bi takoj dobili drva. Tovarišč Veršinnikov! Tovarišč Veršinnikovt- Peljal me je v veliko sobo, kjer je mnogo mla- 1 dih ljudi, moških in ženskih, sedelo pri mizicah in j piealo. Medtem je jioklicani tovarišč Veršinnikov ' prihitel in se kot pes ponižno vstopil pred komi- ; sarja. Čudno se je razlikovala sijajna komisarjeva > uniforma od razcapane uradnikove obleke. Tudi on je nosil vojaške hlače, aimpak na kolenih mu je gola koža gledala skoz luknje. »Privedite mi tovarišico Brjansko!« ga je na-hrulil komisar. Vstopila je stara dama. >Kje pa tičite? Kam vas je nesel hudiči« je zarjovel nanjo komisar. »Iz katerega razloga niste izročili drv tej meščanki?« >Kako vam je ime, prosim?« me je vprašala in prebledela. »Za doktorja Rahmanova.« >Gospod komisar,« je odgovorila, »saj sle mi sami ukazali, naj ustavim oddajo drv, ker je bil premeščen I« »Kaaj, jaz sem ukazal? Ali bi radi svoje predstojnike spravili na slab glas? Tovarišč Veršin- nikov! Tovarišica Brjanskaja dobi tri dni zapora! Ste razumeli?- Stara gospa je bila vsa iz sebe; njen mož, je rekla, je bolan in bo brez njene pomoči moral konec v7,eli. Začela sem za njo prositi in takoj je rekel komisar: Prosim, seveda, če vi za njo prosite! Tovarišica Brjanskaja, zahvalite se tej meščanki!« Nato 6e je okrenil k meni: • »Pridite, prosim, v moj kabinet! Vašo zadevo 7, drvmi bom osebno uredil!« S strahom sem šla za njim. Kabinet je bil sijajno opremljen, toda na prvi pogled sem videla, da je vse zneseno brezsmotmo iz različnih meščanskih hiš. Pred finim pisal ni ko m iz rdečega lesa je stal fotelj iz mahagonija, v enem kotu je bila pol-krožna zofa. kakršne so navadno v damskih sobah pred ogledalom, z belim lakom prevlečena. Razni svežnji spisov so ležali na velikem, črnolakiranem 6tojalu 7,a note in višek vsega je bila marmornata mizica, kakršne se nahajajo v cenenih hotelskih sobah. Na njej je ležal kos kruha in dolga klobasa, ki ji je bil konec odgriznjen. Ta klobasa me je najbolj zajela, zakaj tako slastne 6tvari že dolgo nismo imele. »Usedite se, graždanka!« mi je komisar vljudno ponudil stol. »Ti, staro prase, pa izgini za nekaj časa!« se je okrenil k staremu možu, ki jc 6ede! v kotu in ga prej nisem opazila. Vstal je jiočasi in se splazil ven. Takoj sem spoznala, da je bil eden »bivših«: trudni izraz v očeh. pojxiIna brezpoinoč-nost in brezupnost,' ki jo je izdajala vsa njegova zunanjost, in nekaj posebnega, kar izdaja človeka iz »družbe«, pa naj je to zadnje, kar mu je oslalo. »Inženjcrček dela v mojem kabinetu: prej je bil upravnik skladišča za les. Zdaj je uradni sluga pri meni. Sicer prav prijazen dečko!« Preden ae je usedel, je začel slačiti svoj službeni freneh«. Z grozo sem ga opazovala. Opravičil se je, stopil k steni, na kateri je viselo nekaj ob- leke in oprlnica za revolver, snel praznični freneb s kljuke in ga oblekel. Oddahnila setn se, ko se je s hrbtom obrnil proti obešalu, na katerem sem zdaj poleg revolverja zagledala še nagajko, in se z lahnim usmevom usedel k pisalniku. >Graždanka!« Glas mu je bil nekam slovesen, patetičen, kot bi začenjal govor. Ko sem mu pa pogledala naravnost v oči, ee je zmedel, nalahno so mu drgetale ustnice in zardel je do ušes. Ko ee je zbral, je dejal skoraj ponižno: »Harašo, graidanka! Posedite malo, da uredim vašo zadevo!« Vzela sem knjigo iz torbice in pričela brati, potrpežljivo, kakor sem bila navajena: zakaj če bi 6i med dolgim čakanjem ob nastavljanju ne krajšala časa 7, branjem, bi morala, mislim, znoreti. Ko sem sedela in brala, sem opazila, da se je komisar večkrat pripravljal, da bi začel pogovor z menoj; toda vedno je odnehal in vedno zardel. Čutila sem, da imam oblast nad tem človekom. Tako je minilo nekaj ur, že sem skoraj prebrala Syiiiiposion (Platonov spis), ko je ura na steni udarila tri. Uradne ure so se končale, komisar je vstal in dejal; Graždanka, pridite, prosim, jutri zopet I, Nisem mogel popolnoma dovršiti vaše zadeve!« Dobro, sem rekla, »pridem zopet jutri.« Kaj naj bi rekla drugega? Morala sem priti jutri, če je zapovedal. saj bi ine lahko dal zapreti. Komisarji lahko delajo, Irar hočejo. S strahom sem mislila na jutršnji dan, tolažila sem se z mislijo: ta človek je v moji navzočnosti , majhen, imela sem moč nad njim. H. decembra 1920. Ob štirih popoldne. Pravkar sem se vrnila od skladišča lesa. Ob devetih, ko so 60 začele uradne ure, sem bila že tam. Komisar me je pozdravil 7, zbeganim usmevom in rekel: ?No, graždanka, ali sle zopet prinesli knjigo p eeboj? Imenitno! Le usedite se, prosim, takoj se lotim vaše zadeve!« . Usedla sem se in začela brati. Za nekaj časa pride Veršinnikov, mož z raztrganimi hlačami; luknje na kolenih so se mi dozdevale danes, še večje io koža, ki je gledala skozi nje, je bila-modro-vijoličasta od mraza. Ko je stopil predenj hlapčevsko pokorno, kakor sem bila pri njem že vajena, je rekel: »Tovariš komisar, kaj naj 6torini s tovariši«) Brjansko? Prišla je pol ure preka6nol< Prestrašila sem se, ker sem vedela, da so bili ravno zadnje dni izdani zelo strogi ukazi zofier prepogostrio zamujanje. »Kaj, prekasno je prišla?« je zar.jul komisar razjarjen. »Takoj zapreti, za teden dni!« »Pravi — da ji je mož včeraj umrl!« »To na« nič ne briga, služba je služba. Zasebne zadeve se službe ne tičejo! je odgovoril osorno. Tedaj se je ozrl name; pogledala sem ga oči-taje, nisem pa črhnila besedice. k »No, stojte, naj se pobere tojx>t; recite ji pa, naj tega nikoli več ne Storit« je zaklical za Ver-šinnikom, ki je že prijemal za kljuko. To me je izpodbodlo. Preden sem še prav premislila, kaj sem hotela reči, 6em že govorila: Tovarišč komisar, ali bi ji ne mogli dati nekaj dni dopusta? Ce ji je mož umrl, bo pač imela marsikaj urediti !<; Komisar me je osupel pogledal; očitno se je ustrašil moje drznosti, tudi mene je pograbil strah, ko sem komaj končala svojo prošnjo. Ko je nekaj časa pogledoval zdaj Veršinnikova, zdaj mene, je rekel končno: No, vrag jo odnesi, pa naj ima teden dni dopusta! Naj v vragovem imenu pokoplje moža!« Nekaj minul pozneje je potrkalo na vrata in na komisarjev »Noter!« je vstopila Brjanskaja. Bila je vsa objokana in v roki je držala kos platna, ki ji je nadomeščal robec in ki ga je nervozno mečkala. Zahvalila se-je komisarju. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cet. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Lojie Golobi*.