O&tiAtJ ^ A « .101J s1.
DHEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
NEUSPEH IMPERIALISTIČNE POLITIKE RIMSKE VLADE IN VSE DOSEDANJE OBREKOVALNE GONJE JE PRISILIL BARTOLIJA, DA BO JUTRI UPRIZORIL NOVO HAJKO PROTI CONI B. TODA TRŽAČANI SO SITI NJEGOVIH ZLAGANIH SOLZ; ONI ZAHTEVAJO, POPOLNO OSVOBODITEV IZ RIMSKEGA OBJEMA !
IX. - Štev. 174 (2484)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, četrtek 23. julija 1953
Cena 20 lir
Prav po tiho je predvče-•Jšttjem tržaški župan pove-jj-Kožno novico, da bo z ju-||®jo — petkovo — sejo po-na dnevni red zopet %ravljanje o coni B. Seve-? bi tu ponavljali že sto-rit prežvečene fašistične pete in laži, sentimentalno “Hano frazarenje o raznaro-Manju Italijanov, o verskem ?rcSanjanju, o lakoti in trp-Kniu in džungli itd. itd. Sta-,a pesem pač, ki jo bodo ju-Ponovili. Toda samo po ™i se postavlja vprašanje, tekaj prav jutri? Ali se je v *°*edni coni morda kaj zgo-razen da je bilo italijan-Ketnu vohunu Coslovichu sodiščem dokazano nje-®0l,o kriminalno delovanje in
da
le prejel za to premilo en ter mimogrede povedal
s, da je enega izmed CLN-l'*ke poglavarjev, ki odgo-,'Ma na ime De Castro, ne-oklofutal.
^e. nič posebnega se ni bodilo. Razmere v coni B so J10rmalne, ljudje živijo v milit ftvljenjska raven delovnih ,Iudi se nenehno dviguje, pre-.ePe letoviščarske kraje ob-'cMe sedaj v poletni sezoni ean0 več tujcev kljub stru-
Pe«i
iredentistični propagan-
'Osnovne življenjske pogine so nesorazmerno ce-
neiše
®Se
kot v coni A, kar ima *a posledico, da brezpo-■ Tl' iz Italije v vedno več-
številu bežijo v cono B !o v Jugoslavijo, medtem ko ^ "lanevri z CLN-ovskimi u-nk	njihovim zapušča-
_ ^ službenih mest doživeli P°Wen poraz.
g n Prav to je tisto, česar -.	et	Comp.	v	občin-
ski
siti
trn
svetu ne morejo preba-
• 2ato pisarijo že več ted-»o ~~ naibrž v svrho pripra-^ jutršnje ponovne hajke ju v iredentističnem časopis-iis- kovalne članke — bo-«elia jih piše neki politični list °ra^ne^' katerega je isti ja > fci mu sedaj članke ob-k najprej sam kot take-l^il, bodisi da objav-j 0 nadaljevanju rumene jezice o ugrabitvah, izce-*et)j 12 tnožgan podobnega
tt0K^T<L(nega političnega pu-
Drej ^ -»n -akrobata, ki so us romanov v znameni-
hk0 e0r<tnd Hotelun s to raz-tai<L da so tam objavljene tij e nadeve brez preten-fto’ aa bi služile za politič-fie r9Umentacijo tržaškemu *adn .asperijcvemu županu, ki stanju fe(dne z glasovi pred-liUcc lk°v slabe tretjine vo-u (in še to proti njihovi
»Oiji)
jo i sadistično vztrajnost-in nove
a np
Učim. samo jeza zaradi ne-*tičn °v^°sti vsega iredenii-tak aa iru^-a in znoja, amila ^uJ-Vsem zaradi neuspe-kn f °tne italijanske' politi-d»iDne, ® Trsta, se bo jutri
s 1 nrup iz gri šovinislič-iiue tulzifikati ustrojene veje, ,j U °bčinskem svetu. Res letiij0^®^ So v zadnjih šestih Horjz _ P°tem ko so bili za in . ’.za aBresijo za ubijanje Sr°ZlBanje Po naši deželi, n/6™2 Z na®° zemljo — kar \un!H >le: s finančnim spo-*zvu in z njim z jtv^° Trsta v gospodar-
Co.
t>o-
BEOGRAJSKI KOMENTARJI DE GASPERIJEVIH IZJAV] y bo sl at e p^eva V8T4I« t VSE1 slovemiji
je istrsko ljudstvo proslavilo svoj praznik
Tokrat
pridobiti
De Gasperiju ni nspelo
zaveznikov za izolacijo FLRJ
Italija je pred političnim in gospodarskim kaosom, zato se pozivom njene nove vlade izkazuje vedno manjša pozornost - Beograjska »Borba" o grožnjah z nestabilnostjo - Ne atlantski pakt od Italije, temveč Italija je tista, ki ima od atlantskega pakta korist
,0 , bulije, s tristransko iz-j,ln z londonsko konferen-čanu°^a že slehernemu Trža-m jasno, da je omenje-i(;0(j®0r,i2um Trstu nad vse idtij 3tU’ da jz tristranska izda „ 5°°!i Se kos papirja, in so londonskorimski Do )lel0,larji v Trstu, morajo •DojjLt>°l,iem letu celo sami v *n,uat Ura<Jnih poročilih pn-l,i^, 1 Tapidno nazadovanje 5je e®a gospodarstva.
,s° neuspehi rimske t M	2a volitve Itali-
ne biIa nobene obljube sl' 1« n°ve tristranske izja-c t^razširitve londonskih el°ti 20 prevzem oblasti v j> *° t p c°no A, a bersalje-^Uri ffvignanu in drugod i.nak Zn*1’!* zaman čakali na c,°nčn0 hiarš proti Trstu. In ,’Bi , *° nehote v palači °stng .^t razkrinkali svojo ?cPon„ ž 0 toliko opevani
li<T
?Pusti-.x> Pogledu Trsta, ne-
t\ 2 . « J lil O n* t f.I 1. M — M aLj.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 22. — Nocojšnja «Borba» obtožuje italijansko vlado, da želi na umeten način zbrati argumente za svoje neupravičene zahteve na o-zemlje jugoslovanskega ljudstva. S pomočjo svojega iredentističnega oporišča v coni A Tržaškega ozemlja in s pomočjo tržaškega občinskega sveta gradi rimska vlada na slovenskem ozemlju naselja za italijanske begunce z namenom, da spremeni etnični sestav cone. «Borba» poudarja, da predstavlja ta odkrita an-tijugoslovanska aktivnost krši. tev določb mirovne pogodbe in istočasno očita Zavezniški vojaški upravi, ki dovoljuje da se pred njenimi očmi neovirano izvaja ta denacionali-zatorski proces.
Namesto, da bi predsednik italijanske vlade pokazal vsaj malo realizma je dejstvo, da je povabilo zapadnega sveta Jugoslaviji,naj pošlje svojo voj a. ško misijo na razgovore v Wa-shington izkoristil, da vlije no-! vo olje na razbesneli ogenj | italijanskega iredentizma, po- j udarjajo v Beogradu. Govor | De Gasperija je pokazal, da ! Italija ne želi niti za dlako menjati svoje dosedanje politike izsiljevanja, da želi nadaljevati politiko, ki je doslej žela samo neuspehe. De Ga-speri se razburja, ker so dokončno propadli njegovi poizkusi izolirati Jugoslavijo od Zapada, ker zapadne sile vabijo Jugoslavijo na posvetovanje, ki ima za cilj doseči mir v svetu. De Gasperi napada zapadne sile zaradi pozornosti, ki jo izkazujejo Jugoslaviji. To je najboljši dokaz, da ie njegova politika doživela neuspeh, dokaz, da Italija ni u-spela pridobiti zapadne zaveznike za svojo politiko.
De Gasperi daje na diplomatski način vedeti, da Italija ne more sodelovati v balkanskem sporazumu, dokler se ne reši tržaško vprašanje v smislu njenih zahtev trdeč, da bi to preveč razburilo italijanski narod. Jugoslaviji se nihče ne razburja zaradi neudeležbe Italije v balkanskem sporazumu. Jugoslovanska javnost zelo dobro ve, kakšen bi bil e-ventualni obrambni prispevek Italije v balkanskem sporazumu zlasti pod pogoji, ki jih postavlja. Italija se moti, če misli da bo balkanski sporazum oslabljen zaradi njene neudeležbe. Balkanski narodi pričakujejo od Italije samo eno, da bi v primeru nevarnosti bila v stanju brez tuje pomoči zagotoviti mir.
Toda De Gasperi je v svojem razburjenju zapadel v protislovje ugotavlja «Borba». Or govori o moči Italije, o njenem pomenu za atlantski pakt, o njenem velikem prispevku k skupni zmagi, istočasno pa straši zapadne sile z nestabilnostjo Italije v primeru naklonjenosti zapadnih sil do Jugoslavije.
Kakšna je ta stabilnost če pa je odvisna od stališča tujih
sil do Jugoslavije, se vprašujejo v Beogradu. To sta dve različni, protislovni tezi. Vprašanje je le, katera od njih je iskrena. Verjetno niti ena, verjetno sta obe le klasičen primer intrigantske politike De Gasperijeve vlade, ki doslej Italiji ni prinesel nobenega uspeha na mednarodnem področju. Kakšni so njeni u-spehi v notranji politiki, pa so pokazale zadnje volitve.
De Gasperi se je v svojem razburjenju tako daleč spozabil, da govori o atlantskem paktu, kot da ima atlantska skupnost korist od Italije in ne obratno. Govor De Gasperija in njegovo razburjenje, grožnje in izsiljevanja z nezadovoljstvom italijanskega ljudstva so labodova pesem bankrotirane politike, ki je računala, da bo Jugoslavija pod pritiskom sovjetskega bloka, izolirana od Zapada, prisiljena popuščati.
Italijanski predsednic je za-
grozil Londonu in Washingto-nu, da bo spremenil svoje stališče do atlantskega pakta če zavezniki ne bodo pomagali Italiji, da se okrepi na račun Jugoslavije, ugotavlja nocojšnja «Politika».
Italijanski listi, nadaljuje «Politika» pišejo, da je neupravičena naklonjenost zapadnih sil do Jugoslavije, ker se je zmanjšal ruski pritisk, toda oni pozabljajo, da pritisk vedno popušča pod moralnimi in političnimi silami. Med take sile spada tudi Jugoslavija, ki je moralno in politično moč. na in ki nikdar ne izsiljuje zaradi pomoči, ki jo je dobila kot to dela naš apeninski sosed.
O Italiji pa je dal karateri-stiko ameriški general Gruen-ter z izjavo, da stoji pred političnim in gospodarskim kaosom. To je krivda De Gasperijeve vladavine, zato se njenim pozivom izkazuje vedno manj-
ša pozornost, zaključuje «Po-litika*.
Politični opazovalci v Beogradu, sporoča Jugopress, ocenjujejo De Gasperijev govor kot odkritje krivde neuspele politike izsiljevanja in intrigi-ranja v trenutku, ko bi njena dvoličnost morala biti demantirana glede na novo nastalo situacijo v svetu. Ta situacija se odraža v vse večjem popuščanju napetosti, vsled česar se zmanjšuje pomen in vloga takih članov obrambne skupnosti kot je n. pr. Italija s svojim neurejenim stanjem v notranji in zunanji politiki. Jugopress ugotavlja, da je zaželena udeležba Italije v balkanskem sporazumu, toda brez izsiljevanja in brez pogojev, da se tržaško vprašanje reši v smislu italijanskih zahtev, kajti v tem pogledu je stališče Jugoslavije ostalo nespremenjeno.
B. B.
Številni Tržačani na proslavi - Med drugimi gosti sta se proslave udeležila tudi podpredsednik izvršnega sveta LRS dr. Marijan Brecelj in komandant Vojne uprave JLA polk. Miloš Stamatovič - Govora Albina Cotarja in Maria Abrama
 ..
....
Na včerajšnjem partizanskem taboru na Socerbu se je zbrala velika množica bivših partizanov, aktivistov in prebivalcev iz koprskega okraja, Trsta, zlasti pa iz dolinske občine. Na oivi vidimo v ospredju partizane - člane patrol, ki se prinesle pozdrave iz vseh vasi okraja.
DE GASPERIJEVO IZSILJEVANJE
odpoveduje tudi v notranji politiki
1/ladni listi se razburjajo, ber poslanci, razen demobristjanskib, niso De liasperijn ploskali niti takrat, ko je gororil o Trstu in se z grenkobo sprašujejo, kaj bo Clara buče poročala v VVashington - Odkod zanimanje Erancozov za u/ashingtunsko tojaško konferenco - Menni ponuja kompromisno platformo - Usoda vlade še vedno negotova
RIM, 23. — Ob 3. uri zjutr aj sta obe monarhistični poslanski skupini sklenili, da bosta odrekli zaupnico vladi. Ni še mogoče soditi, ali se bo ta sklep izrazil v nasprotnem glasovanju ali v abstinenci. Ce bodo glasovali proti, je padec vlade toliko kot gotov.
(Od našega dopisnika)
RIM, 22. — Danes se je začela v italijanski poslanski zbornici diskusija o programskih izjavah vlade, ki jih je podal včeraj De Gasperi. Zaradi proceduralnih ovir se razprava ni mogla obenem začeti tudi v senatu, ki je tako odšel na počitnice, kjer bo ostal vsaj te-
danes predpoldne proučevali De Gasperijeve izjave in sklenili, da ne bodo glasovali za zaupnico vladi. Poverili so Sa-ragata, da izrazi njihovo mnenje med parlamentarno debato. Sodijo, da se bodo glasovanja vzdržali.
Splošno razpoloženje, s katerim je parlament •— obenem
, pa tudi javno mnenje — spre. den dni, dokler ne bo končana pe Gasperijev govor in
diskusija v zbornici in dokler ne bo izglasovana zaupnica vladi. Ce pa vlada v parlamentu ne bi dobila zaupnice, bo diskusija v vladnem programu v senatu odveč, ker bo treba misliti na novo vlado in po možnosti tudi na nov program.
Položaj v poslanski zbornici je negotov. V številkah izražen je tak: 247 glasov gotove opozicije (KPI 143, PSI 75, MSI 29), 265 demokristjanskih glasov, 78 negotovih glasov (PNM 40, PSDI 19, PLI 14, PRI 5). Zadržanje teh skupin pa je še negotovo. Te dni se sestajajo
program
misarski
ki je toliko kompro-da nikogar ne more zadovoljiti, pa je najlepše ilustriralo ploskanje, ki je prihajalo samo iz demokristjanskih klopi, celo takrat, ko je De Gasperi govoril o Trstu. Poslanci niti takrat niso hoteli, da bi kdo njihovo ploskanje razumel kot kakršen koli izraz odobravanja vladne izjave.
Zaradi tega danes precej časopisov v Italiji deli lekcije poslancem, češ da bi lahko vsaj ob tako visokih patriotičnih idealih pozabili na medsebojne razprtije. Neapeljski «11 Mattinos pa z grenkobo dodaja- «Gospa clara Booth Luce,
vodstva strank in parlamentar- ki’je sedela na tribuni, bo tone skupine, da bi določili svo- j rej lahko poročala v Washing-je stališče;’republikanci so že
danes začeli z zaisedanjem, vendar se še niso odločili in so danes zvečer še vedno nihali med abstinenco in podporo vladi.
Poslanci in senatorji PSDI so
ton, da ameriško, angleško in francosko nezanimanje in nenaklonjenost do Italije žalita samo vladno stranko; dodala bo lahko, da zagrizena strankarska razcepljenost Italijanov preprečuje parlamentu, da bi vsaj z eno gesto doka-
zal zaveznikom, da je ob imenu Trsta in ob narodnem dostojanstvu Italija enotna in složna«. Zaradi tega so v Rimu s pomilov.dnim nasmehom čitali lepi komentar v «Gior-nale di Trieste«. da De Gasperi ni hotel v svojih izjavah imenovati Trsta samo zaradi tega, da ne bi sprožil «lahke-ga priložnostnega navdušenja«.
Kot smo ie večkrat omenili, je zadala končni udarec upanju v učinkovitost italijanskih ugovorov washingtonska izjava, da bodo na ko.nferenci go. vorili samo o vojaških vprašanjih, ne pa o zadevah, ki se tičejo italijanskih interesov. To je bila jasna odklonitev italijanske teze, da vsaka pomoč za okrepitev jugoslovanske o-brambne moči škoduje italijanskim interesom.
Se z večjim negodovanjem pa so sprejeli danes v Rimu komentar ameriške agencije dUnited Press«, ki pravi, da bodo v Washingtonu razpravljali predvsem o obrambi ((Ljubljanskih vrat«, skozi katera vodi pot v Trst in v Padsko nižino. Komentar dodaja, da so na teh razgovorih še posebno zainteresirani Fran. cozi, ki se bojijo, da bi bila v primeru napada sovražna vojska takoj na francoski meji, če bi bila prebita jugoslovanska obramba v Sloveniji. Zaradi tega, pravi agencija, bo Ju. goslavija še posebej za obrambo tega področja dobila večjo količino tankov, težkega topništva, reakcijskih lovcev in bombnikov, pa tudi lažje mornariške enote za zaščito plovbe po Jadranskem morju do Trsta, kot glavne baze za pre.
jhdst^jivosti italijanskega
"l vla.rillVosti' ki baje nobe-f°Doni1 u Rimu ne bi nikdar koli j, a ‘klenitev kakršnega Pf^^Ptomisa.
Jhep0 v^erajšnjim pa je to ,?*al ,lst\iivost» pobliie po-?ci je udi rimski parlament, i Me a Gasperijevo vzkli-bit; It° "Pravicis ki da mora in priznana, r je aden in skoro nem, °inačii >Vn iredentistični tisk ?.M se t ,negativno. A se-jieiio ,, a nHhov tisk zaskrbelo, ^rašum: za božjo vo-f°rka pjb° P°r°čaia ambasa-« n Eise*s0 Luce v VJashing-da hhoroerju in Dullesu,
etuirnar neč za Trst., t ‘j jo n m° torei Hartoliju, u^Mo a°U,abi n“ njegovo ju-SZ,?a,ko Proti coni B. e,c°č h	^0	domovina
\d eina-
‘ s<hčifantin in Vidali ne
Cla izostatu
SINGMAN RI PONOVNO OVIRA SKLENITEV PREMIRJA NA KOREJI
Južaokorejski predsednik obdolžuje ZDA, da «. kršile njegov dogovor r Robertsonom in spet grozi z vojno na lastno pest - Dnlles izraža upanje, da bo bingman Ri spoštoval dano
g«
besedo tn
)jno na	p—	      .	.	'	o	°	.	.	.........
vabi na sestanek po podpisu premirja - Sporazum o demarkacijski črti r
TOKIO, 22. — General Mark Clark, vrhovni poveljnik zavezniških sil na Koreji, je napovedal. da bo kmalu odpotoval v ZDA, tako da bo tam že 3. avgusta, če bo premirje do takrat že podpisano, kar se zdi zelo verjetno.	.	.
Medtem pa je začela juzno-korejska vlada s Singmancm Rijem na čelu delati nove težave. Najprej je južnokorejski zunanji minister izjavil, da je bil po mnenju njegove vlade sporazum med Rijem in Robertsonom prekršen in da Južna Koreja «ne bo spoštovala nobenega ukrepa za izvrševanje sporazuma o premirju«. Dodal je, da so Amerikanci z obljubami, ki so jih dali na tajnih pogajanjih za premirje v Panmunjomu, prekršili sporazum s seulsko vlado.
V Seulu trdijo, da je general Harrison v Panumunjomu obljubil, da Singman Ri ne bo oviral premirja za nedoločen čas, medtem ko je Ri obljubil Robertsonu samo, da tega ne bo počenjal, ker mu je Robertson dal «neka zagotovila« o ukrepih, ki bi jih podvzele ZDA, če politična konferenca v teh mesecih ne bi dosegla
zadovoljivih rezultatov.
Se pred tem je uradni predstavnik južnokorejske vlade naznanil, da Južna Koreja ne bo sodelovala pri podpisu premirja, da pa šest mesecev ne bo storila ničesar, kar bi premirje motilo.
Kasneje je spregovoril sam Singman Ri, ki je dejal, da ni res, da bi se ((korejska republika popolnoma vdala in obljubila, da bo za vsako ceno spoštovala sporazum o premirju«. Nato je zatrdil, da Robertson po svojem povratku v Washington ie ni uradno potrdil sporazuma, ki ga je dosegel z Rijem, in da se ga tudi Južna Koreja ne bo držala, če se ga drugi ne bodo Nato je dejal, da mora OZN v 90 dnevih po začetku politične konference prepričati Kitajce, naj zapustijo Kore-jo sicer ds Eo Južnfi Korej3 ukrepala na lastno pest, čeprav ni mogel doseči ameriške obljube, da bi ZDA po tem času obnovile vojaške o-peracije ali Pa pomagale z o-rožjem Južni Koreji, da sama nadaljuje vojno.
Singman Ri je nato poudaril, da bo čakal devetdeset dni,
nato pa bo Južna Koreja ((prosta vseh obveznosti«. Njegove izjave so povzročile živahno reakcijo ameriškega veleposlaništva v Seulu. Veleposlanik Briggs je takoj odšel k Riju, na razgovor, ki je trajal dobro uro, predstavnik veleposlaništva pa je izjavil; «ZDA nimajo navade, da ne bi spoštovale danih obveznosti«.
V Washingtonu pa je danes zvečer zunanji minister Dulles izdal izjavo, ki izraža upanje, da se bo predsednik Ri držal danih zagotovil. Poročajo tudi, da je Dulles poslal Singmanu Riju poslanico, s katero mu sporoča, da je pripravljen sestati se z njim takoj po podpisu premirja in ga poziva, naj I slavijo in ZDA je bil te dni
se trudi, da bi rešil tudi nesoglasja s seulsko vlado. Sicer pa je izrazil upanje, da bo premirje kmalu podpisano.
Medtem se zdi, da so gene-ralštabni častniki v Panmunjomu končali delo za določitev demarkacijske črte, kar je bilo glavno vprašanje, ki ga je bilo treba še rešiti pred podpisom premirja.
moinars
iristransKe prnnoči v RIJ
BEOGRAD, 22. — Med Jugo-
Ze od ramega jutra je bilo včeraj na starodavnem socerb. skem gradu vse živo. Iz vseh, pa tudi najoddaljenejših kotičkov koprskega okraja so se zgrinjale množice ljudi na partizanski tabor. Pa tudi s Tržaškega, zlasti iz dolinske občine, se je vila po slikoviti cesti neprekinjena vrsta ljudi.
Tabor se je pričel okrog enajste ure, žal v najhujši vročini, ki pa ni motila razpoloženja. Prvo so partizanske patrole, ki so odšle že včeraj iz vseh krajev Koprščine predale svoje pozdrave, nato pa sta v imenu okrajnega odbora Zveze borcev Koper govorila tovariša Albin Cotar ir Mario Abram.
Tov. Albin Cotar je v svojem kratkem, a prepričljivem govoru med drugim dejal;
«Stiri polna leta se je slovenski narod boril na življenje in smrt. Pritisk okupatorjev je bil nezaslišan. Okupator se je posluževal najbolj barbarskih metod bojevanja, kar jih pozna zgodovina človeštva. In vendar je naš narod iz te neenake borbe, v kateri je bila nadmoč sovražnika očitna, izšel zmagovit. Po štiriletni krvavi borbi, v kateri so naši slami partizani z nadčloveškimi napori prenašali vse težave in dosegali veličastne zmage, je Slovencem zasijala dolgo pričakovana svoboda po kateri so hrepenela mnoga po-kolenja. Po zaslugi tako junaštva naših borcev, kakor vojaške in politične sposobnost i našega vodstva smo v letu 1945 dosegli zastavljeni cilj-popolno narodno in socialno osvoboditev.
Tudi v teh povojnih letih smo morali prestati mnogo preizkušenj. Spomnimo se samo kominformovskega napada
se v zadnjem trenutku ne upira sklenitvi premirja na Koreji.
V washingtonskih političnih krogih so zaskrbljeni, da Singman Ri ne bi poskušal še enkrat onemogočiti premirja. Sodijo pa, da je ameriška vlada odločena na vsak način končati sovražnosti in da je pripravljena tudi na energične ukrepe.
Predsednik Eisenhovver pa na svoji današnji tiskovni konferenci ni hotel komentirati izjav Singmana Rija. Dejal je le, da
dosežen sporazum o uporabi dinarske protivrednosti ameriškega dela tristranske pomoči v višini 19 milijard 200 milijonov dinarjev. Ta sredstva bo Jugoslavija uporabila za melioracijska dela, za pogozdovanje, za graditev bolnic, za razširitev proizvodnje superfosfatov, žveplene kisline, za gradnjo cest, mostov, pristanišč in druga dela.
skrbovanje Jugoslavije. Kot*je znano, je Italija vedno zahtevala zase apravico«, da brani to področje in, je preko bolj razgreto iredentističnih organov, kot na primer «Message-ro Veneto«, zahtevala celo pre, maknitev meje na Snežnik in Bitoraj.
Agencija dodaja, da so Jugoslaviji dali zagotovilo, da bo njeno odposlanstvo na konferenci uživalo absolutno enakopravnost z delegacijami zahod, nih velesil in da bo ameriško delegacijo vodil general Ly-man Lemnitzeh, angleško gene. ral William Stratton, francosko general Marcel Penette, jugoslovansko pa generalni podpolkovnik Ljubo Vučkovič, pomočnik načelnega generalnega štaba JLA.
Izostalo ploskanje italijanskih poslancev je v tem položaju res nekaj skrajno ne-važnega — odraža pa pravzaprav ie en poraz De Gasperijeve politike. Kaže namreč, da izsiljevanje s Trstom, ki je v zunanjih odnosih doživelo neuspeh, tudi v notranji politiki ne vleče več in da bo moral De Gasperi najti kaj vse bolj resnega, predvsem pa sedanjemu italijanskemu položaju in potrebam odgovarjajočega, če bo hotel, da bo njegova barka kolikor toliko mirno plavala. Novi parlament, ki je izraz poraza dosedanje vladne jpolitike na volitvah 7. junija, kaže očitno veliko nezaupanje do demagoških sredstev. Zlasti je to opazno pri manjših strankah nekdanjega vladnega centra, ki so s sekundiranjem demokristjanski demagogiji v zunanji in notranji politiki na volitvah največ izgubile.
V diskusiji o vladnih izjavah je, kot rečeno, kot prvi govornik nastopil Nenni, ki je napovedal, da bo njegova skupina glasovala proti zaupnici vlade.
Proti De Gasperijevemu Pfo-gramu je Nenni postavljal svojo ((socialistično alternativo«, k; jo je tudi nekoliko bolj razložil in pri tem razkril, da na njej sicer socialističnega ni mnogo, da pa je zato ponudba kompromisne platforme za sodelovanje PSI v vladi. Pravzaprav edini pogoj, ki ga je postavil v zunanji politiki, je ((odložitev problemov, ki bi kot ratifikacija pogodbe o evropski vojski, ovirali pomirje-nje v svetu«. V notranji politiki Nenni ne vidi velikih ovir za kompromis z demokristjani; odprava volilnega zakona (ki ga je že De Gasperi označil za «zapadlega»), odobritev zakonov za izvajanje ustave, kar je obljubil tudi De Gasperi, opustitev zakonskih predlogov za omejitev stavkovne pravice in svobode tiska itd.
Ker se bodo socialni demokrati verjetno vzdržali glasovanja, imajo zdaj položaj v rokah pravzaprav monarhisti, ki so danes zvečer začeli s posve-l tovanji, pa jih niso končali. Ce se monarhisti vzdržijo glasovanja, bi bil De Gasperi praktično rešen, če pa glasujejo proti, je njegov padec skoraj neizbežen. Med monarhisti o tem ni enotnosti. Laurova skupina je, kaže, naklonjena abstinenci, medtem ko zagovarja desničarska Covellijeva skupina na- (imodno bolezen«, sprotno glasovanje. Zdi se, da1 ima med poslanci Covellijevo krilo večino in da grozijo nekateri njegovi privrženci, da bodo glasovali proti, tudi če bi skupina sklenila abstinenco.
na našo revolucijo! Naš spor s Kominformom je politično še bolj obogatil naše ljudstvo. Čeprav je kominformovska politika prizadejala vsemu človeštvu velikansko moralno -politično škodo, moramo po drugi strani vendarle reči, da ni esreče brez nesreče». Ta spor nam je dokazal, da se lahko izrodi tudi tako silno dejanje, kakršno v zgodovini je in ostane oktobrska revolucija — če ljudstvo budno ne čuva svojih pridobitev.
V povojnem času imamo resne težave z našimi sosedi z one strani Jadrana. Vsi napori Jugoslavije, da bi prišlo do znosnih odnosov so do sedaj ostali brez uspeha zaradi imperialistične politike italijanske vlade, ki stremi za istimi Cilji, kot je nekdaj Mussolini».
Tov. Abram pa se je v svojem govoru ustavil predvsem ob politiki italijanske vlade, ki skuša vedno znova izsiliti kakšen grižljaj v Trstu. To je politika, ki je ne more odobravati noben Italijan, saj pomeni poskus reševanja težkih notranjih razmer z imperialističnimi zahtevami. Pomeni zavajanje ljudi, pomeni vzbujanje in krepitev vseh onih mračnih sil, ki so v preteklosti že prinesle italijanskemu ljudstvu toliko gorja.
V imenu izvršnega sveta Slovenije pa je partizanski tabor pozdravil podpredsednika izvršnega sveta LRS dr. Marijan Brecelj, poveljnik partizanskih patrol pa je prebral sledeči pozdrav, ki so ga prinesle patrole:
«Borci in oficirji okraja Koper prinašamo borbene pozdrave iz vseh krajev našega okraja. Te pozdrave prinašajo partizanske patrole:
iz Valdoltre preko Škofij,
Korejsko vprašanje
v angleški spodnji zbornici
Butler pravi, da ne podcenjuje resnosti vesti s Koreje in obljublja, da bo angleška vlada zastavila ves svoj vpliv, da se »premaga ovira, ki jo predstavlja Singman Ri»
LONDON, 22. — V nadaljevanju zunanjepolitične debate v angleški spodnji zbornici je bilo na dnevnem redu predvsem korejsko vprašanje, zlasti v zvezi z novimi manevri Singmana Rija. Zakladni mini-
magnani pri Kardelju
LJUBLJANA, 22. — Podpredsednik jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je sprejel danes voditelja neodvisnih italijanskih socialistov Valda Magnanija.. Sestanku so prisostvovali tudi sekretar zunanje politične komisije Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Vladimir Dedijer, član zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher in član izvršnega sveta Slovenije Ivan Regent. Edvard Kardelj je povabil Magnanija na kosilo. Jutri zjutraj bo Magnani zapustil Jugoslavijo.
PARIZ, 22. — Prvak ameriške demokratične stranke Ste-venson je danes izjavil, da se ugled ZDA v svetu stalno manjša zaradi «maccarthyzma», ki ga je označil za ameriško
BARCELONA, 22. — Frankovska policija je aretirala trideset članov narodne konfederacije dela.
ster Butler, ki nadomešča obolelega Edena, je dejal, da ne more razkriti podrobnosti o zagotovilih, ki jih je dal Ri ameriški vladi, da pa so ta zagotovila zadostovala poveljstvu OZN, da je lahko v Panmunjomu jasno in zadovoljivo odgovorilo na severna vprašanja. Bulter Pa je opozoril, da je danes zvedel za novo Rijevo izjavo, ki spet nasprotuje spoštovanju premirja.
Voditelj opozicije Attlee je vprašal, ali zadnje vesti s Koreje ne dokazujejo potrebe, da se nujno skliče glavna skuščina OZN, predvsem zaradi »tendence Singmana Rija in njegove vlade, da ne spoštujeta dane besede«. Butler je odgovoril, da ne podce. njuje resnosti poročil s Koreje. Obljubil je tudi, da bo angleška vlada zastavila ves svoj vpliv, da se ((premaga ovira, ki jo predstavlja Singman Ri«.
Na večerni seji spodnje zbornice je podtajnik v Fo-reign Officeu Nutting izrazil upanje angleške vlade, da se bo Singman Ri držal svojih obljub.
Tinjana, Ospa do Socerba;
iz Pirana preko Portoroža, Izole, Kort, Gažona, Kopra, Bertokov, Dekanov, Ospa v Socerb;
iz Boršta preko Babičev, Marezig, Loparja, Sv. Antona, Dekanov, Ospa v Socerb.
Patrole so v vseh teh krajih obiskale prebivalstvo, se ustavile pri starih partizanskih javkah, pri partizanskih hišah, in prinašajo ne samo pozdrave partizanskih borcev, kateri so patrole poslali, temveč tudi čestitke vseh prebivalcev. Obenem prinašamo tudi zagotovilo, da se bomo še. dalje borili, da se naša domovina okrepi in da čim prej izgradi mo socializem».
Ob koncu svečanega dela ta. bora so vsi navzoči še poslali maršalu Titu pozdravno brzojavko.
Po svečanem delu so folklorne skupine izvajale kratek kulturni program, številne godbe so skrbele za veselo ozračje, ki je postajalo vedno bolj ((partizansko«. To tudi ni čudno, saj so se ponovno srečali stari borci, prijatelji iz težkih borb. Pa tudi kraj je bil izredno dobro izbran. Stara trdnjava, od koder so v srednjem veku zatirali slovenske kmete italijanski grofje Petaz-zi, ter velika trobojnica, ki je včeraj vihrala na najvišjem grajskem stolpu, je zelo zadet simbol za vso zgodovino Slovencev na Primorskem. Zlasti pa je simbol, kako se je ta stoletni boj vsaj na večini slovenskega ozemlja končal.
Trdnjava je poiagoma propadala, kot so propadali nje lastniki. Sedaj so prostore obnovili. popravili obzidje in u-i redili v bivših grajskih sobanah prijetno restavracijo, katero so včeraj odprli.
Iz Trsta, Doline, Boršta, Bolj unca in vseh sosednjih vasi so na tabor prihajali ljudje še ves popoldan in oni, ki zaradi dela niso mogli priti prej, tudi proti večeru. Blok je bil sicer odprt, vendar žal samo za pešce, tako, da so morala vsa vozila na veliko nevoljo vozačev ostati v coni A, ker financa ni pustila vozil čez demarkacijsko črto. To je bila tudi edina neprijetnost včerajšnjega partizanskega tabora.
« • •
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 22. — Slovensko ljudstvo je danes svečano proslavilo 12-letnico oborožene vstaje slovenskega naroda. Po vseh mestih, industrijskih centrih in vaseh, ki so okrašene z zastavami in cvetjem, vlada praznično razpoloženje. Množice prebivalcev so obiskale partizanske vasi in zgodovinske kraje iz narodnoosvobodilne borbe, v katerih je bilo danes okrog 150 partizanskih prireditev in svečanosti. Stotine partizanskih patrulj, ki so obiskale naj zakotne j še partizanske kraje so prinesle velikemu številu partizanskih družin razne darove množičnih organizacij, društev in delovnih kolektivov. Kraje, kjer so bile partizanske prireditve, so obiskali tudi najodličnejši voditelji narodnoosvobodilnega gibanja slovenskega ljudstva.
Največja partizanska prireditev je bila na Pohorju, kjer je junaško padel slavni pohorski bataljon; dalje v Rašici pri Ljubljani, kjer so Nemci zažgali po prvih partizanskih akcijah prvo slovensko vas. V več krajih so danes odkrili spomenike padlim borcem in žrtvam vojne. Vzidali so nove spominske plošče kot trajen spomin na zgodovinske dogodke iz narodnoosvobodilne borbe. Poleg manjših kulturnih domov, ki so jih danes odprli v čast dneva vstaje, so odprli v Trbovljah prvi in največji
K. Popovič na Brionih
BEOGRAD, 22. — Zdravje jugoslovanskega državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča se je izboljšalo, Popovič je sinoči odpotoval na oddih na Brione.
dom delavskega kulturnega društva «Svobode».
Po vsej Primorski so praznovali dvanajsto letnico oborožene vstaje vsega slovenskega naroda zelo svečano. Bivši partizani, aktivisti ter velike množice prebivalstva so obiskale zgodovinske kraje iz narodnoosvobodilne borbe, kjer so bila večja zborovanja; v okraju Sežana, zborovanja v Gradišču, Vremah, Slivju, na Pre-garju, v Črnem 'Ralu, v Dutovljah, Podgorju, Trstelju, Herpeljah in Štanjelu, v okraju Tolmin so bila zborovanja v Breginju, Kobaridu, Čezsoči, Tribuši, Cerknem, Grahovem, Vojskem in Ledinah. V okraju Gorica na Predmeji, Cepova-nu, Podragi, Dobrovem, Kanalu, Braniku in Šempasu. V o-kraju Postojna pa v Starem trgu, Cajnarjih in na Rakeku.
>
SPOMISBEI PMEV1
Na danainji dan le bila leta 191« ustanovljena v Ljubljani .slovenska univerza.
Danes, četrtek 23. julija
Apolinarij, Brana Sonce vzide ob 4.37 in zatone OD 19.45. Dolžina dneva 15.08. L«n» vzide ob 17.36 in zatone ob 0.48. Jutri, petek 24. julija Kristina. Ratimir
ŠE O BLAGODATIH GOSPODARSKE POVEZAVE Z ITALIJO
RESNA GOSPODARSKA KRIZA
najhuje prizadela ladjedelnice
Kdaj bodo pričeli graditi dve 5.000-tonski ladji za Llovdovo pomorsko progo v Kongo? - Zakaj ladjedelnice ne morejo graditi ladij brez pomoči iz proračuna
Pred dnevi smo že obširno poročali o gospodarskem poročilu ZVU za prvo tromesečje tekočega leta, ki opisuje tržaško gospodarstvo v izredno žalostnem tonu. To je toliko bolj značilno za točno ocenitev sta. nja, ker so bila do sedaj poročila ZVU vedno izredno optimistična in so videla «cvetje in roženi tudi v tistih panogah, ki so bile že zdavnaj v krizi. Resni znaki krize pa so že v začetku tekočega leta celo po poročilu ZVU prizadeli celotno tržaško gospodarstvo in najhuje ladjedelnice. Ustavimo se pri teh nekoliko podrobneje.
Kriza v ladjedelnicah pomeni za Trst najresnejšo nesrečo in se odraža pri najširših slojih prebivalstva. V ladjedelnicah in v tovarni strojev dela približno 6.000 ljudi, v mali industriji, ki je zvezana z ladjedelnicami, pa skoraj toliko. Vsak znak krize se torej odraža na izredno širokih slojih prebivalstva. Pomisliti namreč moramo, da ti zaposleni ljudje dajejo kruh in zaslužek zopet številnim trgovcem, bari-stom itd., ko si kupujejo potrebščine. pa ne samo oni temveč tudi. njih družine.
Odraz krize v ladjedelnicah se za sedaj še ne kaže v velikih odpustih, čeprav so tudi ti bili že močno na dnevnem redu, saj so v začetku leta, kar v eni sapi odpustili nad 500 delavcev. Vendar so vsa podjetja že znižala nadure, ki postajajo redke, odpustili so vse stare delavce, ne_ da bi spreje-li nove in končno ne mine dan, ko ne bi napovedovali nove odpuste.	_
Ce pogledamo položaj ladjedelnic, vidimo, da so februarja gradili samo v ladjedelnici Sv. Marka 7 ladij, s skupno tonažo 62.050 ton. Od teh ladij pa je bila samo ena petrolejska, vse.ostale pa potniške ali vsaj tovorne. V aprilu so gradili že samo 5 ladij s skupno tonažo 58.550 ton. Velika večina te tonaže pa spa-d', jc petrolejskem brodovju, saj so gradili predvsem dve petrolejski ladji, prvo 31.500-tonsko in drugo 18.000-tonsko.
Po aprilu, do koder razpolagamo z uradnimi podatki,^ se je položaj ponovno poslabšal. Odpluli sta obe ladji grajeni za Egipt, o obeh ladjah, ki bi ju že zdavnaj morali pričeti graditi za progo proti Bel; gijskemu Kongu, pa ni niti vesti. Tako je ostala ladjedelnica Sv. Marka z okrog 50 tisoč tonami samih petrolejskih ladij, če ne upoštevamo obeh 225-tonskih obrežnih ladij za Indonezijo.
Številke govore tako jasno o stalnem padcu naročil v naj. večji ladjedelnici Trsta; padcu, ki pa velja tudi za vse o; stale ladjedelnice, da ni več treba navajati ugotovitev poročila ZVU.
V našem listu smo že mnogokrat podrobno proučili vzroke krize tržaških ladjedelnic, o istem vprašanju je tržaški občinski svet razpravljal na številnih dolgih sejah, nič pa se žal ni izpremenilo.
V letošnjem proračunu cone so kot običajno ponovno vis<> ke vsote za pomoč pri gradnji ladij, ki naj bi omogočile vsaj delno zaposlitev ladjedelnic. Ta sredstva niso zadostna, da bi rešila vprašanje ladjedelnic, vendar bi lahko omilila krizo, saj bi po mnenju uprave CRDA bile kljub tej pomoči ladjedelnice le slabo zaposlene. Vendar je od nakazil minilo že več kot pol leta, o novih gradnjah pa se nič ne čuje. Opravka imamo predvsem z dvema mešanima 5.000-tonskima ladjama za Tržaški
Lloyd, ki bi jih morali pričeti graditi takoj, ko so bila odobrena finančna sredstva. Vendar, razen bučne propagande v iredentističnem tisku in kratke vesti, da bodo te ladje pričeli graditi maja, ni o teh ladjah ne duha ne sluha. Kaže. da so «Giornale di Trieste«, (cMessaggero Veneto» in ostali iredentistični listi na te ladje pozabili, kljub temu da so delali okrog njih bučno reklamo. Pa tudi s petrolejsko ladjo, ki bi jo morali graditi v okviru omenjenega načrta, ni vse doslej nič. Prav tako je vse utihnilo okrog graditve manjšega ladjevja za skupnih 8000 ton, ki naj bi zagotovilo delo malim ladjedelnicam.
Sedaj se sestavlja nov proračun za drugo polletje tekočega leta, ki je po raznih govoricah naletel na velike težave v Rimu. Da so te govorice točne, skoro ni dvoma, saj je že konec julija in bi moral biti proračun že odobren in tudi znan javnosti. Vse pa kaže, da namerava Rim krčiti sredstva za javna dela in zmanjšati tudi prispevke za gradnjo ladij.
To postaja tembolj verjetno, ker še vedno niso pričeli graditi teh ladij in se verjetno družbe boje, da ne bodo dobile državne pomoči.
Ladjedelnice pa v sedanjem položaju" ne morejo graditi brez pomoči proračuna. Proizvodni stroški 'naših ladjedelnic so namreč zaradi visokih cen italijanskega materiala za okrog 30 odstotkov višji kot proizvodni stroški ostalih,ladjedelnic po svetu. Italijanski carinski, davčni in fiskalni sistem so torej krivi, da tržaške ladjedelnice niso mednarodno konkurenčne.
Rim je nasilno vključil Trst v svoj gospodarski sistem in tako odvzel tržaški industriji možnost borbe na svetovnem trgu. Ce je to Rimu iz političnih in gospodarskih razlogov prav, naj vsaj poskrbi, da dobe tržaške ladjedelnice vsaj ono pomoč, ki jo dobe tudi vse ostale ladjedelnice, ki morajo delati pod istimi pogoji.
Ce pa Rim ne misli dati te pomoči, in vse kaže, da jo namerava resno skrčiti, potem pa naj pusti tržaško gospodarstvo^ pri miru ter naj se ne vmešuje več v tržaške zadeve. Tržaške ladjedelnice bi lahko brez vsakih težav dobile tuja pa tudi italijanska naročila, če bi lahko delale z materialom, ki bi ga kupovale po mednarodnih cenah na svetovnem trgu. Iste ugotovitve veljajo za vso tržaško industrijo, še bolj pa za promet.
ZVEZA PARTIZANOV STO
ORGANIZIRA
ioni
na PARTIZANSKI TABOR, ki bo na OKROGLICI pri Vogrskem v
dneh 5. in 6. septembra 1953 ob 10. obletnici ustanovitve prvih primorskih brigad IX. korpusa NOV.
Vpisovanje na sedežu Zveze partizanov v Trstu, Ulica Ruggero Manna št. 29/11. od 20. julija 1953 dalje, vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
CENA: vpisnina, prevoz z vlakom in značka skupno 650 lir. Za otroke od 4 do 14 let (brez značke) 275 lir.
Podrobnejša pojasnila se dobe na sedežu Zveze.
Obvestilo Kmečke zveze
Tajništvo Kmečke zveze v Trstu obvešča vse svoje člane, da 31. t. m. zapade rok za obnovitev izkaznic za prodajo kmečkih pridelkov na zelenjavnem trgu.
Za vsa pojasnila naj se prizadeti zglasijo v uradih K Z v Ul. P. Pilzi 10. I.
KAJ JE Z IZPLAČEVANJEM POSOJIL „ALDISIO"?
Dva tisoč vloženih prošenj že dolgo čaka na rešitev
PO 5 MESECIH OCENJUJEJO VOJAŠKO ŠKODO V SSLElO
Oblasti naj povedo, kaj mislijo storiti, da ne bodo ljudje zaman kupovali zemljišča
Pred dobrim mesecem dni smo po klerikalnem listu «Le Ultime Notizie«, posneli vest, da sta oddelek za finance in oddelek za javna dela pri Zavezniški vojaški upravi ((rešila, v okviru široke gradbene politike, problem finansiranja teh dejavnosti z veliko podporo italijanske vlade s kritjem vseh dosedanjih obvez, posojil «Aldisio». in sicer; že sprejetih pogodb, začasnih izjav in dokončnih izjav.
Tedaj se je govorilo, da so odgovorni funkcionarji pri Zavezniški vojaški upravi izjavili, da bodo do 30. junija razdelili prosilcem posojila «A1-disioa tudi 300 milijonov lir, ki so vključeni v področni proračun za letošnje prvo šest-mesečje. Pri seštevanju izrednega nakazila za kritje primanjkljaja v plačilnem skladu «Aldisio», ki so ga preteklo leto povzročili rimski funkcionarji z blokiranjem izplačevanja posojil, in prvega letošnjega nakazila, se je govorilo o 1.200.000.000 lir dodeljenih v prvih šestih mesecih 1953_ za gradnjo stanovanj po načrtu «Aldisio».
Toda k tem podatkom, ki jih je objavil omenjeni list, smo dodali... «in če je res, kar piše klerikalni, list, želimo, da bi bilo vprašanje posojil «A1-disio« končno rešeno v korist mnogih oseb...*. Danes pa je prišlo vprašanje posojil «Aldi-sio« ponovno na dnevni red. Govorijo, da je samo letos vložilo prošnjo za omenjeno posojilo okrog 2000 oseb. Vse te prošnje pa še vedno ležijo v predalih pristojnih uradov, ki letos še niso rešili niti ene letošnje prošnje. Ta malomarnost odgovornih ljudi, ki ima-
IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO
ZAVOD ZA SOCIAINO ZAVAROVANK izdal za socialno zaščito 204.000.000 din
Od teh je bilo potrošenih 71 milijonov za otroške doklade in 61 milijonov za pokojnine
Konec prejšnjega tedna je bilo v Izoli posvetovanje delavskega vodstva Zavoda za socialno zavarovanje in okrajnega sindikalnega sveta, kjer so razpravljali o problemih socialnega zavarovanja in zdravstvene službe. Navzoči so dali več predlogov za izpopolnitev pravnih predpisov s področja socialnega zavarovanja. Med drugim so menili, da bi bilo potrebno spremeniti predpis o pravici vdov zavarovancev do pokojnine. Po sedanjem predpisu imajo to pravico le vdove, ki imajo nad 45 let, ali pa mlajše vdove, ki imajo otroke do starosti sedem let. Po njihovem predlogu naj bi dobivale pokojnine prav vse vdove z otroki. Na seji so še predlagali, da bi se pravno u-redila pravica do otroških doklad ribičem in šolarjem, katerih narava dela ne dopušča da bi bili zaposleni nepretrgoma 12 mesecev, kot to zahteva sedanji predpis o prejemanju otroških doklad.
Iz poročila o delu Zavoda za socialno zavarovanje v letošnjem prvem polletju je razvidno da je zavod v tem času potrošil za socialno zaščito zavarovancev 204 milijone dinarjev; od tega 74 milijpn°v za otroške doklade, 61 milijonov pa za pokojnine in za zdravstveno službo. Ostala sredstva so bila porabljena za upravne stroške in podporo brezposelnim. Na seji so dali odborniki nekaj predlogov za
nih sredstev za zdravstveno službo zavarovancev. Zlasti pa so pohvalili poslovanje bolnišnic, ki so v zadnjem letu tako napredovale, da lahko krijejo skoraj vse potrebe.
racionalnejše trošenje denar- nikom.
Reorganizacija
trgovske mreže
V zadnjem času je bilo poslovanje trgovskih podjetij^ v koprskem okraju predmet številnih razprav in kritik. Gospodarski svet in trgovinska zbornica sta izbrala posebno komisijo, ki je izdelala predloge za reorganizacijo trgovskih podjetij, ki so bila doslej v okraju maloštevilna in so imela skoraj monopolistični položaj. Na seji gospodarskega sveta in predstavnikov trgovinske zbornice v Kopru so izdelali predlog, po katerem naj bi se ustanovilo v obalnih mestih več novih trgovskih podjetij.
Kjer sta bili doslej dve takšni podjetji, bi jih bilo po predlogu gospodarskega sveta po reorganizaciji devet. Mestna podjetja naj bi odprla svoje podružnice tudi izven svojega sedeža, to je v drugih mestih okraja. Na seji so poudarjali, da bi se s takšno reorganizacijo lahko ustvarila zdrava konkurenca med trgovskimi podjetji, kar bi nujno izboljšalo poslovanje trgovske mre. že in bi zlasti koristilo potroš.
jo v rokah sklad za posojila «Aldisio», je tembolj graje vredna, če pomislimo, da že od januarja dalje zatrjujejo, da so in da bodo vse prošnje, ki prihajajo na omenjeni urad, redno pregledane in, kolikor to zakon dovoljuje, tudi rešene. Vidimo pa, da od 2000 na novo vloženih prošenj niti ena ni bila še rešena in da prosilci sploh ne vedo, kakšna u-soda jih čaka.
Upoštevajoč visoko število vloženih prošenj (2000) se nam vsiljuje vprašanje,—kako je mogoče, da oblast sprejema nove prošnje, ne (la bi obvestila javnost, kaj misli storiti. Ce upoštevamo, da dajo vsakemu prosilcu posojilo v višini 2 milijonov lir, pridemo do zaključka, da bi morali imeti danes na razpolago najmanj 4 milijarde lir, da zadoste vsem potrebam. Vemo pa, da bo za letos na razpolago največ 600 milijonov, s katerimi lahko krijejo največ 300 prošenj. Prav to dejstvo bi morali pristojni uradi upoštevati in povedati, kaj mislijo:	povedati,
koliko denarja imajo na razpolago; obvestiti javnost, da je za sedaj nemogoče zadostiti vsem zahtevam itd.. Ne pa dopuščati, da ljudje v dobri veri in upanju vlagajo prošnje, kupujejo zemljišča in si celo sposojajo denar za vplačilo zasebnega deleža.
Ce dosedanja denarna sredstva lahko zadostijo samo 300 prosilcev morajo ostali vedeti, kdaj pridejo na vrsto, če se jim sploh splača čakati, če se splača vlagati nove prošnje. Komisija, ki ima nalogo reševati prošnje «Aldisio», bi morala javno obvestiti zainteresirane osebe o položaju njihovih prošenj. Dati bi morala točno poročilo o sedanjem stanju sklada posojil «Aldisio», da si bo javnost vendar na jasnem, kaj sploh dela ta komisija.
Vprašanje posojil «Aldisio» je za naše mesto zelo važno. Do pred letom dni je bilo vse v redu. Od nobene strani niso pihajale resne pritožbe. Po prihodu rimskih funkcionarjev v Trst, ki so prevzeli tudi vodstvo v oddelkih za finance in javna dela, gre vse delovanje posojil «Aldisio» rakavo pot. Tega današnjega dejanskega stanja ne more nihče opravičevati, ker so bili prav ti rimski funkcionarji in predvsem še načelnik finančnega oddelka dr. Sartori tisti, ki so že v začetku leta zagotovili, da bo sklad za posojila «Aldisio» redno deloval. Te njihove obljube je povzel ves tržaški tisk in obvestil javnost. Zato je skrajni čas, da odgovorne oblasti izdajo uradno poročilo o stanju sklada «Aldisio». Ce tega nočeta storiti dva omenjena oddelka. oziroma komisija tega sklada, je dolžnost višjih organov Zavezniške vojaške uprave, da o tem obvestijo prebivalstvo po svojem tiskovnem uradu.
Cesta Gabrovec • Zgonik
urejena in odprta za promet
Ze prejšnji teden so na cesti Gabrovec . Zgonik dokončali asfaltiranje cestišča, ki je še do pred meseci vzbujalo splošno grajanje vseh domačinov in tujcev, ki jih je pot zanesla v Zgonik. Cesto so namreč začeli popravljati že pred leti, toda ker so zmanjkala denarna sredstva, so delo -opustili, tako da je bilo cestišče še slabše kot poprej. Občinska u-prava je ob vsaki priložnosti intervenirala pri merodajnih oblasteh, da bi z deli nadaljevali, dokler ni bila zahteva upoštevana in so z deli priče-
zidove pa tudi en ovinek so občutno skrajšali. Ko so bila ta dela gotova, so pričeli cestišče asfaltirati, tako da je sedaj cesta asfaltirana od Zgonika do železniškega nadvoza pri Gabrovcu. Skupna dolžina asfaltirane ceste znaša približno 1.800 metrov, treba pa bo še dokončati zadnji kos v dolžini približno 100 metrov. Toda po vsej verjetnosti bodo tudi ta kos v najkrajšem času dokončali. Doslej so za ureditev in asfaltiranje ceste porabili okoli 16 milijonov lir.
Temeljni kamen
upravne palače v Žavljah
V ponedeljek so v žavelj-skem industrijskem pristanišču položili temeljni kamen nove upravne palače ustanove žaveljskega pristanišča. Pri svečanosti so bile prisotne o-sebnosti tržaškega gospodarskega in političnega življenja. Novi sedež bo zelo velik in impozantno zgrajen, saj bo imel kar 14.000 kubičnih metrov prostora.
K tej vesti pripominjamo, da se je o graditvi upravnega poslopja žaveljske ustanove govorilo že pred časom na občinskem svetu in da je bila takrat večina svetovalcev proti taki gradnji, ker bi zahtevala stotine milijonov javnega denarja in sedaj ni zaradi malega števila industrijskih podjetij potrebna. Poleg tega moramo pripomniti, da je uprava, kot do sedaj ni bil njen običaj, «pozabila» povabiti k polaganju temeljnega kamna naš list. Tudi ta »pozabljivost« spada v slična, malo simpatična. dejanja tržaških iredentističnih ustanov.
Nezgoda dveh otrok počitniški koloniji v Saležu
Žaljivi izpadi cenilcev proti občinski upravi v Zgoniku
Cenilca po vojaških vajah nastale škode sta žalila občane in delila politične lekcije - Vprašanje cenitve škode je treba rešiti tako, kot zahtevajo prizadeti kmetovalci
Predvčerajšnjim je po približno petih mesecih prišla v Salež komisija, ki ocenjuje škodo, nastalo zaradi vojaških vaj angloameriških čet v tisti dobi. Komisijo sta sestavljala dva možaka italijanske narodnosti, ki sta se po obnašanju sodeč zavedala svojega poslan, stva; Naduta domišljavca, ki sta mislila, da lahko kot cenilca škode, počenjata kar hočeta. To je bilo najbolj razvidno iz kratkega razgovora, ki se je razvil med domačinom iz Saleža in obema gospodoma. Naj na kratko povemo, za kaj gre;
Domačin je med pregledom poškodovanega zemljišča vprašal, zakaj ni v komisiji nobenega predstavnika zgoniške občine, torej občana, ki so mu najbolj znane tamkajšnje razmere in zakaj ocenjujejo škodo šele toliko mesecev po končanih vajah.
Na to, več kot upravičeno vprašanje, je eden izmed gospodov odgovoril, da si prav nič ne morejo^ pomagati s predstavniki občine, češ da so tam tako sami pol analfabeti, ki nič ne razumejo. In ker mu to pojasnilo še ni bilo dovolj, je začel govoričiti o titovski občinski upravi, ki naj bi bila to in ono, da bo prišel Tito, ki naj bi občino ((pohrustal« (morda za južino?) itd. Obnašal in govoril je pač tako, kot imamo priliko slišati in brati v iredentističnih časnikih z uredniki, ki imajo za seboj 2.000-letno kulturo, ko govorijo in pišejo o ((nekulturnih in zarobljenih Slovencih«.
Taki, kulturnega človeka nevredni izpadi, da Pr' tem ne omenimo politične lekcije, ki jih cenilci poleg svojega dela delijo prizadetim kmetovalcem, so skrajno žaljivi ne samo za občinsko upravo, temveč za občane in Slovence sploh. Ne moremo razumeti, kako lahko trpi ZVU na tako kočljivih mestih k<jt je ocenjevanje zaradi vojaških .vaj nastale škode ljudi, ki — vsaj tako je videti opravljajo poleg svojega narodnega dgla še politično in fašistično propagando'.
Rekli smo neredno delo. Ne vemo, ali je prav direktna krivda teh dveh ocenjevalcev škode, da so prišli ocenjevat škodo šele po petih mesecih ali koga drugega, ki ju je šele sedaj poslal. Na vsak način je skrajno brezobzirno, da prihajajo ocenjevat škodo šele takrat, ko je trava prekrila poškodovana zemljišča, ko so kmetje, naveličani čakanja, sa. mi popravili zidove itd.
In ker smo že pri tem, naj omenimo še nekaj stvari, o katerih smo že večkrat pisali. Urad za izplačevanje po vojaških vajah nastale škode bi moral že končno sprejeti zahtevo vaščanov in vseh okoliških občin, da je v komisiji zastopan tudi predstavnik občine, na ozemlju katere so bile vaje. Edino ti ljudje, ki poznajo do podrobnosti vaške razmere, bodo lahko povedali in točno presodili —. vedno v sodelovanju s cenilci ko škode so n. pr. povzročili tanki ali druga težka vozila na posameznem zemljišču. Prav tako bi bilo treba sprejeti načelo, da lahko prizadeti kmetovalci oddajo prošnje oz. prijave nastale škode pri
ralo veljati tudi za izplačevanje škode. Po sedanji praksi morajo kmetovalci po večkrat v Trst, tako da za poti in zgubljen čas porabijo toliko ali pa še več, kot dobijo za nastalo škodo.
Cas bi bil, da bi se tega pri uradu za prijavo škode zavedli. Predvsem pa bi bilo treba stopiti na prste takim cenilcem, ki poleg svojega opravljajo še drugo delo. Ne verjamemo namreč, da opravljajo ti cenilci svoje postransko delo po navodilih angleškega ali ameriškega oficirja, ki upravlja že omenjeni urad.
posameznih občinskih uradih, ki bi lahko postali posredniki med merodajnim uradom v Trstu ter kmetovalci. Isto bi mo.
Avstrijci o velesejmu
Včeraj je Dworak, predsednik avstrijske federalne trgovske zbornice, v razgovoru z dopisnikom avstrijskega listi, glasila ljudske stranke, (’ 1 zelo povoljno izjavo o tržaškem velesejmu. Dworak je med drugim dejal, da so avstrijska podjetja sklenila dobre in nekatera celo prav odlične kupčije. Na koncu pa je poudaril, da Avstrija sledi z velikimi simpatijami in zanimanjem napredku Trsta.
( GLEDALIŠČE VERDI)
V SOBOTO IV. OPERETNI FESTIVAL
Prihodnjo soboto se prične IV. operetni festival s prvo predstavo «11 paese dei campanelli« Carla Lombarda in Virgilia Ranzata. Tej opereti bosta sledili Leharje-va «Paganini» in Abrahamova ((Havajski cvet». V operetah nastopa veliko število umetnikov. Sodeloval bo tudi zbor gledališča Verdi, balet «Havaj» ter Tržaški filharmonični orkester. Sceno bo pripravil Giulio Galliani, režiral pa Luciano Ramo. Dirigent Ce-sare Gallino. Danes se prične pri gledališki blagajni in v galeriji Protti prodaja vstopnic za prvo predstavo.
Osvobodilna fronta
OF LONJER - KATINARA
priredi 15. avgusta t. 1. enodnevni izlet na Bled. Vpisovanje vsak dan od 19. do 21. ure na sedežu prosvetnega društva v Lonjerju in se zaključi 3. avgusta.
Ljudska prosveta
PRELOŽENI PREDSTAVI
Predstavi «Trije vaški svetniki« 25. t. m. na Kontovelu in 26. t. m. v Nabrežini sta iz tehničnih razlogov preloženi.
Dramska družina Opčine PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH naznanja vsem udeležencem izleta v Ljubljano, da so razglednice na vpogled v drogeriji Tedi Scheimer. Prav tam se dobijo tudi razglednice zbora v narodnih nošah.
Dijaška Matica opravlja veliko ku'turno, narodno in socialno poslanstvo. Mi vsi smo ji dolžni pri tem plemenitem delu pomagati. Zato postanimo njeni člani in zbirajmo prispevke za Dijaško Matico.
POSLEDICE NEDELJSKEGA NEURJA
SLOVESEN POGREB
treh ponesrečenih alpinistov
V ponedeljek se je v skupini Mont Blanca smrtno ponesrečil sin trgovca Giovanni/a Beltrameja s Borza
Včeraj so slovesno pokopali tri tržaške alpiniste, ki so se preteklo nedeljo zaradi neurja smrtno ponesrečili v Dolomitih, in sicer ženo inšpektorja civilne policije Ano Duri-ghello, študenta Sergija De Donata ter upravnega uradnika Dr. Tullia Viola.
Alpinisti so se ponesrečili pri sestopu z gore Croda dei Toni. Ko jih je dohitela nevihta z bliskanjem, viharjem, dežjem in snegom so imeli samo še kakih dobrih 20 m do vdolbine, v kateri bi lahko našli zavetišče, od naveze je ostal Živ samo Egidio Fonda, ki jo je vodil navzdol. Med sestopom je nenadoma zaslišal nad seboj krik in ovil vrv okrog skale. Zaradi sunka pa se je vrv pretrgala in ostali trije alpinisti so zleteli v prepad. Pri tem je zanimivo, da v začetku sestopa Duri-ghellova sploh ni bila navezana in se je navezala šele na nasvet nekega gorskega vodnika, kar ji je bilo. kot smo videli, usodno. Durighellova, ki je bila zelo spretna alpinistka, saj je^ preplezala več sten šeste težavnostne stopnje, je zapustila moža in dva majhna otroka.
Včerajšnjega pogreba se je poleg številne množice udeležilo tudi mnogo predstavništev raznih planinskih in športnih društev, krste pa so do Trga Garibaldi nosili planinci.
Včeraj pa je prišla vest o novi žrtvi gora. V skupini Mont Blanca se je smrtno ponesrečil mlad tržaški zdravnik Lucio Beltrame, sin trgovca z manufakturo na Korzu. Mladi zdravnik je bil navdušen alpinist in dober plezalec. Na zadnjo turo je šei s svojim prija-
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
V bližini šolskega poslopja, kjer je otroška kolonija v Saležu, se je zgodila včeraj okoli poldneva nesreča, po kateri so dva od otrok odpeljali z avtom RK v tržaško bolnico. Kmalu po 11.30 je ena izmed otroških vrtnaric odpeljala otroke v bližnji gozdič, da bi -se tam igrali, ko je eden izmed njih našel puškin naboj ter ga izročil 8-letnemu Dariu Faventu iz Ul. Buonarroti 31. Z njim je bil prav tako 8-letni Drago Paglia-ga iz Ul. San Cilino 1805, ko je Favento vzel kamen in pričel z njim razbijati po naboju, verjetno z namenom, da bi iz naboja izločil izstrelek. Toda med razbijanjem je naboj eksplodiral ter oba dečka ranil. Vrtnarica je takoj prihitela in jima nudila prvo pomoč, med tem pa je prišla tudi upraviteljica kolonije, ki je poskrbela, da so oba ranjenca prepeljali v bolnico. Faventa, ki je dobil le nekaj neznatnih poškodb, so sprejeli na okulističnem oddelku s prognozo okrevanja v dvajsetih dneh, in sicer zaradi tega, ker je morda poškodovano njegovo desno oko. Draga Pagliaga pa so sprejeli na prvem kirurškem oddelku ter bo zaradi manjših poškodb moral ostati v bolnici približno osem dni.
Namesto službe 4 mesece v zapor
Brezposelni pomorščak se je zaman maščeval nad izložbami palače „ Tržaškega Lloyda"
Preprečil ie hujšo nesrečo
Na križišču Ul. Filzi je včeraj zvečer 45-letni Luigi Peco-rari z Opčin, Ul. Salici 20 z Lancio Aprilio TS 2998 zadel v 12-letno dijakinjo Antonio Laghezza. Deklica je neprevidno prekoračila 4cesto, v času, ko je bila smer za avtomobile, odprta. Na srečo jo je v trenutku, ko je v njo zavozil av-
uuusievtiiia m au t-	 ,	t • ,	..	r.n
li pred približno dvema mese- tomobil. ulovil v naročje 57
letni Julij Spazzapan. Deklica
cema.
Cesto so najprej razširili in planirali, na nekaterih mestih so postavili cementne oporne
je dobila lažje poškodbe na prstih leve noge in bo ozdravela v štirih dneh.
Pred okrajnim sodiščem se je moral včeraj zjutraj zagovarjati 49-letni Giovanni Pre-danzani iz Ul. G. Gozzi 5, ki ga je tožila plovna družba «Italia».
11. julija zjutraj je kaplar CP Sebastiano Mancino v bližini Lloydove palače zaslišal precejšen trušč in žvenketanje stekla. Približal se je palači in opazil Predanzanija, ki je s kamnom razbijal izložbe plov. ne družbe. Razbijalca je aretiral in peljal na sedež policije.
Na sodišču je Predanzani iz_ javil, da je v hudi jezi sklenil napraviti s plovno družbo «Ita-lia» obračun, ker ga ni zaposlila. Pred dvema letoma je Predanzani namreč služil na ladji »Protea« kot natakar, od tedaj pa je vednr> brez stalne zaposlitve. Od časa do časa je prejemal malenkostno pomoč od ECA, kar pa mu vsekakor ni zadostovalo za preživljanje. Menil je, da se družba «Italia» pri zaposlitvi ljudi ne drži pravega kriterija, ker daje pred Tržačani prednost tujcem ali beguncem, zato se je hotel maščevati.
Vsa njegova opravičila pa niso mnogo pomagala. Okrajno sodišče je Predanzanija obsodilo na 4 mesece in 1Q dni zapora, ker je povzročil 200.000 lir škode.
Sodnik; Fabiani; zapisnikar; Scelzo; odvetnik; Palastro.
Z glavo zadel ob skalo
V letošnji kopalni sezoni sta se utopila že dva mladeniča zaradi udarcev, dobljenih pri
skoku z glavo v morje. Tretja žrtev bi kmalu postal begunec Daniel Oblak iz taborišča Jezuitov. Včeraj ob 17.30 je pri skoku v morje naletel na skalo in dobil manjši prerez v lasišče ter praske po obrazu. Ozdravel bo v 8 dneh.
Elektrika ubila civilnega nameščenca ZVU
teljem Osvaldom Magginijem. V ponedeljek sta se iz koče odpravila na Col des Chas-seurs, kamor sta srečno prišla. Ko pa sta se vračala po ledeniku Fresney, se je Beltramu naenkrat spodrsnilo in je padel v globino 50 m ter ostal pri priči mrtev.
Ponesrečil se je pri razkladanju vagona
Pri razkladanju papirja iz železniškega vagona v starem pristanišču se je včeraj dopol.
dne laže ponesrečil 41-letni de. lavec Guido Metron iz Ul. Udi-ne 12. Zaradi poškodb na prstih desne noge je odšel v glavno bolnišnico
Kolesar v motocikel
Včeraj popoldne se je pripetila manjša prometna nesre. ča na križišču Ul. Conti ;n Trga Garibaldi. Iz Ul. Gambi-ni se je takrat pripeljal na kolesu 15-letni Antonio Sanger-man iz S. M. M. spodnje št. 1245, ki je na križišču nenado. ma zadel v «Gilero» TS 8082, katero je vozil 41-letni Giovanni Motta iz Ul. della Guar-dia 23. Pri trčenju je deček padel na tla in dobil precej močan udarec v glavo ter si o-praskal desni komolec.
Dve jadrnici v nevarnosti
V torek popoldne je v Trstu in okolici pihal veter, ki je privabil na morje več jadrnic. Med njimi je bila tudi «Stella» s tremi osebami. Toda na odprtem morju v bližini Mira-mara je veter tako močno pihal, da se je na jadrnici zlomil jambor. Njen krmar s« je že bal, da mu ne bo u-spelo ostalih oseb spraviti na varno; na srečo pa jim je priskočil na pornoj motorni čoln civilne policije in jadrnica je bila rešena.
Na večer pa se je znašla v težkem položaju druga jadrni, ca «Valla XI», ki je imela na krovu 4 osebe. Veter jo je že nagnil na eno stran in kmalu bi se bila začela potapljati, da niso poklicali na pomoč izvid-niškj čoln civilne policije
Dve nesreči na delu
Danes približno ob 15.45 je ubila elektrika v bližini vojaškega igrišča na Opčinah nekega civilnega nameščenca ZVU, drugega pa hudo ranila.
Nameščenca sta se najbrž naslanjala na ogrodje žerjava, montiranega na tovornem avtomobilu, ko je švignila elektrika iz napeljave visoke napetosti v kovinsko konico žerjava in preko ogrodja v oba moža.
Eden je bil ob prihodu zdravnika že mrtev, drugega pa so z bolniškim vozom odpeljali v tržaško bolnišnico.
Smrtno ponesrečeni nameščenec ZVU je 33-letni Bruno Saler iz Ul. Romagna 12, hudo ranjeni pa 37-letni Bruno Sartori iz Ul. San Maurizio 16.
Preiskava o nesreči je v teku.
Gozdni požar na Opčinah
Včeraj ob 14 je požar nenadoma zajel borov gozd na Opčinah. Vaščani so takoj poklicali gasilce, ki so prišli z gasilnim; napravami in do 15,15 uspeli pogasiti požar, ki je za. jel 3.500 kv. metrov gozda.
Huda nesreča je včeraj okrog poldne zadela na delu 24-let-nega šoferja Orlanda Scabori-ja iz Trevisa. Mož je na dvorišču mizarske delavnice De-toni v Ul. Tesa 38 pri razkladanju lesa dobil močne poškodbe na čelu, nosu in desnem ramenu, ozdravel bo v 20 dneh.
Ob 13.55 pa si je prerezal členek desne roke delavec Jordan Zulian z Lonjerske ceste št. 169. Rdeči križ ga je pripeljal v glavno bolnico, kjer bo ostal nekaj dni. Nesreča se je Zulianu pripetila na ladji «Citta d’Alessandria».
Umrl zaradi izkrvavitve
Včeraj ob 9.15 so pripeljali v glavno bolnico 45-letnega Antonia Fulloneja, iz Ul. Machiavelli. Moža je našla njegova žena nezavestnega pred vrati stranišča, ko se je zjutraj vrnila s trga domov.
Fullone je na 3. oddelku, kamor je bil pripeljan, ob 12.30 zaradi izkrvavitve nenadoma izdihnil. Umrl je na posledicah bolezni.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 22. julija t. 1. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrle so 4 osebe, poroke pa so bile 3.
POROČILI SO SE: trgovec Ser. gio Mihelčič in gospodinja Diana Fritsch, natakar Giorglo Fonda in gospodinja Alma Ribarič, mehanik Sergio Velia in uradnica Edera Portaleoni.
UMRLI SO: 75-letna Anna Pul-gher vd. Falt, 66-letni Anton Furlan, 58-letni Giovanni Pelicon, 83. letni Giovanni Oru.
OSVOBODILNA FRONTA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
organizira v NEDELJO 2. AVGUSTA t. 1. ob priliki gospodarske razstave, letalskega mitinga in tekmovanja padalcev
MNOŽIČNI IZLET
V POSTOJNO
Cena vožnji in vstop na letališče 730 lir.
Vpisovanje za mestne okraje na sedežu OF v Ul. Ruggero Manna 29; na Opčinah v prostorih prosvetnega krožka od 20. do 22. ure vsak dan; za Padriče pri Ivanki Grgič; za Trebče pri Anici Kralj; za Pro,sek-Kon-tovel na običajnem mestu; za Dolino na sedežu OF v večernih urah. Vpisovalo se bo vključno do 24. julija.
OPOZORILO STARŠEM
otrok v kolonijah v Sloveniji
Opozarjamo vse starše, ki imajo svoje otroke v kolonijah v Sloveniji — Kranj, Radovljica, Bohinjska Bistrica — da bodo prišli otroci v Trst v petek 24. t. m., in sicer z vlakom, ki pripelje na tržaško postajo ob 20.20.
IZLETI IN TABORJENJA PDT V JULIJU IN AVGUSTU
Vse nedelje izlet na Bled julija-avgusta.
j.—2. avgusta v Vrata in na bližnje ture, ob proslavi 60-letni-ce Planinske zveze Slovenije. Vpi-:ovanje za izlet se zaključi danes!
14—16. avgusta v Trento z izleti na Triglav, na Bavški Grin-tavec, na Vršič in bližnje vrhove.
9,—15. avgusta izlet na Kamniške planine.
15.—23. avgusta taborjenje na Vršiču.
22.—23. avgusta izlet na Mangrt in Krn.
Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure v Ul. Machiavelli 13-11. m se zaključuje redno 10 dni pred d;,cvom odhoda na izlet. Tu se poravnava tudi članarina.
MOTOKLUB SKEDENJ organizira izlet v Ljubljano z neobveznim obiskom Postojnske jame. Odhod 2. avgusta, vplivanje Se danes na sedežu v Skedenj-ski ul. 122 od 19. do 20. ure. MOTOKLUB «ADRIA» MILJE - DOLINA organizira 2. avgusta enodnevni izlet v Postojno. Vpisovanje v večernih urah na sedežu v Dolini še danes.
MOTOKLUB JADRAN OPČINE
priredi 2. avgusta ob odkritju spomenika padlim borcem motociklistični izlet v Gorjansko in Komen. Vpisovanje na sedežu še danes od 19. do 21. ure.
MOTOKLUB «AMATORI» priredi za člane 2. avgusta 1953 motociklistični izlet v Postojno, kjer bodo padalske tekme. Vpisovanje v Ul. Alfieri 8-1 še danes od 17. do 19.30.
ŠPORTNO DRUŠTVO »ILIRIJA«
organizira 2. avgusta 1952 izlet v Gorjansko ob priliki odkritja spomenika padlim partizanom. Vpisovanje pri Slavku Pirjevcu, Prosek št. 116 od 20. do 22. ure do vključno 24. t. m..
ČETRTEK, 23. julija 195*
JteOShOVASSRB CON E TKttTA
254.6 m ali 178 kc 5.30 Poročila. 13.30 Poročitti 13.45 Lahka glasba in oMayr 14.30 Po svetu okrog. 14.40 Re™‘ orkestrov. 17.30 V narodni P*5*! in plesu po Jugoslaviji. 181' ’ veselem ritmu po svetu. 19.00 večerne vesti. 23.10 Glasba za lab*? noč. 23.30 Zadnja poročila. 23.4« Glasba za lahko noč.
trst u.
s li oV E N 3 J A
327.1 m. 202.1 m, 212.4 n)
12.00 Opoldanski koncert. 12** Poročila. 13.00 Oddaja za žene 13.10 Nastopajo naši zbori in f’ listi. 14.00 Od melodije do me#1 dije. 15.00 Poročila. 18.00 Opet^ na glasba. 18.30 O delu Partlf med slovenskim kmečkim liu'
mcu siovensKim Kmečkim stvom v predvojni dobi 18.40 j* ustvarjanja mladih šlovensfflj
iJnaijaujd	III IctUUI	SIOVCIL!
:kladateljev. 19.30 Radijski dne* •lik. 20.00 Priljubljene doma” pesmi. 20.30 Domače aktualno*; 20.40 Simfonični koncjrt Ra Os Ljubljana (s komentarjem). 22.v* Poročila. 22.15 Plesna glasba ' igrata Plesni orkester Radia L.Pf ljana in Ljubljanski plesni sekst*1
MLADEGA POMOČNIKA ISCfJj
za trgovino jestvin v sredini P' sta. Naslov na upravi našega li**'
PRODA SE dobro ohranjeni Pj® za trgovino jestvin. Guardielir Scoglietto št. 304.
Excelsior. 16.30: «Samota», Ray Milland, John Hodiak, Nancy Davis, Levvis Stone.
Nazionale. 16.30: «Jetniki zapuščenega mesta«, Stephen Mc Nally, Alexis Smith, Jan Ster-
Fiiodrammatico. 16.30: _ ((Mladina za rešetkami«, mladini izpod 16 let strogo prepovedano.
Arcobaleno. 16.00: «Angeli izprijenega sveta«, Sofia Alvarez, David Silva. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Astra Roiano. 16.30: »Obremenilno pismo«, Loretta Young, Bar-ry Sullivan, Bruce Covvling.
Grattacielo. 16.00: «Vdovec išče ženo«, Van Heflin, Patrizia Neal, Gigi Perreau.
Alabarda. 16.30: «Hollywoodske ježe«, Aliče Faye, Don Ameche, Alan Curtis.
Ariston. 16.30: «Irena», Anna Nea-gle, Rav Milland.
Aurora. 16.30: «Maja», Maria Lit-to, Willy Fritsch. Greta VVeiser.
Garibaldi. 16.00: «Blaznost», Wil-llam Holden, Nina Foch.
Impero. 16.30: «Afrika pod morjem«, Sophia Loren, Steve Bar-clay. Barvni film.
Ideale. 16.30:	«Predsednica», S.
Pampanini, C. Dapporto. Mladini izpod 16 let najstrožje prepovedano.
Italia. 16.30: «Cudovita osvojitev«, Margaret Jonston. Robert Do-nat. Barvni film.
Viale. 16.00:	«Jetnica ognjenega
stolpa«.
Massimo. 16.30: «Crni ogenj«, De-lia Sica, Marilyn Buferd, Otel-lo Toso. Mladoletnim prepovedano.
Savona. 16.00: «Francis na akademiji«.
Azzurro. 16.00: «Kraljica brez krone«, Danielle Darrieux. John Loder.
Belvedere. 16.00: «Velik grešnik«, G. Pečk, A. Gardner, M. Douglas.
Marconi. 17.00: «Sekta treh K«, Doris Day, Ronald Reagan.
Novo cine. 16.30: «Nemogoča pu stolovščina«, Errol Flynn, Ronald Reagan.
Odeon. 16.00: ((Poulične popevke«, Luciano Talolli, Carlo Ninchi, Antonello Lualdi, Vera Berg. man.
Radio. 16.00: «Strah», Janes Ma son, Joan Bennett.
KINO NA PROSTEM
Arena dei flori. 20.15: «En dan v New Yorku», Gene Kelly, Frank Sinatra. Barvni film.
Ginnastica. 20.30, 22.00: »Luisian. ski ribič«, s sodelovanjem tenorista Maria Lanze.
Ponziana. 20.30:	«DovolJ je z
ubijanjem«, Glenn Ford, Wil-liam Holden, Ellen Drevv. Barvni film.
Rojan. 20.15, 22.00: «Vpad Mongolov«, Ann Biyth, David Farrar. Barvni film.
Paradiso. 20.15: ((Suženj jeze«.
Secoio. 20.45: «Kociss, indjanski junak«.
306.1 m ali 980 kc-sek
11.30 Lahki orkestri. 12.10 21 vsakega nekaj. 13.00 Pevski da*; in harmonika. 13.20 CajkowsKl-Hrestač, suita. 13.41 Lahke mj; lodije. 14.15 Simfonični jazz. Plesna glasba. 18.15 Glasben* predavanje. 18.45 Koncert zbd" «Choraliers». 19.00 Slovenščina *• Slovence. 19.20 Pestra glasba-20.00 Odlomki iz slovan^ih 0P*r-20.30 Okno v svet. 20.45 Znani melodije. 21.00 Dramatizirana P*" vest. 21.30 Lepe melodije »- !*R; glasovi. 22.00 Rahmaninov: Trii* simfonični plesi. 22.34 Komorna glasba. 23.00 Večerni ples. 23-». Polnočna glasba.
TR S T I.
11.30 Luciano Zuccheri in ni*-gova kitara. 11.45 Lahka glasba-12.15 Operna glasba. 13.25, 142*-17.00, 18.25 Poročila o Tour * France. 13.30 Glasbena fantazija-14.30 Ritmi in pesmi. 17.30 Od'1'' na glasba. 18.30 Godba civilne P*;
licije. 19.05 Ameriška glasba. 223* Poje Giorgio Consoli-ni. 23.30 N0*"
ni harlem.
Naročnina
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
za
JUGOSL. CONO TRSTA:
posamezna številka 10 dih mesečna naročnina 210 »
Naročila sprejema knjigarna »LI-PA«, K<>P*r Tel. 172.
■>R/A
ADEX IZLETI
2. AVGUSTA 1953
IZLET V
TOMAJ GORJANSKO-KRAJNA VAS
1. IN 2. AVGUSTA 19*3
IZLET V
BUZET
I. IN 2. AVGUSTA 1953
IZLET V
STANJEI,
BRANIK
D0RNBERG
Vpisovanje do 24. t, h1, pri «Adria-Express»,
F. Severo 5-b - tel. 29243-
VELESEJEM
od 6. do 16. avoasia
Vstopnice na veles® J*,I, in informacije dobite P*1
ttADRIA - EXPItESS»
Ul-
F. Severo 5-b, tel. 29-*®1-
Izlet na Koroški ve1
\<*r
jem od 9. do 12. ovS'
U
1953. Vpisovanje do julija 1953.
j5-
IjjlAVNIH PNI OSVOBODILNIH BORB HA PRIMORSKEM
Upor v Tržaškem arzenalu
, J*0« 25. julija 1943, moralo je 1 okrog polnoči, sem, kot •navadi, slonel ob radijskem iti pU *n Pos'uaai zadnje vete a koncu oddaje sem nadoma zaslišal eno najsen-
**c:°nalnejših novic tiste do-■ namreč novico, ki je nazna-a začetefJc konca osovraže-a* 'Cistične diktature. Ker etn bil gotov, ali sem novi-p.rav'lno razumel sem se
mesm’ da grem P°gledat v . " v upanju, da bom tam
5etn® ^aj več zvedel. Smuknil
Ve- 12 hiše v kateri sem tisti
italf hresPal — moral sem
lo b° 1?eniavat* bivališče, ker
6 že delj časa zasledova-
5!*NK0 FRANOVIC-SERGEJ
■j^~]_2er se napotil po ulicah, ki so o najnovejšem do-
ljudi
seia že naletel na skupine
»odku
živahno razpravljale in ua v 1 da §a n* Nlo Tržača-p,!*1 hi bil tisto noč mirno
gih ’ ta iz tela’ oni iz dru" šeni razloS°v. Splošno navdu-j4J > hi je po tem dogodku čep, °> le bilo pozitivno, tnisv-V neh°Hko preveč opti-kor lc?°. kajti s tem še nika-k v.1 bilo konec fašizma. Ta le ja dokončno premagan še-dobro poldrugo leto.
10 ^iSljal sem, kaj bi se da-
tri ®°voj
'hutno napraviti, da bi o situacijo izkoristi.
diltj r'arnene našega osvobo-Drpi.f* Sibanja. Po kratkem
rudark Skedenj.
derku sem se napotil v ne]j Tu sem se sestal z sm0 erhni tovariši, s katerimi določi ^^hem posvetovanju nasieai’-.^ai vse bo treba v noj sm ■ dneh storiti. Se isto jo. p®0 izvršili napisno akei-salj )r®eb zidovih smo izpi-ni, p a 5 Proti fašizmu in voj-vib nJ,0 tokrat tudi na zido-stičm j °®ia, kjer je bil faši-Naslea
z raz* ]e dui sem se sestal razt)r,,1.mi tovariši iz tovarn,
začel govoriti. Govoril sem približno pet minut, ne spominjam se več kaj. Vem samo, da se je dvorana naenkrat napolnila s silnim truščem in kričanjem. Začul sem vzklike «živijo» in «dol z njimi». Sam pa sem planil k steni, ki je na njej visela dučejeva slika, jo snel ter jo na kolenu prelomil na dva kosa. Potem sem oba kosa treščil v naj bližji kot. Se tisti hip so zleteli vsi krožniki in «gavete» v zrak. Hrušč. in kričanje sta še narasla — prava babilonskega zmešnjava.
Tedaj so stopili v akcijo al-pmi. Prišli so v teku, z nožem na puški, bledi ko kreda. Videlo se je, da so zelo preplašeni. Skočil sem k enemu ter mu ukazal, naj vzame nož s puške. Za drugo se nisem menil, ker sem bil že prej informiran, da nimajo nabitih pušk. Ker ni takoj doumel, sem nanj zakričal, naj stori, kar sem mu velel, in še to, ali se ne zaveda, da lahko s tem ubije in pohabi poštenega delavca. Sklonil je glavo in zamrmral: «Ho capito — razumem*. Takoj zatem sem tovarno zapustil, ker sem svojo nalogo opravil.
Tako so se tržaški delavci po petindvajsetih letih prvič odkrito postavili po robu fašističnemu nasilju, tistega dne so tudi stavkali. Menza pa je od tedaj naprej ostala brez dučeja.
Potem je prišel zgodovinski 8. september. Tisoči delavcev iz tržaških tovarn so odšli ter se priključili slavnim partizanskim borcem. Tisoči mladeničev so zapuščali poraženo italijansko vojsko ter se napotili v gozdove. Partizanske čete so čez noč narasle v mogočno vojsko, ki je potem čez leto dni izvojevala eno najlepših zmag v zgodovini. Vse, kar je bilo v Trstu in na Primorskem naprednega, demokratičnega,
setn
‘h smo
iz
-ma t	- -------- o	najnovej-
kaj tj j^°žu dogodkov, o tem, Sa že ,.d° treba napraviti. Vsi te, jaz *tti nesmiselne voj-Val, j Pa sem jim pojasnjene' ja ho vojne tem prej fco-grabjj2(1 holj odločno bomo za-tieusJ. ?a orožje in čim bolj n° bomo tolkli po
N*
dne v j ®orninjam se natančno 25. j^j.hilo pa je nekaj dni po hiti v ho sem moral sto-Zo j *tik ter vzpostaviti zve-talj ^iavci Tržaškega arze-
tod
To
ni bila lahka stvar,
ni bilo nič ne-
'hoga^i čas heiav*a~ Oblečen v umazano umi1;; obleko sem se z osta-v uPan postavil v vrsto, ®rečii0 da se mi ho le po-Varn0 ^tihotapiti se v to-bil jj’ jub temu, da sem tih tVe degalec vajen podob-MtnafSan'h podvigov, moram Počutu ' da se vendarle nisem s«ln m„najb°lj prijetno, ko noral
vta;vih n«,
vajevij1 ‘al mimo prežečih ču-
Mislil sem si:
he-tj *!l0g0ae Pa me te Pozna. D16 je vprašal: «In vi,
haiu
do;
Jow,z °čmi. »Noter« 5*en» i; ®Sa3 sem tu
'S* Č0MeStt: V2?» Pri tem se mi *>l'ebo<o-eVa*°’ kot bi me hotel
sem zapo-
sem kar mimo hta J-!1). res mi je uspelo. Ni - yoKlicai
Stopil
haivj^1108! nazaj. Bil sem ** Hi .Vesel in zadovoljen, da endar talco lepo posrečilo. Se Žele - s.aoa Pomislil, glavno Vst°Pil ne' Cim sem namreč ? slam’ sem zagledal na levi
S. ^^Stlan r\T*nc+r»T* Ir-ipT*
nastlan
hakih trideset voja-
it’ Sedelo**“5“an Prost°r kjer
“hini 0g0varjali so se, med >biasta sedela dva mlada, ^ BnJ1 u častnika. Vse to ,^1 h 6^I?° Prijalo ker sem fhili ’^a hi mi ti vojaki ute-Na
5|t n£o-Variti račune.
čitn,
i ^ hnx-	račune.	i\a
I?1' iti nisem imel kaj ča-
fr, '1Pte; m se odločil, da bom «^t°j L °Pravil svojo nalogo. JHv, se napotil do tova-
4S -'
ttčs-8e dog
;_el»Vske So hili člani odbora se r,en°tnosti, z njimi '°Atto ofi^i°?OVori1i> da pridem kjer , 'ine v njihovo men-v; Tli 0 zbrani vsi delav-t, atei( m jim imej držati 'tj ‘ g°Vor ter jih pozva-
č Pphi "di oni priključijo p’ hj j :totifašistični fronti, sij 'ta|i ° Pospešili zmago š enih, demokratičnih
sirb dvanaistih je za-^'hut r'-y ’
nie: la v(
Počakal sem še
j-,,,1120, c,1’ nakar sem stopil v
ki
sem takoj opazil
rgjS° bufhnih obrazov, ljudi Sf °Vedn0 Poznali, in so zdaj ba Potiiisj^kan, kaj bo. Ni-»aiM1!*1, P°Sual sem se nžjo mizo ter
hil
Otvorit,,
mednarodne razstave
ar,ee litografije
?0.
hi
Vel1?, v MAa b osemnajsti uri je b-‘ha m ntni galeriji odprta vs-Vhe ednarodna razstava n^tavliJto.graiije.	Razstava
je i haria «bor za II. Bien-
Zei ni nwrLhtogral:iie- katero
že v Cin«? 11 Umetnostni mu-eCv dlje 'hemnaliju v ZDA, in tiskih ^ potuje po večjih v,fri otvn tetih. hil?! kuitu-^i so se zbrali šte-hian 'ihdske d?lavci in zastop-lič? iZVršn? °hlasti, med njimi to /i1 Sekre.ga sveta Zoran Po-i ? kulti? -sveta za prosve->1 i-,.0 Vlado Vodopivec, i„nik vJ?erPa tudi belgijski
%[, ios coi
Sk-' o
pLRJ gospod Del-
«tTVa1e maŽaJu in pomenu dejJ^Vtiat-i ,Uv°doma spregovo-8aWi • Narodne in mo-hat!?2^. dr. Karel Dobi-je ?ehi sli?‘ btografiji kot mo-ski a krati m sredstvu pa slikar u? govoril akadem-•ttiko Debenjak.
se je vključilo v ta veliki zgodovinski boj.
Tovariši so me opozorili, da se vsi pripadniki žaveljske vojašnice odpravljajo vstran. Takoj sem se z njimi odpravil na kraj. Vojašnico smo že našli prazno, samo nekateri civilisti so odnašali vse, kar jim je prišlo pod roko, tudi konje. Pravtako smo se tudi mi polastili določenega materiala, za nas neprecenljive vrednost’ in sicer tistega, ki smo potem z njim leta 1945, skupno s IV. armado osvobodili Trst in uničili še zadnje ostanke fašistične zalege.
Stanko Franovtč - Sergej
MOREBITNE POSLEDICE B E RJE VEČA KONCA
V SZ SO NA VIDIKU VELIKI PROCESI
Strmoglavi padec dolgoletnega gospodarja nad sovjetsko javno in tajne policijo s kremeljskega Olimpa med sovražnike partije in ljudstva, njegova bliskovita metamorfoza iz prvega stebra sistema v zavrženega zločinca in kovarja, a-genta mednarodnega imperializma, ki se je hotel polastiti oblasti, da bi uničil partijo in obnovil kapitalizem, ta zadnja moskovska asuper» sprememba je zasenčila vse svoje prednice in zakraljevala po pravici na prvih straneh svetovnega tiska. Nešteto priznanih in nepriznanih specialistov se je že lotilo tega nezaslišanega dogodka ter mu poskušalo opre-
Gospa Roosevelt na obisku pri maršalu Titu.
deliti dimenzije in verjetne posledice. Za vse je bil v glavnem docela nepričakovan, in kar je še mučnejše, celo v nasprotju z njihovimi, črno na belem, podportimi predvidevanji. Kajti, kdo ne bi bil stavil v tej «dirki med diadohi» na šefa policije, ali vsaj na navezo, kateri bi dal krepke perspektive on — «siua eminenca« «z vsesojuzno kartoteko...» Račun je bil tako preprost in — vendar kako napačen. Toda s komentatorji je podobno kot z vremenskimi napovedovalci: njihove zmote sproti pozabljamo, njihovih drznih ekspedicij v prihodnosti pa se nikoli ne naveličamo.
Tako so se lotili tudi zdaj zlasti tistih dveh problemov, ki najbolj vznemirjata svetovno javnost:	mednarodnih	po-
sledic Berjevega konca 1«Kakšno politiko bo vodila skupina, ki je likvidirala njega in njegov vpliv?») ter njegovega vpliva na zagonetni razvoj po-stalinske družbe. Na prvo vprašanje se vsiljujeta v glavnem dve hipotezi. Prva zametuje sleherni vpliv Tega dogodka na tekočo mirovno ofenzivo. Be-rjo postavlja skupaj z Molo-tovim — celo med «trde», ki bi naj bili zlasti po polomu v Vzhodni Nemčiji in satelitskih deželah, že nevarno oblegali «mehkejše». (S to razlago bi se nekako zlagal tudi znani odlomek ((Pravdei), da je postal sprva potuhnjeni Berja šele zadnje čase nenavadno predrzen in ošaben). Da ne bo zmagovita skupina zavrgla dosedanje taktike, potrjuje po sodbi zagovornika prve teorije, tudi ((Pravdin)) uvodnik, v katerem hvali expressis verbis pravilnost in uspešnost ubrane linije popuščanja. V istem uvodniku so seveda tudi drugi odstavki, ki se s prejšnjim navidez ne strinjajo, tako obtožbe, da je Berja kot ((agent mednarodnega kapitalizma)) in ((buržoazni degenerik» kapituliral pred Zvezo obk°ljujočim : ter vse agresivnejšim imperia-
S POTI	PO	ZAHODN
Hamburg ■ morje žerjavov,
m
dimnikov
200 prekooceanskih parnikov na dan - V berlinskem delu mrtvilo-213 milijard ‘DM za obnovo pristanišča - 430 km železniške proge - 650 barov in nočnih lokalov Mladoletnim Vstop prepovedan » Hamburško pristanišče tik pred zadnje[
Največje in najživaibnejše mesto Zapadne Nemčije je brez dvoma velika svetovna luka Hamburg. To evropsko velemesto je s svojimi 1-700.000 prebivalcev drugo največje mesto Nemčije, takoj za Berlinom. Leži na obalah mirne in široke Labe, ki mu je — med drugim povedano — tudi omogočila, da se je razvilo v močno pomorsko, trgovsko in industrijsko središče.
Ce pridemo v Hamburg z
njegove kopne strani, recimo po avtostradi iz Bremena, bomo pri samem vstopu v mesto lahko opazili napise, iz katerih bomo zvedeli, da imamo do strogega središča še polnih 7 km. Toda še mogočnejši je vtis, če prideš vanj z morske strani. Od Hamburga do tako imenovanega »svobodnega morja« je nič manj kot 120 km, to pa ne moti, da bi v hamburški luki ne mogle pristajati največje prekooceanske ladje,
CHUBB IN FORSTER
o sodobnem
Zadosti je pogledati na knji-j oblačijo ■ gotrške police in v izložbena	odra
okna, da ugotovimo, kako zgodovinski roman še vedno obvladuje knjižni trg. Pisanje takih leposlovnih del je tudi v Ameriki še danes najplodnejša slovstvena aktivnost. In čeprav bo zgodovinski roman ki nastaja danes, težko kdaj dosegel tako popularnost in trajno veljavo, kot so Si jo pridobila dela kot Quo vadiš, Ben Hur ali Trije mušketirji, ven-dar ima v sodobni družbi knj -ga najširši vpliv in poleg tega še svoje izobraževalno po slanstvo.
Gotovo je bil najpomembnejši zadnji zgodovinski io-man na ameriškem knjižnem trgu Mike Waltarija «Crni Angel«. Z njim se trojica novih del, roman Mlada Elizabeta - o kraljici Elizabeti I. in njenem času roman Babilonci iz časa velikega Nebukadnezarja :n roman Cesarjeva žena o Jože-fini Beauharnais, kasnejši Napoleonovi ženi. gotovo ne bo mogla kosati. Kljub temu pa so to trije dobri zgodovinski romani, od katerih bo ta ali oni ohranil trajnejši pomen.^
Zakaj ljudje našega časa še vedno radi segajo po zgodovinskem čtivu2 Otroci se radi
stare obleke staršev, odrasli radi zahajajo na maškerade — po ameriško razlaga kritik Chubb. In zgodovinski roman v mnogih ozirih spominja na nekakšno literarno maškerado, v katero se zatekajo ljudje zaradi zabave in želje po počitku. Vsake nedelje so muzeji polni obiskovalcev. Laže in ceneje je namreč iti 'gledat egipčansko sfingo v Metropolitanski muzej kakor v Egipt. Se laže in prijetneje je seveda potovati s knjigo v roki v mehkem naslonjaču in se prepuščati pisateljevemu opisovanju.
Zgodovinski roman pa ne more nadomestiti same zgodovine; lahko jo le dopolnjuje. Poslanstvo zgodovinskega romana je v nečem drugem, pravi Chubb. Citatelju govori o preteklosti kot o areni žive. ga in pomembnega življenja, v katerem junaki in junakinje živilo? v katerem so njihove zmage, upanja, trpljenja in razočaranja tako resnična kot naša. Zato je naloga pisatelja zgodovinskega romana težka: preteklost mora znati navezati na sedanjost in pisati tako, da lahko Čitatelj čuti dogajanje in ga razume kot resničnost, iz katere spoznava življenje.
ker je Laba dovolj široka in globoka, da lahko povsem mirno plujejo po njej tudi največje ladje. Hamburška luka je en sam gozd najrazličnejših poslopij, skladišč, žerjavov, industrijskih zgradb in podobno.
Vendar je, kot že mimogrede omenjeno, najznačilnejša hamburška luka s svojimi številnimi pristanišči, pomoli, dimniki in tisoč žerjavov. Tu že v zraku čutiš neko nezadržno dinamiko, ki je značilnost vsakega pristanišča, Hamburga pa še posebno. Se posebno jo občutiš, ko pristane v luki kaka velika ladja. Dnevno pripluje v Hamburg okrog 200 prekooceanskih parnikov raznih narodnosti. Tu lahko srečaš argentinski tovorni parnik, ki nanj vkrcavajo kožo, takoj zraven njega nekega drugega, na katerem se vije švedska zastava itd. Tu lahko srečaš zastave z vsega sveta od Groen-landije do Avstralije. Tu so po sebna pristanišča za natovarjanje posameznih vrst blaga. Na določenem mestu natovarjajo blago, ki je namenjeno v azijske dežele, spet drugje za severno Evropo, v nekem drugem delu luke se nahaja skladišče pšenice, itd. Vse ima svoje določeno mesto in red. V pristanišču rečne mornarice naletiš na nizke šlepe. ki plujejo po Labi, zatem v posebnih zgrajenih kanalih prodirajo do Rena in v ostale plovne reke, po katerih natO razvažajo blago v notranjost evropskega kontinenta. Takšne ladje potujejo od Hamburga do Prage kakih osem dni. V berlinskem delu hamburške luke, se pravi v tistem delu, kjer se natovarjajo ladje za Berlin, je zelo mirno. Rečna pot za Berlin vodi namreč skozi sovjetsko cono in je sedaj prepovedana. Ladje pa se trenutno uporabljajo za skladišča.
Znane hamburške ladjedelnice so bile v drugi svetovni vojni večinoma porušene. Po končani vojni so preostale demontirali, danes pa so jim zavezniki znova dovolili, da jih »ir j -roJna rarfiiska obnove, v eni teh ladjedelnic tvieonaroana raaijsKa
Obale so okrašene z lepimi parki in zelenjem, sredi katerega so nešteta gostinska podjetja in kopališča. Mesto ima status posebne federalne enote v okviru Zvezne nemške republike. Sedež vlade in mestnega senata se nahaja v zelo lepem in reprezentativnem poslopju. Poslopje, ki je bilo zgrajeno v času največjega vzpona Hamburga kot pomorskega središča, je ostalo v zadnji vojni nepoškodovano.
Zraven neštetih zanimivosti, ki jih je to mesto polno, je še ena, ki ni nikaka jposebnost za velika pristaniška mesta. V mestu je namreč nešteto manjših ulic, kjer so po večini same javne hiše. Luški predel mesta prednjači glede veseljaškega nočnega življenja. Na razmeroma omejenem prostoru naletiš na nič manj kot 650 barov in nočnih lokalov. Po dnevi so vsi ti lokali povečini zaprti. To so shajališča prostitutk, ki iščejo zaslužka.
Tu je Ulica «Kleine Freiheit« in tej na las podobna «UUricus-strasse»._ Obe sta zagrajeni z deskami, na njih pa je napis, da je mladini izpod 18. leta vstop prepovedan. Kdor je imel priliko, da si ju je ogledal, je imel kaj videti: na obeh straneh ulice so v izložbah sedele ali ležale prostitutke.
Vojna, brezposelnost in o-zračje pomorskega velemesta so bili razlogi, da se je to javno zlo tako razširilo. Sicer pa je odveč zaustavljati se pri tem problemu, ki je predvsem problem korenite spremembe določenih družbenih postavk, ki se zanjo potrebni pogoji vendarle ustvarjajo, pač pa bomo za konec pristavili, da bi bili tu pri nas, v Trstu, nadvse zadovoljni, če bi lahko beležili v našem povojnem razvoju, kar zadeva gospodarske uspehe vsaj deseti del tistega, kar je bil v tem času dosegel Hamburg.
se trenutno gradi največji tanker na svetu, ki bo imel 40.000 ton nosilnosti. Prav tako se obnavljajo industrijske instala- j cije znanih tvrdk «Blomin» in «Flas». dalje tudi velika čistilnica nafte z letno zmogljivostjo 700.000 ton.
Lansko leto so v hamburški luki zabeležili promet 15 milijonov ton, vendar še ni dosegla predvojne kapacitete, ker je bila porušena za dobrih 70 odist. Za njeno obnovo so doslej porabili nad 213 milijard mark. Luka je dolga okrog 25 km, široka 8,5 km, na njenem področju je zgrajenih o-krog 30 km železniške proge.
Hamburg je zelo zanimiv s svojimi neštetimi kanali, ki mu dajejo i>osebno privlačnost.
razstava v Ljubljani
Konec avgusta bo v Ljubljani mednarodna radijska razstava, prva te vrste v Jugoslaviji. Razen domačih podjetij bodo sodelovala na njej podjetja iz Nemčije, Avstrije in Švice, najbrž pa tudi iz Velike Britanije in Italije. Razstava bo v vseh prostorih Fizkulturne-ga doma na Taboru, organizirana ob petletnici Inštituta za elektroveze v Ljubljani. Inštitut ima podjetje »Telekomunikacije«, ki izdeluje zelo dobre radijske aparate, večinoma iz domačega gradiva. Razstava bo prikazala uporabo visokofrekvenčne tehnike v industriji ter v medicinske in druge znanstvene namene, televizijo, telefonske sisteme ter ultra-kratkovalovne radiokomunika-cijske in druge naprave,
lizmom. Toda ti klišejski sofizmi o objektivni odgovornosti — in ultima linea, so bržkone bolj notranjega in sodno proceduralnega značaja.
Glavno oporo za svoj optimizem išče prva hipoteza vsekakor v dejstvu, da je Kremelj defenzivno taktiko očitno nadaljeval tudi po tem, ko je bila usoda moža, ki je nosil štiri mesece številko 2, že zapečatena. Zlom Berje je treba premakniti nazaj vsaj na konec junija. Takrat (28. junija) se je predstavil v moskovski operi prezidij že brez njega, dva dni zatem pa so bili sklicani sovjetski ambasador ji iz Pariza, Londona in Washingto-na v Moskvo na nujen posvet. Najbolj daljnosežne spremembe (in to pot res spremembe, ne samo taktični manevri!) pa so bile izvršene že po tem kritičnem datumu. Sele sedaj je Imre Nagy javno obsodil zmote in napake brutalne sovje-tizacije Madžarske ter odkril njene st-ahotne posledice: izčrpano gospodarstvo, beden življenjski standard, režim popolnega brezpravja s koncentracijskimi taborišči, deportacijami, prisilno kolektivizacijo in podobnim iz Sovjetske zveze uvoženim blagom. Skoraj sočasno je bil vzpostavljen tudi v Berlinu prost promet med sektorji in ukinjeno obsedno stanje, Kitajci pa so popustljivo prešli Singman Rijevo provokacijo. 2,e po petkovem moskovskem sporočilu je Rakoszg sam priznal napake in obljubil korenito izboljšanje položaja, Malik pa se je vrnil razmeroma hitro nazaj v London. Z drugo besedo, za nasprotno domnevo, ki napoveduje črnogledo, da je z Berjo šla po zlu tudi postalinska politika popuščanja, ne najdemo vsaj zaenkrat pravih oprijemov.
Konec koncev pa se je sploh težko strinjati s tem povezovanjem sovjetske zunanje politike, z ambicijami ene osebnosti, saj diktirajo prvo nedvomno vse globlji, objektivni notranji in zunanji motivi. O nujnosti prehoda iz ofenzive v defenzivno taktiko so začeli v Kremlju razmišljati že pred enim, dvemi leti, vsekakor še za Stalinovih dni, ko je bila bilanca agresivne smeri s porazi v Jugoslaviji, Koreji, ob pospešenem oboroževanju atlantskega bloka in drugim, že v glavnem razvidna in jasna. Ustrezno obrazložitev za ta prehod k novi taktiki pa jc pripravil že Stalin s svojim političnim testamentom.
K tem starejšim spoznanjem je prispevalo kratko obdobje po Stalinovi smrti samo no&e nazorne demonstracije o občutljivih točkah sovjetskega bloka. Zato se znabiti ne motimo, če pripišemo značilno obujanje nevarnosti kapitalistične obkolitve z zateglimi klici k čuječnosti, ki se razlegajo te dni po sovjetskih mitingih, bolj notranjim težavam, izmikajoči se notranji situaciji in puntarskemu prebujanju duhov ko reviziji zunanjepolitične smeri. (Pri le-tej opažamo zadnje dni nedvomno novost — zaostritev protiameri-ške kampanje. Ta pa ne nasprotuje niti najmanj ((liniji)): razbijati s popuščanjem zahodno enotnost!) Skratka, zdi se, da je funkcija nevarnega zunanjega obkoljevanja izrazito notranja, kar je bila pravzaprav v dobršni meri že vsa zadnja leta — ob vigranem a-meriškem asodelovanju»...
Določiti položaj Berje v zamotanem notranjem kompleksu postalinske družbe je — seve — le bolj ali manj prepričljivo ugibanje. Vendar poglejmo, kakšne indicije nudi v tem pogledu aPravdinon razjasnjevanje ((zločinske dejavnosti)) šefa MVD! V njenih vsekakor zelo šifriranih obtožnicah ngs prepričuje nesporno najbolj tisti očitek, da je hotel Berja zavladati nad partijo in državo. K tej obtožbi se ((Pravda« vedno znova vrača tako z dopolnilom, da je raz-postavljal Berja svoje zaupnike na vplivne položaje, še zlasti pa z nauki, ki jih bo moral potegniti po «Pravdini» zapovedi ves partijski aktiv iz Berjine afere. Jedro teh naukov pa je v tem, da je treba vzpostaviti absolutni primat partijske hierarhije, njeno pravico do popolne kontrole nad slehernim posameznikom in nad sleherno dejavnostjo, še posebej pa nad organi MVD, kjer je po «Pravdi» ta ravica celo stroga partijska dolžnost. V tej zvezi razpravlja «Pravda» vnovič o kolektivnem u-pravljanju in vladanju, poudarjajoč osnovni arbiter ((kolektivno modrost centralnega komiteja«. Vse kaže, da se je našel v tej kampanji proti ((jednonačalju« aparat MVD v nepopustljivi opoziciji, vztrajajoč trdovratno na avtonomiji, vrhovni kontroli in svojem primatu.
Iz omenjenih odlomkov je mogoče rekonstruirati vsaj v glavnih obrisih historiat prve faze «borbe med diadohi». Berja se je znašel po Stalinovi smrti v nenavadno močni poziciji. Kdo je kaj v ((židovski zdravniški zaroti«, ali jo je res sprožil Malenkov in proti Be-rji (kakor mnogi mislijo), je zaenkrat še popoln misterij. Nedvomno pa je, da je Berja po letu 1946, ko so mu razbili notranje ministrstvo na dva ločena resora, nekoliko padel na hierarhični borzi. Kruglov, ki je postal takrat njegov naslednik, po Berjevem vzponu pa brez sledu izginil, je prišel zdaj po njegovem padcu vsekakor znova na površje. Toda naj bo tako ali drugače, po Stalinovi smrti se je Berja bliskovito povzpel, preskočil nekaj številk, se usidral na drugi ter uresničil brž svoj glavni smoter: združitev razbitega notranjega ministrstva! O problemu, kako je uspelo njego• vim nasprotnikom vdreti v to trdnjavo, je sedaj obilo ugibanj. Eni pripisujejo uspeh partijski superpoliciji, drugi
poseganju vojske v spopad, pri čemer zlasti Američani že napovedujejo vzhajanje zvezde popularnega Zukova. Po aPrav-dini» verziji moramo to zadnjo možnost seveda izključiti, saj je naperjen partijski primat — logično — tudi proti pojaški birokraciji!
Težje je razločiti zrno resnice pri drugih «zločinih», katere nalagajo v obtožnico proti ((imperialističnemu plačancu«. Tam beremo, da je zaviral Berja pod lažnimi pretvezami rešitev nujnih vprašanj v kmetijskem gospodarstvu, da je poskušal sabotirati aktivnost kolhozov in — nekoliko popularne demagogije — ustvarjati težave v prehrani.
Novi režim Stalinovih dedičev je poskušal v zadnjih mesecih tudi kolhozni sistem nekoliko ((liberalizirati« — že v okviru celotne kampanje proti ((jednonačalju«, ki je povzročila v kmetijstvu vsesplošno stagnacijo. Z ukrepi in direktivami so poskušaJi zdaj zrahljati absolutistično oblast kol-hoznih direktorjev. Le tem je bilo naloženo, da morajo odslej sodelovati z zadružnimi občnimi zbori in revizijskimi komisijami, pri izbiranju kadrov pa polagati več pozornosti na domače ljudi. Partijske organizacije so dobile nalogo, naj podprejo kmete bolj kot doslej pri varovanju ((njihovih demokratičnih pravic«. Ni izključeno. da je prišel s to linijo v spor tudi lokalni MVD-jevski aparat, ki si je prilastil v preteklosti že številne ekonomske privilegije nad kol-hozno rajo. Ni pa tudi nemogoče. da je zmagovita skupina kratkomalo -kanalizirala veliko nezadovoljstvo kolhoznih množic na žrtev, ki je bila že tako nepopisno osovražena. Slednjič je treba omeniti še možnost spora v vrhu okoli dalj-njega združevanja (t. j. podržavljanja) kolhozov — okrog znanih reform, ki jih je pred leti neuspešno predlagal Hru-ščev, sedaj prvi v generalnem sekretariatu in zelo visoka številka.
S podobnimi rezervami se moramo lotiti tudi tretjega «zločina» — zoper partijsko nacionalno politiko. Težko je namreč verjeti, da bi bil Be rja sam, na lastno pest in brez zaslombe v prezidiju, izvršil tiste številne spremembe v partijskih in državnih vodstvih zveznih republik, o katerih trdi sedaj ((Pravda«, da jim je bil cilj podžiganje «bur-žoazno-nacionalističnega» duha in sovraštva med sovjetskimi narodi. V tem pogledu je sedanja ((Pravdina» kritika Berje v vsakem pogledu izrazit velikoruski protisunek, ki bo
Preslana 12. obletnice
vstaje slovenskega ljudstva
Pogled na del množice med govori na partizanskem taboru v Socerbu. V osprediju vidimo člane partizanskih patrol, ki so prinesle pozdrave iz vseh krajev koprskega okraja.
Dr. Marijan Brecelj pozdravlja partizanski tabor v Socerbu v imenu republiškega izvršnega sveta Slovenije. V ozadju tovariši: Beltram, Lavrenti in polk. Stamatovič.
(Nadaljevanje na 4. strani)
V imenu italijanov, živečih v coni «B», govori italijanski tovariš Mario Abram. V ozadju tovariši: Beltram, Cotar, polit, Stamatovič in dr. Brecelj.
SREDNJI VEK V ITALIJI
KAKO JE DON GENNARO
izgnal osem hudičev
Opirajoč se na svojo -dvatisočletno kulturo nas je italijanski buržoazni tisk od pam-tiveka obravnaval in zmerjal kot divjake, barbare, govoreč o nas kot o ljudstvu primitivnih pastirjev, smrdečih po ovčjih stajah in na skrajni stopnji zaostalosti. Tu in tam, če je tako kazalo, nas je spremenil v nekakšne cestne razbojnike, poklicne rokovnjače, balkanske hajduke, ki da smo se, gnani od najbolj temnih nagibov in nagonov, ob vsaki priložnosti lotevali orožja, ki da smo ga dvignili tudi zoper njih, «plemenite» kulturonosce, ko so nam jo v najbolj žlahtnem namenu skušali posredovati itd. itd. Znano je, da ga ni, ki bi to umel bolje od njih, rojenih megalomanov, ki bi hoteli deliti blagodati kulture in civilizacije vsemu svetu, namesto da bi jo dali najprej svojemu lastnemu narodu, toda tisto resnično in pristno, ne dvatisočletno, ki od nje umirajo novorojenčki od gladu, n. pr. tam nekje po Basilicati in Apuaniji ker jih očetje brez zemlje in dela, matere brez mleka, ne morejo prehraniti. Toda pustimo to.
Da ne bodo naše besede bile videti kot umazano natolcevanje ljudi, ki jih gola zavist navaja na laž, bo najbolje, če enostavno ponatisnemo to, kar je nedolgo tega objavil na svojih straneh rimski časopis »Giornale dTtalia«, pod naslovom «Neki duhovnik je izgnal iz telesa mladega dekleta osem hudičev«. Prisluhnimo, kaj piše ugledni časopis o tem izredno zanimivem dogodku, ki nam že v svojem naslovu vzbuja prikus srednjega veka:
«Don Gennaro Laurora, župnik v Cascini Amati, vasi nedaleč Milana, je vodil uporno in naravnost epsko borbo s celo legijo hudičev, ki so se vgnezdili v telesu neke Ernestine Taddeo, lepo razvitega dekleta sedemnajstih let. Zdravniki so jo doslej imeli za histerično epileptičarko, zdravili so jo več mesecev, toda brezuspešno. Ko je njena mati videla, da vse skupaj nič ne pomaga, je pomislila, da bi ji morda pomagala vera, prepričana, in to ne brez razloga, da treba bolezen njene hčerke
zdraviti z blagoslovljeno vodo, ne pa s tabletami in injekcijami.
Ko so don Gennaru pojasnili primer, ni odrekel pomoči. Na to pa ni pristal samo zato, ker je hotel izgnati točno osem hudičev, in to tistih najhujših, ki so se vgnezdili v telesu dekleta, marveč tudi zato, ker je smatral, da blagoslovljena voda ne more nikomur škoditi, nasprotno pa je mnogim koristila, če so bolniki zares verjeli.
Obsedeno Ernestino so pripeljali v cerkev, don Gennaro je oblekel cerkvena oblačila ter začel iz njenega telesa izganjati hudiče. Cim je napravil po zraku znamenje križa ter izrekel besede «Vade retro...«, je dekle začelo najprej drhteti, zatem je padla na tla, popadli so jo krči, premetavala se je ter kričala strašne besede, ki jih ni mogel skozi njo izgovarjati nihče drug kot kak hudič. Kasneje se je ugotovilo, da je to bil Astaroth, eden glavnih med peklenskimi hudiči. Nato se je Ernestina vendarle umirila in znova dobila nekaj barve v lice. Mislili so, da je demon končno izgnan in da je sedaj vse v redu. Toda že čez nekaj minut so jo znova popadli krči, ki so bili še močnejši od prejšnjih. To je bil o-čiten znak, da se je začel jaV. Ijati nov demon, močnejši in pomembnejši od prvega, ki je bil izgnan. Bil je, kot se je kasneje zvedelo, sam Belcebub. Don Gennaro je vztrajno molil ter škropil z blagoslovljeno vodo, nakar je bil končno tudi ta strašni demon izgnan.
Tedaj je Ernestina odšla do. mov, niso pa minili trije ali štirje dnevi, ko se je spet vrnila v cerkev, ker so se začeli v njej javljati novi hudiči, namreč tisti, ki so še ostali v njenem telesu, potem ko sta bila izgnana prva dva. Ko je začel don Gennaro škropiti z blagoslovljeno vodo, so začeli tako močno izražati svojo jezo, da je vse tako kazalo, kot da bodo dekle enostavno raztrgali. Najodpornejši in najglasnejši je bil Lucifer. Da je šlo prav zanj, princa vseh hudičev, je bilo razvidno iz tega, ker se je začel, ves prizadet od vztrajnega duhovnikovega blagoslavljanja in škropljenja
z blagoslovljeno vodo, z duhovnikom kregati, in to v latinskem jeziku, pri čemer je citiral razne tekste tako jasno in razločno, da je moral kgakdo razumeti, da tega ne govori mlada kmetica, marveč sam Lucifer, ki se ni dal izgnati. Vendar je moral pred don Gennarom tudi on kapitulirati. Zapustil je telo obse. dene Ernestine, preden pa je to storil, je še enkrat na zelo zanimiv način izrazil svoje globoko ogorčenje. Na zadnji poziv «Vade retro, Satana!«, ki ga je don Gennaro izrekel z grmečim glasom in pri tem napravil po zraku velik križ, je Ernestina padla v nezavest. Zatem pa so vsi prisotni opazili, kako sta se dve težki klo. pi v cerkveni ladji začeli dvil gati, nihajoč v višini dveh do treh metrov, nakar sta z velikim ropotom treščili na tla ter se razbili. Lucifer je namreč ves besen odhajal ter razbijal klopi, zatem je odprl cerkvena vrata in jih strahovito zaloputnil.
Ostalo je torej še pet demonov, ki pa so bili vsi nižjega ranga. Ti so bili Satan, Samuel, Piton, Asmodej in Be-lial. Ko je bila rešena vseh osmih hudičev, se je Ernesfina zdrava in popolnoma normalna vrnila domov. Medtem pa je don Gennaro, ves izčrpan od velikega napora, moral o-stati v postelji cele tri dni. Vest o izganjanju hudiča je imela zelo živ odjek med pre. bivalstvom tega kraja.
Tako približno je poročal o tem primeru «Giornale dTtalia«, ki ga ureja ugledni Santi Savarino, izvoljen na zadnjih volitvah za italijanskega senatorja, in to kot demokristjan-ski kandidat. Pripominjamo, da pri tem ne gre obsojati niti Ernestine niti njene matere niti neštetih drugih skromnih italijanskih ljudi, ki so jih vse. mu svetu znane srednjeveškim podobne okoliščine privedle do tako strašnih zablod, marveč prav tiste, ki so do danes vselej histerično naglašali superiornost italijanske kulture, medtem ko so v resnici svoje ljudstvo pehali v najbolj straši no bedo in zaostalost, vse o-stale pa v svojem imperialističnem besnilu zmerjali s pa. stirji iu barbari.
VREME
Vremenska napoved za danes: Pretežno jasno, morebitne krajevne pooblačitve v popoldanskih urah. Temperatura bo verjetno nekoliko padla. — Včeraj je v Tnstu dosegla najvišja temperatura 28,8 stopinje; najnižja Pa 20,9 stopinje.
TRST, četrtek 33. julija 1933
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 17.30:
V narodni pesmi in plesu po Jugoslaviji. — Trst 20.00: Odlomki iz slovanskih oper. — Trst I.: 22.15: P°Je Giorgio Consolini. — Slovenija: 18.40: Iz ustvarjanja mladih slovenskih skladateljev.
j:: .V::';:.:-:: ■
;:■ ■. 'f-	'y	r!	■	:: i:?' jlO'/P,
S SEJE OBČINSKEGA SVETA
Žalostno stanje upokojencev
Demokristjani odbili koristen predlog Posiedice priključitve k <madrepatril»
Za torkovo sejo mestnega občinskega sveta je vladalo tudi med občinstvom veliko zanimanje, saj je v velikem številu zasedlo zanje namenjena mesta. Nekateri so vztrajali prav do konca, in sicer do ene ure po polnoči. Tolikšno njihovo pozornost so privlačevala predvsem tri važna vprašanja, ki so bila na dnevnem redu, In sicer zboljšanje plač upokojencev, predujem občinskim delavcem in nameščencem na trinajsto plačo in predvsem nova določila za izterjevanje družinskega davka.
Seja se je pričela ob 21.15 ob udeležbi 28 svetovalcev. Po prečitanju zapisnika prejšnje seje je občinski svetovalec Sca-ramuzza predložil resolucijo županu, da bi upokojencem zvišali njihove prejemke. Navedel je celo imena nekaterih senatorjev, ki so se že leta 1924 zanimali za njihove probleme in prikazovali diskriminacijske ukrepe, ki so bili proti njim uvedeni po mirovni pogodbi po prvi svetovni voj. ni. Kljub temu pa se položaj Še danes ni izboljšal zakaj u-pokojenci še danes prejemajo pokojnine, ki se sučejo od 4 284 lir do največ 29.800 lir. Predstavni^ upokojencev Scara-muzza, ki je izvoljen na demokristjanski volilni listi, je ironično namigoval, da se je Italija toliko «borila za osvoboditev svojih bratov«, sedaj pa morajo številni upokojenci hoditi po hrano h kapucinom, ali pa k dobrodelnim bratom, ker so njihove pokojnine premajhne, da bi se z nji. mi lahko preživljali. Upokojenec, ki ima za seboj 40-letno službovanje prejema najve? 29.000 lir, medtem ko bi mu po italijanskem zakonu pripadalo okoli 70.000 lir. «Kaj smo dosegli s priključitvijo k ma-drepatrii?« je vprašal govornik. V vsej Italiji je okoli 3000 takih upokojencev, ki so nepo. sredno ali pa posredno prizadeti zaradi slabega gospodarskega in pravnega ravnanja z njimi samo zato, ker so iz Gorice, Trsta, Trenta in Bočna. Svojčas so tudi v tržaškem občinskem svetu razpravljali o zahtevah upokojencev. Predlog svetovalca Scaramuzze je bil sprejet. Županstvo pa se bo zanimalo pri vladi, da bo ugodi, la njihovim zahtevam. ,
Kasneje so sprejeli predlog odbora za nakup 15 tisoč stotov drv za kurjavo v šolskih prostorih in uradih. Odobrili so tudi podporo ustanovi Friu-li nel mondo. Županstvo je napravilo tudi prošnjo za dodelitev šestih delovnih centrov, vendar je ministrstvo za delo odobrilo samo dva. Y prvem bo zaposlenih 50 delavcev. Popravljali bodo Ul. Brigata Pavia. Napravili bodo tudi kanalizacijo. V drugem delovnem centru bo prav tako 50 delavcev, ki bodo popravljali Ul. Corsica.
V zvezi z delovnimi centri je nastala obširna polemika, v katero je posegel tudi demokristjanski sindikalist Cian, ki je predlagal, da bi se komisija, ki je bila izvoljena od občinskega sveta, da prouči vprašanje Ribijevega mestnega avtobusnega prometa, lotila tudi proučevanja brezposelnosti v našem mestu, ki predstavlja zelo veliko in važno vprašanje in da bi predlagala ukrepe, da bi se to vprašanje rešilo v skladu s ((človečanskim čutom, patriotizmom in v krščanskem smislu«.
Kominformist Batti pa je predlagal, naj bi županstvo o-dobrilo nekako nadplačilo delavcem v delovnih centrih, ki naj bi poleg svojih dnevnih 500 lir prejeli še kakšen stotak poleg. Tako ravnajo že nekatere občine. Tudi socialdemokrat Devetag je spregovoril «dve besedi«, kakor je sam dejal, o vprašanju brezposelnosti. Za njim je prišel na vrsto župan, ki je z jezuitskim zavi. janjem dokazoval, da ima občina že sedaj 2 milijonov lir dol. ga v zvezi z delovnimi centri in da bi ne bilo v skladu z nameni centrov, da bi njihovim članom dajali še poleg 500 lir nekake občinske doklade. Tajnik krščanske demokracije za goriško pokrajino svetovalec Graziato je nasprotoval predlogu in zahteval njego. vo zavrnitev. Zupan je predlog sprejel na znanje. Najprej bo o njem razpravljal odbor in ga šele potem predlagal svetu v odobritev.
Odbornik dr. Eoterzio je po. tem poročal o novih kriterijih pri odmeri družinskega davka.
V praksi je bilo, da je prejšnje čase odbor dajal predloge, ki so jih svetovalci sprejeli, sedaj pa so bili svetovalci poklicani, da dajejo v zvezi z od. mero družinskega davka svoje predloge, ki jih bodo poslali dalje v odobritev. Na podlagi prejšnjega zakona so od obdavčljive vsote odtegnili najprej 180.000 lir in po 50 tisoč za vsakega družinskega člana. Sedaj pa bi v skladu z okrožnico ministra Vanonija, v kateri občinskim svetom priporoča, naj ne pretiravajo v svojih zahtevah, zvišali osnovni odtegljaj. Poterzio je menil, da bi ta vsota znašala 20.000 lir. Za vsakega člana bi odbili še po 50.000 lir ter še deset ali 20 odstotkov od preostalega, kakor bi se najbolje izplačalo. Medtem ko je doslej bilo 8.860 davkoplačevalcev, bi se z u-vedbo novega načina pri odmeri družinskega davka število zmanjšalo za 4.586 davkopla. čevalcev, ki ne bi prišli več vpoštev.
Protipredlog Battija bi bil za davkoplačevalce ugodnejši, vendar so ga demokristjanski svetovalci odbili, ker bi obsta. jala nevarnost, da bi zaradi prevelikega osnovnega odbitka ka v Rimu sploh odbili vsak predlog občinskega sveta in bi moralo tudi v letu 1954 še vedno plačevati družinski davek 8.860 davkoplačevalcev. Poter. ziov predlog so okoli ene ure po polnoči sprejeli.
V NEDELJO 36. JULIJA
bo s pričetkom ob 15.30
jezeru
s sledečim sporedom :
15.30 - 17.30: šaljive tekme za nagrade (vlečenje vrvi, tekme v vrečah, razbijanje loncev);
17.30: Ogrinec: «V Ljubljano jo dajmo«, komedija v treh dejanjih. — Po igri in do 1. ure po polnoči bo ples in prosta zabava;
21.15: ritmični balet z obroči;
21.30: žrebanje za podelitev treh nagrad na številke prodanih listkov.
Veselični prostor bo tik ob jezeru s primerno razsvetljavo. Delovala bosta dva dobro založena bifeja, dovolj bo tudi miz in stolov. Poskrbljeno bo za shrambo koles in motociklov.
PREVOZI: avtobus iz Steverjana, Oslavja, Pevme, Podgore, Standreža, Sovodenj, Gabrij, Dola, Poljan bo
odpeljal ob 18; iz Pevme bo odpeljal v Doberdob še en avtobus prav tako ob 13. Oba avtobusa bosta imela prikolico in bosta ponovila vožnjo, dokler bo še kaj ljudi.
Vpisovanje tekmovalcev za šaljive tekme bo pri vhodu na veselični prostor. Vabimo posamezne kraje, naj že sedaj organizirajo 5-članske skupine za vlečenje vrvi.
Goričani imajo lepo zvezo z Ribijevim avtobusom, ki odpelje iz Gorice ob 13.30 izpred avtobusne postaje. Izstopijo naj ali v Bonetih, ali pa v Jamljah. V desetih minutah so pri jezeru. Lahko pa počakajo tudi na avtobus, ki pripelje iz Steverjana in Pevme, pri pevmskem mostu, ali pa v Standrežu.
USPELA STAVKA
tekstilnih delavcev
Upravičene zahteve delavstva, ki ima še dovolj moči, da se lahko uspešno upre samovolji delodajalcev
Včeraj so na poziv treh italijanskih sindikalnih organizacij, in sicer FIOT, Federtessili in Uiltessili stavkali vsi delavci tekstilne industrije v Italiji. Menijo, da se je stavke udeležilo okoli pod milijona oseb.
Pozivu sindikalnih organizacij so se odzvale tudi delavke in delavci Tržaške predilnice v Podgori. Ker je delo razdeljeno in imajo posamezni oddelki različni delovni čas. so nekatere delavke in delavci stavkali že dopoldne drugi pa popoldne. Stavka je trajala štiri ure. Največji odstotek stavkajočih je bil med delavci. Med njimi so bili le nekateri, ki se stavke niso udeležili. Pač pa je bil zelo slab odziv med uradniki. Ne moremo še postreči z odstotki, vendar menimo, da je odstotek stavkajočih uradnikov minimalen.
Delavci so stopili v stavko predvsem zaradi vztrajnega odklanjanja s strani vodstva, da bi sprejelo novo delovno pogodbo. Zahtevajo čimprejšnji pričetek pogajanja za sprejem te pogodbe. Med najvažnejšimi zahtevami pa je zboljšanje prejemkov in določitev
novih norm. Ker je bilo prav v tekstilni industriji v zadnjih letih zaradi nastajajoče krize zelo veliko odpustov, ki so zelo občutno prizadeli stotine gori-ških družin, so se sindikalne organizacije postavile v bran začasno odpuščenih in zahtevajo preklic teh odpustov; za tiste delavce, ki delajo po skrčenem urniku, pa zahtevajo popolno plačo.
Velikanski odstotek stavkajočih v podgorski predilnici dokazuje, da imajo delavci kljub vsakovrstnim ukrepom in izjavam ravnateljstva še vedno dovolj moči, da se uprejo samovolji ravnateljstva in njegovim izkoriščevalskim načrtom z vso odločnostjo. Naše simpatije so na njihovi strani in bodo tudi v bodoče, dokler ne bodo dosegli uresničitev vseh njihovih upravičenih zahtev.
Obvestilo gospodinjam
Ravnateljstvo občinskega podjetja za plin, elektriko in vodo sporoča, da je bila z 19. julijem povišana kalorična vrednost plina od 3.500 na 4.200 kalorij. Zato opozarja potrošnike, da je treba nadomestiti nekatere dele na plinskih kuhalnikih, da se ne bodo prehitro pokvarili. Najbolje je, da se potrošniki pomenijo s svojimi monterji.
Za morebitna pojasnila naj se potrošniki obrnejo na urade podjetja v Ulici IX. avgusta št. 15, tel. 31-56.
Obvestilo kmetom
Goriška prefektura sporoča, da so podaljšali rok za vložitev prošnje na Kmetijsko nad-zorništvo do 5. avgusta, da bi tako omogočili malim kmetom in neposrednim obdelovalcem oddajo določene količine žita v odkup.
KINO
VERDI. 17.30:	«Lotarinški
križ«, J. Kelli, J. Aumont. CENTRALE. 17: «Bilo jih je tri sto«, R. Brazzi. VITTORIA. 17.30: «Možje», M. Brando.
MODERNO. 17: «Pod pariškim nebom«, B. Auber.
IJETNI. 21: »Jaz ljubim«. J.
Lupino.
NEKAJ PROBLEMOV BENEJKE SLOVENIJE				
P(	itrebi	no nam i	ie umno sa«	Ijarstvo
V zadnjih letih smo lahko ugotovili, da je gospodarska bodočnost Beneške Slovenije odvisna v glavnem od razvoja kmetijstva. Da pa to lahko dosežemo, je potrebno povezati naše vasi z njihovimi polji, travniki in gozdovi z gosto mrežo voznih poti, saj je razvoj kmetijstva vezan prav na njihovo zgradnjo.
Vendar pa bi se pri kmetijskem razvoju ne smelo zanemarjati predvsem sadjarstva, ki je na žalost pri nas še zelo nerazvito. Ce izvzamemo nekatere vasi v Nadiški dolini, se je gojitev sadnega drevja pri nas popolnoma opustila, o nekaterih krajih, kot n. pr. v Reziji, Brdu, Tipani, ne gojijo niti toliko sadnega drevja, kolikor bi bilo potrebno za družinske potrebe.
To pomanjkljivost ali bolje zanemarjenost, je treba vsekakor odpraviti. Ne smemo pozabiti, da bi sadjarstvo lahko v precejšnji meri pripomoglo h gospodarskemu dvigu naše dežele in je zato potrebno, da se naši kmetje zanj v večji meri zanimajo. Vsa naša dežela nudi velike možnosti za to panogo. Da pa kaj takega lahko izvedemo, je potrebno pazljivo proučiti tehnične značilnosti s katerimi moramo računati, če hočemo ta načrt tudi dejansko izvesti.
Predvsem je potrebno, da začnemo gojiti sadjarstvo racionalno, ker bi drugače ne
imeli z njim nobenega uspeha. Racionalnost in naj večjo paž-njo je treba posvetiti že v samem začetku, ko se zasadi rastlino, potem ko se jo presadi in cepi končno tudi pri pobiranju sadu. Zelo velike važnosti je izbira vrste sadnih drevesc, ki bi bile prikladne klimatičnim razmeram naših krajev, ker ni toliko važna količina, kakor pa kakovost sadja, ki bi ga lahko jutri naš sadjar prinesel na trg.
Izvoz sadja, ki je edini način kateri lahko prinese nekaj zasluge, je vedno težja stvar in te težave lahko premagamo samo s tem, da gojimo dobre vrste sadja. Gospodarstvo številnih držav, ki izvažajo n. pr. industrijske proizvode, vedno dobro uspeva, ker so odkrili, da se lahko za dobro blago vedno najde kupca in po dobri ceni. Ce to drži za industrijske proizvode, velja nedvomno tudi za sadni pridelek.
Tipizirani sadni pridelek
Kar se tiče kakovosti, se mora sadjar orientirati proti enotni proizvodnji tiste vrste, ki, kakor smo že omenili, lahko nudi največ možnosti, da bo dobro uspevala na naši zemlji in jo bo najlaže oddati na naših trgih, tako da se bo ustvarilo redno povpraševanje tistega posebnega proizvoda naših krajev, kot se že n. pr. dalj časa dogaja z breskvami iz Ronca v podboneški občini, ka-
Še vedno prometne nesreče
Vespa v avto • Nesreča na delu - Motorist ob kamion
Na Tržaški cesti v bližini letališča se je včeraj okrog 14. ure dogodila prometna nesreča, ki pa ni zahtevala človeških žrtev. S stranske poti je na glavno cesto privozila «Giardiniera», ki jo je vozil 26-letni Evgenij Rezza iz Benetk, Ulica S. Marco št. 1.723. Ker se šofer ni zavedal, da je na glavni cesti mnogo prometa, je prišel s stranske poti s precejšnjo brzino. V istem času pa je dospela po Tržaški ulici vespa, ki jo je vozil 23-letni Franko Perkovič iz Gorice, Ulica Angiolina št. 25, ki je trčila v avto. K sreči ni bi. lo nobenih žrtev, tudi obe vozili sta ostali le malo poškodovani.
* * *
Včeraj zjutraj ob 9.50 je rešilni avto Zelenega križa prišel na pomoč 40-letnemu Mihaelu Curciju iz Gorice, Ul. Orzoni št. 16, kateri se je ponesrečil na delu v livarni SA-FOG. Delavec je v livarni porival neki voziček, ki se je prevrnil in mu padel na nogo. Rešilni avto ga je odpeljal na sedež Zavarovalnice proti nezgodam na delu, da bi mu tamkaj nudili potrebno pomoč, kajti voziček, ki mu je padel na desno nogo, ga je precej
ranil in bo delavec verjetno zgubil 2 prsta.
* * *
Na sedež Zelenega križa je včeraj ob U. uri prišel deček Ivan Trampuž iz Gorice, Ul. Morelli št. 17, Deček se je doma igral in nesrečno padel ter si ranil desno ramo. S sedeža ga je rešilni avto Zelenega kri. ža odpeljal v bolnico Brigata Pavia.
* * *
Včeraj predpoldne okrog 11.20 se je na vogalu Ul. Na-zario Sauro in Vittorio Veneto dogodila prometna nesreča. Po Ul. Vittorio Veneto je na motorju privozil 27-letni dr. Mario Sanzion iz Benet^ in zadel v kamion, ki je prišel iz Ul. Nazario Sauro in ga je vozil Mario Zorzin iz Trsta. Sanzion je ob trčenju zadel z glavo ob kamion in nato obležal ves o-krvavljen na tleh. Z nekim za. sebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer leži nezavesten in je njegovo stanje zelo resno.
Ranil se je s koso
V torek popoldne je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnico Brigata Pavia 31-letnega poljedelca Ivana Kre-ševca, ki je v jutranjih urah
prišel z dvolastniškim dovoljenjem čez blok pri Vipolžah iz Jugoslavije, in sicer iz Cerovega. V popoldanskih urah je Kreševec kosil travo in naenkrat se je s koso ranil v desno nogo. V mestni bolnici so mu izprali in obvezali precej globoko rano. V poznih popoldanskih urah je lahko odšel spet domov v Jugoslavijo.
Odložen ples
v Steverjanu
Mladina iz Steverjana javlja, da je odložen ples, ki bi moral biti v nedeljo 26. t. m.
Izlet ZSPD
v Dolomile
Zveza slovenskih, prosvetnih društev organizira trodnevni izlet v Dolomite z obiskom Bozna - Merana - Komskega in Gardskega jezera.
Dolžina vožnje ca 1,200 krnil dobni pulman.
Prijave in pojasnitve na Prosveti. Ulica Ascoli 1-1, do konca tega meseca.
tere so znane po vsej Italiji in tudi v inozemstvu, kot na pr. v Avstriji in Nemčiji.
Toda tipiziranje bi se ne smelo omejiti samo na poenostavljenje proizvodnje, ampak bi morali iti še dalje in poskrbeti, da bomo po vsej naši deželi gojili enako sadno drevje. Samo če bomo po vseh občinah in po vseh vaseh gojili iste vrste sadnega drevja bomo prišli do dovoljne količine, ki bo omogočila poznej šo ureditev drevesnice iz katere bodo lahko vsi sadjerejci dobivali potrebne sadike za obnovo. Prav tako bomo lahko dobili posebno strokovno šolo za pouk v tej panogi. Poleg tega je potrebno urediti tudi zbiralno središče od koder se bo sadje razpošiljalo v druge kraje, kar bi v našem primeru lahko bil Čedad.
Kakšni so pogoji
v Nadiški dolin i
Tisti kraji v Nadiški dolini, kjer se lahko že sedaj govori o sadjarstvu, so usmerjeni na pridelavo češpelj jabolk in hrušk. Gojitev breskev za iz voz je omejena samo na Ro-nac, kot smo že zgoraj omenili. Ostale vrste sadja se gojijo le v zelo omejeni količini. To je logično, ker je treba upoštevati različno nadmorsko višino in različen sestav zemlje. Zato je nujno potrebno enotno sadjarstvo, ki bo izbralo malo sadnih vrst, pa tiste dobre.
Morda bi bilo dobro, če bi posvetili posebno pažnjo gojenju češpelj, prvič zato, ker je v terasah obdelano zemljišče za tako sadno drevje posebno prikladno, bodisi ker bi lahko na ta način prišli do dobrega pridelka, ki se da tudi industrijsko izrabiti, sai moramo danes suhe češpljo v Italijo uvažati iz inozemstva in je tudi slivovec, ki ga imamo v trgovini, zelo slabe vrste.
V poštev bi lahko prišla tudi gojitev breskev, ki je priporočljiva posebno zaradi tega, ker začne to sadno drevje kaj kmalu roditi sad in dajati dohodke, ter v zelo kratkem času povrne kmetovalcu stroške in trud, ki ga je vložil vanje. Res je, da je potrebno pri breskvah več delovne sile v primeri z drugim sadnim drevjem, vendar pa ne smemo pozabiti, da je to sadje mnogo več vredno in daje višji dohodek glede na površino zemlje, ki jo potrebuje.
Tem dvem vrstam sadnega drevja lahko dodamo še jabolka in hruške, katere bi lahko dobro uspevale, zlasti na zelo strmih pobočjih ali na takih krajih, ki zaradi raznih vzrokov niso prikladni za intenzivno sadjarstvo.
Vzgojiti je treba
tudi sadjarje
Na te glavne štiri vrste sadnega drevja bi se moralo osla-njati naše sadjarstvo in na ta način bi ustvarili tudi pri na-
V SZ SO 1 VIDIKU VELIKI PROCESI
(Nadaljevanje s 3. strani)
zdaj očitno likvidiral vse, razmeroma zelo nedolžne kritike evelikoruskega šovinizman, o-pravljene v minulih štirih mesecih. (Zelo značilna med njimi je bila zlasti odstranitev velikoTuskih nestrpnežev v zahodni Ukrajini!) O stališču Berje v «nacionalnem vpraša-nju» — tej vse bolj nevarni rani sovjetskega bloka — vemo samo to, kar je sam razkladal na XIX. kongresu (1952). Takrat je slavil ruski narod kot silo «ki cementira prijateljstvo naših narodovy> in kot «najodličnejšega med vsemi... ki si je prislužil v vojni splošno priznanje vodilne sile med vsemi narodi naše dežele». Med Berjo na XIX, kongresu in ePravdos po Berje-vem strmoglavljenju, skratka, ne najdemo nikakršnih otipljivih ideoloških razlik. JVi pa seveda nemogoče, dan ne bi Ber-ja v iskanju zaveznikov po republikah preskočil na bolj nacionalno platformo?
V ose zdaj še tako temačno ozadje bo vrglo razpletanje «čistke» zelo verjetno že v kratkem več luči. Za Berjo. s čigar imenom je osebno povezan sistem strahovite despoti-je in teptanja svobode in človeškega^ dostojanstva sovjetskih državljanov, gotovo nihče ne bo žaloval. Njegov padec bo prinesel zato zmagovalcem nesporno močan demagoški uspeh. Z njim pa seveda sistema (čigar izredno važen podpornik je bil Berja) še ni konec. Vendar je tudi ta afera prepričljivo znamenje, da so na vidiku v SZ veliki procesi, o katerih nihče — najmanj pa začasni zmagovalci! — ne ve. kam in čez koga vse bodo še zdrveli.... Zdaj jih poskušajo ustavljati, ponujajoč za spravo veliko «žrtev» in žugajoč z veliko zunanjo nevarnostjo: eTrojka pa drvi, drvi, drvi!... In že jo vidiš v ’ daljavi, kako praši in vrta skozi zrak!»
DEŽURNA LEKARNA :
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Venuti, Ulica Ra-batta št. 18 - tel. 21-24.
,	‘	,	""-l	-	---,
VČERAJŠNJA ETAPA ODLOČILNA ZA KONČNO ZMAGO]
Mogočna zmaga BoheH
ki ima sedaj tudi rumeno majico
Bartali in Astrua sta razočarala, zaostala sta čez 10 minti
VRSTNI RED NA CILJU 18. ETAPE GAP — BRIANCON (165 km):
1. BOBET (Fr.) S.11’17”; 2. Nolten (Hol.) presledek 5’28”; 3. Lorono (Sp.) 5’57”; 4. Serra (Šp.) 8’22;	5. Close (Belg.)
8’30”; 6. Lazarides (SE) 9’44”; 7. Schaer (Sv.) 9’45”; 8. Wagt-mans (Hol.) 9’48"; 9. Bartali (It.) 10’29”; 10. Geminiani (Fr.) 10’48”; U. Astrua (It.) isti čas; 12 Mallejac (O.) isti čas; 13. Mahe’ (O.) 10’53”; 14. Teisseire (Fr.) 12’01”; 15. Lauredi (Fr.) 12T6”;	16. Impanis (Belg.)
12’20”; 17. Magni (It.) 13’00”; 18. Huber (Sv.) 13’03”; 19. Bober (Ile) 14’28”;	20. Rolland
(Fr.) 14’48”; 29. Deledda (Fr.) 18’59”; 36. Drei (It.) 22T4”; 37. Isotti (It.) 22’27”; 38. Rossello (It.) 22’28”;	66. Baroni (It.)
33’55”; 67. Corrieri (It.) 33’55”.
Odstopili so:	Diederich
(Luks.), Goldschmidt (Luks.) in A. Voorting (Hol.).
BRIANCON, 22.	— Danes
smo dobili odgovor na vprašanje, ki je bilo odprto ves čas od Kobletove nezgode in še prej. Mislimo namreč, da sedaj ni več težko reči, kdo bo zmagovalec Toura. Po l. 194? bodo Francozi v Pare des Princes zopet lahko pozdravili kot zmagovalca svojega rojaka; to bo Luison Bobe t, veliki junak današnje najtežje alpske etape.
Ker je v včerajšnji etapi Bartali pokazal nekaj borbeno, sti, ki mu je prinesla tudi malenkosten uspeh, je marsikdo mislil, da je bilo to le priprava za današnjo etapo. Toda danes je končnov el javno posegel vmes Bobet in razpršil vse dvome Dal je tudi jasen odgovor, kako se počuti in kaj zmore. Etapo je prevozil s po. vprežno przino nad 31 km na uro, kar je znatno več, kot so računali organizatorji. Njegova pozicija je danes tako trdna, da ga lahko samo kaka hujša nezgoda detronizira s prvega
Izoardu (141 km) je Bobetova prednost narastla Že na 8’22” pred Bartalijem in 9’50” pred Astruo; na cilju pa je Bobet prispel 10’39" in 11’28” pred njima. Naraščanje jasno kaže, kako nemoteno je danes Bobet dosegel svoj veliki uspeh.
Do etape na kronometer bodo verjetno sledile nekoliko bolj dolgočasne etape, namenjene zopet zmagovalcem izmed dirkačev drugega razreda.
GASTON DUBOIS PREHOD CEZ VARS (2111 m): Deledda in Dacquay, nato Quennehen s presledkom 15”, nato Bobet in Lorono 1’45”; Nolten 2’30”; Serra, Le Guilly in Mallejac 2’45”; Astrua 3’; Mahe’, Mirando, Van Genech-ten, Close in Lazarides 3’20”; Bartali 3’30”.
PREHOD CEZ IZOARD (2360 m):
1. BOBET; 2. Nolten presledek 2’40”; 3. Lorono 4T5”; 4. Serra 5’20”; 5. Geminiani 7’35”; 6. Bartali 8’22”.
OCENA ZA VELIKO GORSKO NAGRADO PO 18. ETAPI;
1. LORONO (Sp.) 47 točk; 2. Bobet (Fr.) 36; 3. Mirando (SE) 29; 4. Schaer (Sv.) 22; 5. Astrua (It.) 20; 6. Bauvin (NEC) in Serra (Sp.) 19; 8. Le Guilly (Fr.) 18; 9. Huber (Sv.) in Nolten (Hol.) 14; 11. Van Genechten (Belg.) 12; 12. Deledda (Pr.) 10; 13. Dacquay (NEC) 9; 14. Quennehen (NEC) in Mallejac (O.) 8; 16. De Smet (Belg.), G. Voorting (Hol.) in Wagtmans (Hol.) 7; 19. Bober (Ile), Geminiani (Fr.) in Bartali (It.) 6;	22. A. Voorting
(Hol.) in Mahe’ (O.) 5; 24. Lau-
redi (Fr.), Tonello (Ile) in Est (Hol.) 4; 27. Rotta Meunier (NEC) in CM< (Belg.) 3; 30. Darrigade (SOJ Forestier (NEC) in Molin«<“ (SE) 2; 33. Anzile (NEC) 8 Quentin (Ile) 1.
OCENA ZA MOŠTVA PO 18. ETAPI :
1. Holandska	314-2®^
2. Francija, presledek
7’S
3. Severovzhod-Center 38 -
4. Belgija
5. Zapad
6. Italija
7. Španija
8. Ile de France
9. Jugovzhod 10. Švica
LOUISON BOBET zmagovalec včerajšnje ki si je osvojil tudi ru majico in v katerem lahko di vidimo končnega z®38 valca Toura.
—_____
JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVEMSTVO V PRIHODNJI SEZjjl
Pari za prvo zvezno ligo
rebani
so ze
•	'V'
1ZZ
ših kmetovalcih tisto izvežba-nost in kompetenco v stroki, ki je tudi nujno potrebna za uspeh in takšno tradicijo, kot že obstaja n. pr. na Južnem Tirolskem. Omenjene štiri vrste sadnega drevja imajo tudi to značilnost, da rodijo v različnih dobah in tako bi lahko našo delovno silo stalno in precej redno zaposlili.
Ronac naj bo za vzgled
Ne smemo pa pozabiti, da je treba v začetku tudi nekaj žrtvovati, če hočemo doseči uspeh. Pobuda mora priti od naših poljedelcev samih. Imamo pri nas lep vzgled, ki nam ga daje prebivalstvo vasi Ronac. Tam so na lastno pobudo, z velikimi žrtvami in z nesebičnim prizadevanjem kaplana Petra Podreke, začeli pred 40 leti gojiti breskve, ki danes dajejo dovolj zaslužka tamkajšnjim družinam, tako da ljudem iz Ronca ni potrebno hoditi v inozemstvo za zaslužkom. Breskvini nasadi, ki jih tam gojijo, so vir dohodkov, kakršnih morda nimamo nikjer v naši pokrajini. Naši kmetje imajo torej v neposredni bližini in v naši lastni deželi vzgled, ki ga je treba posnemati. Potrebno je samo nekaj dobre volje.
REPO NADIŠKI
(Iz sMatajurjav)
SPLOSNA OCENA " PO 18. ETAPI :
1. BOBET (Fr.)	105.01’05”;
2. Mallejac (O.) presledek 8’35”; 3. Astrua (It.) 9'48”; 4-Close (Belg.) 12’55”; 5. Schaer (Sv.) 14’57"; 6. Rolland (Pr.) 1676";	7. Geminiani (Fr.)
16’50”; 8. Lauredi (Fr.) 16’55’’; 9 Wagtmans (Hol.) 17’14”; 10. Mahe’ (O.) 21’25”; II. Bartali (It.) 24’59”; 12. Mirando (SE) 28’49”; 13. Serra (Sp.) 30’53”; 14 Magni (It.) 33’55”; 15. Van Est (Hol.) 36'45”; 16. G. Voorting (Hol.) 37’08”; 17. Nolten (Hol.) 39’38”; 18. Ernzer (Luks.) 39’56”;	19. Bauvin (NEC)
40’10”;	20. Lazarides (SE)
42’06”; 21. Anzile (NEC) 43’30”; 22 Rossello (It.)	48’55”;	46.
Isotti (It.) 1.34’01"; 52. Baroni (It.) 1.53’21”;	53. Drei (It )
1.57’06”;	60. Corrieri (It.)
2.5’55”.
OCENA ZA VELIKO NAGRADO PETDESETLETNICE TOURA :
1. SCHAER (Sv.) 233 točk; 2. Magni (It.) 257; 3. Geminiani (Fr.) 292.5; 4. Rolland (Fr.) 398; 5. Van Est (Hol.) 364; 6. G. Voorting (Hol.) 423;	7.
Astrua (It.) 429; 8. Bobet (Fr.) 459; 9. Lauredi (Fr.) 482; 10. Bartali (It.) 519; 19. Rossello (It.) 631.
mesta; osem in pol minute naskoka pred Mallejacom, skoraj deset pred Astruo, skoraj dvanajst pred Closejem in skoraj petnajst pred Schaerom (in pred Bartalijem, ki je v sploš. ni oceni na 11. mestu, pa 25 minut!). Bobet je tudi najbolj, ši francoski ravninski vozač, tako da je dovolj zavarovan tudi pred kakimi presenečenji na etapi na kronometer. Končno pa se je danes še očitno pokazalo, da po odstopu Kobleta in Robiča za Bobeta ni dirkača, ki bi ga lahko ogrožal.
Italijani so danes razočarali. Imeli bodo gotovo izgovore, toda ti imajo lahko le relativno vrednost. Bartali je n. pr. 2 km pred ciljem preluknjal kolo in je moral nekaj časa čakati na zamenjavo. Toda brez te nezgode bi pač imel kako minuto manj zaostanka, toda Bobet je bil tedaj, ko je on imel defekt, že na cilju. Sicer pa je imel sličen defekt tudi Bobet sam, le da mu ni bilo treba čakati zamenjave. Niti Bartali niti Astrua pa se nista znala držati Bobeta, ko je pobegnil, niti nista mogla voziti navkreber tako kot Bobet, Tako je imel Francoz na prvem vrhu (Vars — 91 km) 175’’ prednosti pred Astruo tn 1’45” pred Bartalijem, Na
Začetek tekmovanja je določen za 30. 8.. konec pa za 2.5.1?^
se bo končalo 2. maja. je morala napraviti ,s -d
(Vftrovonn urednik STANISLAV KENKO - UREDNIŠTVO:	ULICA MONTECCH1 St. 6 111. nad. - Telefon Številka 93-808 m 94-638	- Postni
nrJrial 502	— UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18	~ Tel.
7-L™ - Cene on (asov Za vsak mm višine v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 73-38 - cene og>asov. u	...	....	 .-------------   —	_	podružn	Gorica	Ul.	S.	Pellico	t-Tl	Tet	33-82	-	RokODlsI	se	ne	vračajo.
stolpca za vse vrste oglasov po 25.- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT
pa prvenstva, nakar bod® li klubi počitek do 14. f®b ^ ja, ko se bo začelo tretje I zaključnega dela prvenski?
~ "V
dS
razdelitev, da bi imela 0 na reprezentanca dovoli f za pripravo na svetov11 venstvo.	J)I
V drugem delu prvf se bodo srečali isti Par' na nasprotnih igriščih.	J
MOSKVA, 22. — M°sKVj Dinamo je premagal ^ ^.|)i moštvo Djurgaarden s 4:2
it * *	J
CARACAS, 22. — N®ur/ narodnem nogometnem	^
ju je Corinthians iz Sao premagal Caracas z 2:1-
__________________________________________________________________________________________________________________________
 ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------     -	p
NAROČNINA:	Cona	A: mesečna 350,	četrtletna	900,	pohotna 1700,	celoletna	3200	lir, Fed.	IJud.	repub.	Jugoslavija:	Izvod 10, mesečno	^
Poštni	tekoči	račun za	STO ZVU	Založništvo	tržaškega tiska	Trst	11.5374	—	Za	Jugoslavijo:	Agencija	demokratičnega Inozemskega	^
Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 • T - 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.
Na sestanku komisije jugoslovanskih ligaških klubov so bili izžrebani pari za posamezna kola državnega prven. stva za tekmovanje za 1953-54 leto. Tekmovanje se bo pričelo zadnjo nedeljo v avgustu in se bo končalo — s presled. kom od 20. dec. do 14. febr. — 2. maja.
(Kdo bo prvi v obeh skupinah za kvalifikacijo, je sedaj že znano; Odred in Radnički; odprto je še vprašanje obeh drugoplasiranih).
I. kolo — 30. avgusta Hajduk : BSK, drugo plasirani druge kvalifikacijske skupine: Vojvodina, Vardar:Spar-tak, prvo plasirani prve kvalifikacijske skupine — drugo plasirani prve skupine. Crve-na zvezda — prvo plasirani druge skupine, Lokomotiva : Partizan, Sarajevo : Dinamo.
II. kolo — 6. septembra BSK : Dinamo, partizan :Sa.
rajevo prvo plasirani druge skupine — Lokomotiva, drugo plasirani prve skupine: Crvena zvezda, Spartak: prvo plasirani prve skupine, Vojvodina : Vardar, Hajduk: drugo plasirani druge skupine.
III. kolo — 9. septembra Drugo plasirani druge sku.
pine; BSK, Vardar : Hajduk, prvo plasirani prve skupine: Vojvodina, Crvena zvezda : Spartak, Lokomotiva:	drugo
plasirani prve skupine, Sarajevo:	prvo plasirani druge
skupine, Dinamo : Partizan.
IV. kolo — 13. septembra BSK : Partizan, prvi iz dru.
ge skupine: Dinamo, drugi iz prve skupine: Sarajevo, Spartak : Lokomotiva, Vojvodina : Crvena zvezda, Hajduk: prvi iz prve skupine, drugi iz dru, ge skupine: Vardar
V. kolo — 20. septembra Vflrdar : BSK, prvi iz prve
skupine: drugi iz druge skupine, Crvena zvezda : Hajduk, Lokomotiva : Vojvodina, Sa. rajevo : Spartak, Dinamo: drugi iz prve skupine, Partizan: prvi iz druge skupine.
VI. kolo — 27. septembra BSK: prvi iz druge skupine,
drugi iz prve skupine: parti. zan, Spartak : Dinamo, Vojvodina : Sarajevo, Hajduk : Lo. komotiva, drugi iz druge sku-pine: Crvena zvezda, Vardar: prvi iz prve skupine.
VII kolo — 4. in 7. oktobra Prvi iz prve skupine: BSK, Crvena zvezda : Vardar, Loko. motiva: drugi iz druge skupine, Sarajevo : Hajduk, Dina mo : Vojvodina Partizan Spartak, prvi iz druge skupine: drugi iz prve skupine.
VIII. kolo — 11. oktobre BSK: drugi iz prve s
ne, Spartak: prvi iz druge 5 pine, Vojvodina :	parti18^
Hajduk : Dinamo, drug1 druge skupine: Sarajevo, ’ , dar : Lokomotiva, prvi it P skupine: Crvena zvezda.
IX. kolo — 25. oktobri Crvena zvezda : BSK, E° ,
motiva: prvi iz prve skuPin(. Sarajevo : Vardar, Din8^ drugi iz druge skupine, zan : Hajduk, prvi iz df“’ skupine: Vojvodina, drug1 druge skupine: Spartak. .1 X. kolo — 1. in 4. novem^.v BSK : Spartak, Vojvočj. drugi iz prve skupine, Hai“^ prvi iz druge skupine, &^ iz druge skupine:	Partij
Vardar : Dinamo, prvi iz P a skupine:	Sarajevo,	Cfv
zvezda : Lokomotiva.
XI. kolo — 15 novembrt
Lokomotiva : BSK, vo : Crvena zvezda
S8r81
  Din<
prvi iz prve skupine, Par*1.^ Vardar, prvi iz druge drugi iz druge skupine, ® a> iz prve skupine: Hajduk, “ tak : Vojvodina.	.
XII. kolo — 23. novervlj BSK : Vojvodina, Haj“ ^ Spartak, drugi iz druge pine: drugi iz prve skuP.^, Vardar: prvi iz druge sKuP ^ prvi iz prve skupine: Pa Crvena zvezda : Dinam0' komotiva : Sarajevo.	#
XII. kolo — 6. decernVU Sarajevo : BSK V*ni A
Lokomotiva, Partizan
-----------, *------------ M
zvezda, prvi iz druge skuPj|l prvi iz prve skupine, dr^J prve skupine: Vardar, jji tak, drugi iz druge skuP Vojvodina : Hajduk.
Teden dni kasneje se daljeval drugi del drža^ nogometnega prvenstva. bodo še drugo kolo P°vr*/ ga dela državnega nogolT1j/