Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniškik ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne. Štev. 1K5. V Ljubljani, v petek 10. avgusta 1888. Letnik: XVI. O viavmuiji Mirne. Došel nam je od zanesljive osebe nastopni dopis: Zakon o vravnanji reke Mirne, koji je kranjski deželni zbor sklenil meseca januarija letošnjega leta, leži že dolgo časa na Dunaji pri visokem ministerstvu za poljedelstvo. Pred nekimi tedni in sicer meseca junija tek. 1. poslalo je visoko ministerstvo za poljedelstvo svojega melijoricijskega inženerja g. Edvarda Markusa na Kranjsko, da razmere Mirne na lici mesta prouči in o tem ministerstvu poroča. Predno se je napotil g. Markus na Dolenjsko, posvetoval se je v Ljubljani s članom deželnega odbora, g. De tel o, s poročevalcem o tem predmetu iz leta 1887, g. dr. Papežem in z deželnim inženerjem g. Hraskj-jem, potem pa je odriuil z g. Hrasky-jem v Mokronog, kjer se mu je pridružil tamošnji graščak g. baron Berg. Na to pričela so se preiskovanja. Jakn važno je vprašanje, je-li Mirna hudournik ali ne, kajti samo tedaj, ako je hudournik, more se donesek visoke vlade iz melijoricijskega zaklada povišati tako, da bi se moglo dela lotiti. Gosp. Markus, koji je popreje o tej lastnosti Mirne vode dvojil, uveril se je, kakor se nam zdi, vendar-le na lici mesta, da je Mirna res hudournik, Zaradi tega nadejemo se, da bo donesek vis. vlade iz melijoricijskega zaklada izdatno večji in da bo sploh ta zakon kmalu mogel dobiti najvišje po-trjenje. Toda tudi tedaj, ako bo zakon že potrjen, more se z delom na lici mesta še-le pričeti, kedar dojdejo za prihodnjo sesijo deželnega zbora izjave vdeležeuih sosesk in posestnikov o potrebni visokosti njihovih doneskov. Po zakonu ni treba, da bi dala vlada kak donesek, ako vdeleženci ali pa dežela ne doprineso razmernega doneska. Dopis iz St. Ruperta, koji smo pred kratkim čitali v tem cenjenem listu, je jako opravičen, ker je nujna potreba, da stanovniki, vsled elementarnih nesreč gmotno obnemogli, do-bodo kako delo. Toda to je letošnje leto po zakonu nemogoče, kajti mirniški vdeleženci izvršili in predložili so svoj načrt še-le za lansko leto in vsak tak zakon potrebuje pri vsej hitrosti v uradovanji najtnauje dve loti, preduo se izvrši. Da se pa stvar pospeši, bilo bi dobro, da se v državni zbor izvoljeni poslanec tega okraja g. Hren na Dunaji nekoliko pobrine za to zadevo. Tržne lope v Ljubljani. Mestni zbor posvetoval se je v zadnji seji dne 31. julija tudi o gradnji tržnih lop. V imenu odseka za olepšavo mesta govoril je o tem predmetu odbornik g. Povše: Kolikor ugoduiše so okoliščine in razmere, pod kojimi se vrši trgovina, toliko ugodniše je tudi za kouzumenta nakupovanje vsakdanjega živeža. Zato tudi razna mesta skrbijo, da pospešujejo tržišča s primernimi stavbami, v katerih nahajajo prodajalci, — producenti — vedno, tudi v hudih zimskih dneh — o snegu in dežju, primerne prostore, v kojih morejo v zavetji pod streho postaviti na trg svoje pridelke, konzumenti, to so naši mestni prebivalci, pa morejo tudi v takih ugodnih časih kupiti po primerni ceni potrebnega živeža. Slavni zbor bo gotovo takoj presodil, kaj mu namerava odsek za olepšavo mesto nasvetovati, namreč da se tudi v naši Ljubljani po vzgledu razuih mest, n. pr. tudi po vzgledu dokaj manjšega mesta goriškega napravijo pokrite tržne lope, v kojih bi našli toliko prodajalci mesa irt slanine, kolikor prodajalci vrtnine iu sadja primerne prostore, na katerih bi postavljali svoje blago na prodaj mestnim prebivalcem. Pri določevanju, ali naj se zgradijo take tržue lope, vodil je mestne zastope sosednih nam mest ozir na vremenske razmere, ker o dežju je kaj ue-prilično toliko za prodajalce kakor za kupce baviti se na javnem trgu s prodajo, oziroma tudi z naku- povanjem potrebnih jedil. Poglejmo le, kako dre-njanje je o dežju, tu ni videti druzega nego morje razprostrtih dežnikov. Če že mesta z južnim ob-nebjem skrbijo za odstranjenje tega nedostatka, kaj moramo še-le mi v Ljubljani reči, ki imamo ob-nebje mnogo neugodniše od onega južnih mest, ko spadamo v vrsto onih pokrajin, v katerih pada v letu nad srednjo mero dežja, mi, ki imamo izredno množico deževnih duij v letu in moramo šteti vsaj tretjino leta kot dobo snega! Kaka neprilika ob času zimskega snega za naše tržišče! Koliko trpijo prodajalci že pri tem, da morajo gaziti obilni padajoči sneg, predno dospejo v mesto, in tu morajo še-le pod ne ravno milim nebom iskati si prostorček, da postavijo svoje blago na prodaj. Marsikaterega pač oplaši tako vreme, da se ne poda na pot s svojim blagom, nasledek temu pa je, da primeroma veliki množici ljubljanskega mesta ne pride na trg dovolj živeža in da se s tem podraži. To se po zimi pogostoma zgodi in naše skrbne gospodinje vedo o tem dokaj pripovedovati. Da je moja trditev v splošnjem utemeljena, dovoljujem si navajati, da po zimi, ko so hudi sneženi zameti, poskočijo cene za navadne živežne pridelke, tako tudi n. pr. za drva itd. Iz narodno-gospodarskega ozira torej je nam kot zastopnikom mestnih prebivalcev dolžnost, da nasproti delujemo takemu po-draženju, sploh da pospešujemo vspešno, lahko in vsakokratno trgovino z vsakdanjimi potrebnimi živeži. Da to dosežemo z nameravanimi tržnimi pokritimi lopami, je jasno. Pa tudi iz druzega ozira, na koji se mora še posebno oziiati odsek, v katerega imenu imam čast staviti slavnemu mestnemu zboru ta nasvet, to je iz ozira ua olepšavo mesta in neopovirani promet tako občinstva kakor tudi voznikov. Prašam le, ali je za naše stolno mesto primerno, da prav na glavnem trgu od stolne cerkve do blizo Hradeckega mostu posebno o tržnih dnevih vidimo okupiran ves prostor s pleteuicami? Ali to ugodno vpliva na tujca, ki LISTEK. Lov je pustil. (Povest, zapisal y.) (Konec.) Šivilja se je graščaku smilila, ker je videl, kako je trdno prepričana o nedolžnosti ženinovej; sam je začel misliti, kaj, ko bi bil Žagar vendar-le nedolžen. To bi bilo celo njemu všeč. Žago mu v posebnem pismu za več let zagotavlja in zdaj naj razveljavi lastni podpis. To mu je neljubo. Napiše torej pismo do sodnika. Prosi ga, naj dovoli tej ženski v ječi govoriti z Martinom. Ker mu nima nič skrivnega povedati, je lahko jetničar med njunim govorom navzoč. Iz grada podA se Marjeta naravnost v sod-nijsko pisarno. Odda sodniku knezov list in ta precej naroči, naj jetničar pelje to žensko k Martinu in naj ostane tudi v ječi toliko časa, da se zopet ločita. Koliko se je naš Martin v eni noči premenil! Videti je vsaj 15 let starejši. V kotu sedi otožen, niti ne pogleda ne, ko jetničar odklepa težke zapahe. Zdrami ga klic: „Martin! kaj ne, da si nedolžen, ti nisi obljube prelomil?" Strese se po vsem životu. Glas mu je tako znan, pa ne more verjeti, kako bi njegova nevesta v ječo prišla. Še le, ko ga šivilja prime za roko in še enkrat vprašanje ponovi, zave se popolnoma. „Ne, jaz nisem ustrelil srnjaka. Pač je bila skušnjava zelo velika, pa kar sem obljubil, tudi držim. Jaz sem hotel samo puško vzeti iz skrivališča, pa me je takrat Dante prekanil." „0 saj sem vedela, da nisi šel na lov! Pa zakaj si ti prinesel ubito žival domov, zakaj je ni Dante, če jo je on pobil?" Martin vse natanko razloži, kar se je včeraj pripetilo. Razjasni se obraz dekletu, ko mladenič konča. »Torej je še tvoja puška pri skali iu še ne-izstreljena? Ni tako?" »Kaj pak! Včeraj je bil Dante ua to popolnoma pozabil, zdrsnila je bolj globoko v jarek, zato je ni videl. Da sem nedolžen, bodo lahko že iz tega spoznali, ker je še nabita." „0, zdaj pa zadosti vem, še danes bodeš prost, Martin!" Molče si podasta roke v slovo. Iz ječe gre šivilja naravnost k sodniku. Njemu vso stvar razloži in ga prosi pomoči. Delati je treba naglo, da se Dante še ne spomni, kaj je zgrešil, drugače je vsaka pomoč zastonj. On je prisežen lovec, njemu bodo verovali, naj Martin še tako trdi, daje nedolžen. Ker je tudi jetničar vse potrdil, kar je Marjeta pravila, odločil je sodnik takoj dva moža, naj se odpravita na odmenjeni kraj. Marjeta šla je ž njima. Ona je dobro znala, kje je omenjeni kraj. Vendar so skoraj pol ure stikali med gostim grmovjem, da so Martinovo puško dobili. Hlapec Dante imel je prejšnji večer še dokaj opravila. Poslal ga je logar z naročilom še uro daleč. Ko se je vrnil, bil je že toliko utrujen iu zaspan, da se še spomnil ni, da je treba tudi puško tatovo oddati. Drugi dan zjutraj ga vpraša logar, kje ima Martinovo puško. V zadregi je bil nekaj časa, pa naglo si je pomagal. Kupil je pred meseci staro dvocevko in to oddi't logarju. Spoznal je, da bi se kmalu vsa reč lahko drugače zasukala. Rad bi šel zdaj tje gori k skali in tam dobil pravo Martinovo puško ter jo zakopal. »Kako sem mogel kaj tacega pozabiti?" mrmra sam seboj. Pa za danes bilo je prepozno. Mora takoj oditi z grajskimi delavci ravno na nasprotno stran gozda in pred poludnem ne more nazaj. Ko se okoli ene ure vrne v grad, pripoveduje mu družina, daje šla kar cela komisija k skali, kjer je on zasačil sinoči lovskega tatu, Marjeta je bila do- # ts obišče naše stolno mesto, da najde prav najglavniši prostor, trg in ulico do zadnjega prostorčka zastavljen, da je naša mestna hiša „rotovž" celo na vbodnih stopnjicah kar zasedena, da so ui moči do nje pririti? Ako hoče priti z ene na nasprotno stran te ulice, storiti mora daljno pot ali pa biti dober in izurjen telovadec, da preskače ogromne baterije košaric in kupov razne zelenjadi. To, gospoda moja, nikakor ni podobno redu, ampak bolj babilonski zmešnjavi, posebno o deževnih dnevih! (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 10. avgusta. Notranje dežele. Vojaškim oblastnijam se še ni naznanilo, da se cesar ne bo vdeležil vojaških vaj na južnem Štajerskem. Častniki zaradi tega dvomijo o resnici dotične vesti. Schonfeld, ki bo skoraj prinesel z Dunaja o tem kouečne ukrepe, ni se o tej točki še izjavil. Nadvojvodinja Marija Valerija je občini Breze na Koroškem pri svojem tamošnjem bivanji podarila 200 gld., in sicer 100 gld. za reveže, po 50 gld. pa požarni brambi in društvu za olepšavo kraja. Obrtni nadzorniki bili so do .sedaj nastavljeni le s pogodbo proti poluletni odpovedi, da se tako vlada preveri o sposobnosti dotičnih oseb. „Pol. Corr." pa poroča, da so odslej z Najvišjim potrjenjem ti nadzorniki (po številu 15) stalno nameščeni kot državni uradniki v 7. dijetnein razredu. Iz Krakovega se poroča dne 8. t. m.: Pri vojaških vajah danes dopoludne je bil stotnik "\Vendt pešpolka št. 18 ustreljen; kako se je pripetila nezgoda. še ni doguano, kajti vojaki niso streljali z ojstro nabitimi puškami. Kazenska obravnava zoper generala Trajana Dodo se je preložila na dau 30. oktobra zaradi obtoženčeve bolezni. Vnanje države. Grof K;ilnoky je baje ukazal vsem zastopstvom v inozemstvu, naj odločno prekličejo vse vesti o avstrijskih namerah na Makedonijo. Kiil-noky je tudi grškemu kralju, ko je bil na Dunaji, zatrjeval, da je avstrijska politika popolnoma nesebična. Ta Kiilnoky-jev trud pa menda ni imel povoljenega vspeha, kajti pripoveduje se, da se je Grška zavezala z Eusijo in Francijo. V Bukareštu se govori, da je bolgarski princ Koburški prišel »incognito" v Ruščuk, kjer bo počakal, kako se bodo končali balkanski dogodki. — »Standard" piše: Sofijski redarstveni prefektBastadžev je prišel na Dunaj, da se vsled Stambulovega naloga posvetuje z Lobanovom ter tako sprijazni Bolgarijo z Rusijo na podlagi odstranjenja princa Ferdinanda. Bastadžev pa je neki to vest odločno zanikal, kar je tudi popolnoma verjetno, kajti veleposlanik Lobanov se mudi sedaj v južui Franciji. — »Severna brzojavna ageutura", ki je pod strogim nadzorstvom ruske vlade, poroča iz Bolgarije: Princ Koburški je pripravljen na odhod. Stambulov je sprejel ruske predloge glede odstranjena Ferdinandovega ter se izrazil, da se bo takoj združil k skupnemu postopanju s Cankovci, kakor hitro bodo pozvale velevlasti ali Turčija princa, naj zapusti Bolgarijo. O petrograjskem sestanku naglaša »Journal de St. Petersbourg" v soglasji z berolinskim časo- poludne pri knezu in okoli enajste ure šla je z dvema možakoma od sodišča v goro. Ko je Dante to slišal, ni nič kosil. Natihoma se je zmuznil iz družinske sobe ter šel na višino nad gradom. Premišljuje dolgo časa, kaj bode, ako res puško dobe. Da je nabita in še ne izstreljena, dobro ve. Vse bi se še dalo izviti, ko bi le šivilje ne bilo zraven. Drugi bi se posebno ne trudili resnici priti na sled, in njemu kot graščinskemu lovcu gre vera. Pa ženski obljubi zakon, ona se ne ustraši nobenega truda, naj tudi obrabi vse podplate. Na vsak način sem izgubljen, ako se jim le posreči dobiti Martinovo puško. Tako je sklepal naš Dante pod košatim gabrom nepremično gledajoč tje v gore proti skalovju. Okoli tretje ure popoludne res zapazi po znani stezi navzdol tri osebe. Ne razloči pa še, so le samo moški ali tudi kaka ženska, ker pa vidi, kako urno eden hiti navzdol iu druga dva bolj počasi daleč za njim korakata, sodi, da prva oseba ni drugi kakor Marjeta. Urno jo ubere tudi on v stransko poslopje, kjer je imel stanovanje. Naglo poveže svoje imetje in odnese na višino pod gaber. Kmalu spozna komisijo, o kateri je družina govorila. Eden možakov nosi na rami puško. To mu je dovolj. V gradu več ne more obstati. Gre v gozd, in od tistega časa ga ni nobeden več opazil v naši okolici. Akoravno so prinesli Martinovo puško v grad pisjem : Potovanje nemškega cesarja je doseglo jako važne politiške vspehe ter je utrdilo za dolgo dobo evropski mir. Nemški kancler je neki že uradno povabil Crispija in Kalnokyja, naj ga obiščeta v Kissingenu. — Iz dežele »božiega strahu" se javlja o novem koraku pruske vlade zoper Poljake, ki presega celo vse pojme pruske neusmiljenosti: člani poljske družbe, ki si je postavila nalog, da nakupi vsa posestva, ki so v nemških rokah, ter jih v malih parcelah zopet proda poljskim kmetom, zagovarjati se bodo morali pred kazenskim sodnikom zaradi »nepo-stavnega naseljevanja". Poljak si torej danes že v lastni domovini ne sme za dober denar kupiti posestva ! Nemško ministerstvo je poslalo Vatikanu jako pomirljiva pojasnila glede cesarjevega obiska v Rimu. Neka nota kneza Bismarcka naglaša, da potovanje cesarja Viljema ni politiškega, marveč samo vojaškega pomeua. Da postaja gibanje francoskih delavcev vedno bolj vstajno, kažejo nam najnovejša poročila o dogodkih, ki so so vršili pri pogrebu komunardnega »generala" Eudesa. Ta mož je bil začetkoma lekar-ničarski učenec, pričel se je pozneje pečati s politiko ter je postal vrednik nekemu vstajnemu listu. V avgustu 1870 napadel je ua čelu druhali neko pompiersko stražo, pri čemur je bilo več oseb umorjenih. Zaradi tega bil je obsojen na smrt, revolucija dne 4. septembra pa ga je oprostila. Marca 1871 je bil voljen od komune vojnim ministrom, toda kmalu odstavljen zaradi nezmožnosti. Po daljšem bivanji v prognanstvu se je pomiloščen povrnil v Pariz ter postal vodja blanquistov. Dne 8. t. m. so ga pokopali. Pogreba njegovega se je vdeležilo nad 15.000 ljudi. Delavci so pri Boulevardu Voltaire-u razvili več rudečih zastav. Zaradi tega jih je napadla gardna pehota ter jim pobrala vstajna znamenja. Navstala je grozna zmešnjava. Orožniki, redarji in garda so rabili orožje. Delavci so večkrat ustrelili z revolverji, branili so se z gorjačami, celo neka bomba je padla, ki se pa k sreči ni razletela. Ranjenih je bilo nad 50 oseb, mej temi tudi redarstveni komisarji. Mnogo oseb je bilo zaprtih. Pri celem pogrebu so se čuli neprestano klici: »Živela komuna, živela vstaja!" »Italie" za trdno pripoveduje o konferenci, koja se bo vršila mej prvimi državniki velesil začetkom septembra v Kissingenu. Grško odposlanstvo, ki bo izročilo sultanu grški red Izveličarjev, odpotovalo bo iz Aten v Carjigrad prihodnji ponedeljek. iz Darbana se poroča v London: Dinizulu in Undabuko stojita z 2000 vojaki pri Oezbushu. Transvaalska vlada je z nova zatrdila angleškemu gubernatorju Havelocku, da bo odločno zabranila združenje vstajnikov z rodom Boernov. Izvirni dopisi. Iz litijskega okraja 5. avgusta. Dovolite mi, da poročam o srečnem vspehu, kateri je imel moj dopis o cesti iz Litije in Šmartna v Polšnik. Načelnik cestnega odbora je blagovolil ga na znanje vzeti, veselil se, da sem ž njim enakih misli in koj pritrdil: naj vse pri starem ostane. On ima namreč ravno tako veliko spoštovanje do starinskih spominkov kakor jaz. Urno je sporočil na vse dotične kroge, naj se obravnave o popravi ceste ustavijo. Naročitev vodnih sesalk iz Viličke se je preklicala. In Vi, gospod in pozneje k sodniku, vendar jetnika še niso izpustili. Toda obravnava se je hitro vršila. Ker je bil grad komaj četrt ure od sodišča, preiskavah so lahko takoj. Spoznali so, da je srnjak ubit s krogljo. Sedaj namreč le s krogljami streljamo na večjo zverino. Puška Martinova pa ni bila kaj pripravna za krogljo. Eden hlapcev je tudi spoznal dvocevko kot lastnino Dantejevo. Ko so pa lovca klicali na odgovor, ga niso našli nikjer, pač pa zapazili velik nered v njegovi sobi. Sklepali so iz tega, da je on v naglici svoje hitro pobral in izginil. Ker je tako glavne priče manjkalo, oprostili so Martina. Lepo je bilo od našega kneza, da je poklical mladeniča k sebi iu mu prijazuo podal roko. Višji gospodje težko priznajo, da so se katerikrat prenaglili. Kneginja je celo po Marjeto poslala ter ji voščila srečo, da je ona največ pripomogla k ženi-novemu oproščenju. »Saj me povabiš na ženito-vauje?" smehljaje pristavi. Šivilj a v zadregi ni vedela, kaj bi odgovorila. Štiri tedne pozneje bil je Martin s svojo ženo in staro materjo že kar vdomačen ua grajski žagi. Kedar me pelje pot mimo, vselej pogledam k priprosti družini. Veseli me posebno, ker mladi Žagar z bolehno ženico tako lepo ravna, kot bi bila mu mati.--- Sedaj pa gospodje na noge, če hočemo danes še kaj dobiti!" konča g. nadlogar. vrednik, ker ste moj dopis priobčili, in jaz, ker sem ga spisal, bova imela srečo, voljena biti kot častna izvanredna člana litijskega cestnega odbora. Če tudi tega spisa ne vržete v vredniški koš, uaji doleteti še večje veselje. Eden bo voljen častnim Da&iDikom, drugi častnim podnačelnikom. Kmalu dobiva diplomo. Umna glava je iznašla primeren grb zanja: »Spodaj čoln in zgoraj narobe obrnen voz". Jaz dobim vrh tega službo cestnega nadziratelja. Plače na leto 365 dni ter solnčno gorkoto in luč od jutra do večera prosto. Plačevalo se mi bo v dveh obrokih, 1. aprila in o sv. Miklavžu, ali kakor se prikrajšano v latinščini piše o sv. Nikoli. Po obrazcu grba na najinih diplomih bom dal jaz voziček napraviti. Kako bo prijetno potovanje! Kadar bo plaval čolniček počival bo voziček, in kadar bo drdral voziček, sušil se bo čolniček. Ugibam še, kam bora sanke dejal pri vozu za zimo, kadar bo po cesti led? Toda zdaj imamo še poletje, dokler jih bo treba rabiti, mi bo meuda vže dobra misel prišla. Za zdaj se mi najbolj umestno zdi, vsako krivino na eno stran djati, bo ob enem za ročo, za katero bi se prijelo, kadar bi se hotel prevrniti voziček ali pa čolniček. Prihodnje leto se popeljem s tem vozičkom v Pariz na prekucijsko razstavo. Prepričan sem, da bo naredil večjo vozno prekucijo, ko je bila politična leta 1789. Moja vozna naprava bo obvarovala svet za veliko časa političnih prevratov. Ako se povsod sprejme, bodo imeli obrtniki zadosti zaslužka z napravo novih vozov, in drugi delalci s kopanjem in napeljevanjem voda na ceste. Postopači in prosači bodo pa le tisti še, ki znajo plavati. Moja prva vožnja bo pa, to se že samo ob sebi ume, po naši cesti. Vas , gospod vrednik, že zdaj vabim. Pripeljite tudi kakega svojega prijatelja, recimo Sviftijanca. Na svidenje torej v zdravnikovih toplicah pri Maljeku. (Opazka pisatelja k besedi Maljek: Na vsakem koncu naše najlepše ceste so Argonavti postavili hiše za spominke. Prvi so rekli Maljek, etimologično speljano od latinske: Malum. Drugi so ime dali Pasjek. Malum je takrat pomenilo : Dobro; Pasjek pa Lepo. V teku časa ste dobili ti dve besedi ravno nasprotna pomena.) Nekdo. Iz gorenje savinjske doline, 7. avgusta. *) »Zagorski zvonovi premilo pojo." Ni še dolgo, kar je naša krasna dolinica slavila gospodov dan v beli obleki radosti in veselja. Redka slavnost, lepa slavnost, in sicer tem lepša, čim skladnejša je skupnost, jedro veselega, živahnega gibanja. Kako pa bi ne bilo harmonično veselo gibanje pri znotranji iu zunanji radosti? Kdo ne pozni lepote gorenje savinjske doline, kdo bi ne občudoval nje krasne narave, kdo bi ne čislal nje veselih prebivalcev? Tisočerno zahvalo naj pošljejo dan za dnevom prebivalci prekrasne dolinice k prestolu Najvišjega, ki je našo milo slovensko zemljo s tako lepoto, s tako divnostjo narave obdaril. A s krvavimi črkami pisana je zgodovina njene preteklosti. Prihruli so divji pagani v zeleno dolinico, požigali, morili in odvedli, kar niso na mestu pokončali. Le redki je bil, ki je, skrivaje se v gorskih duplinah, rešil si življenje. Oropali so cerkve, pokončali blagostanje ubozega naroda, ječečega pod strašnim jarmom krvoločnega Turka. A njega strašni čin je zacelila blagodejna roka Vsemogočnega, kakor hladilni lek pekočo rano, in glej — kjer je nekdaj polumesec brez vsega usmiljenja pustošil plodno ravan, kjer se je nekdaj valil dim v neprozornih skupinah proti nebu, kjer je nekdaj kraljeval žig in krik, tam je zdaj najlepša dolinica naše ozke slovenske domovine, zelenega Štajerja. Tam kjer je v tužni preteklosti bistra hči solčavskih planin, rajska naša Savinja krvava tekla, žalostno pluskaje ob obrežje, na katerem je tlačen trpin britko zdihoval pod turškim jarmom, tam se zdaj v mavričnih barvah blesteče zlatorumeno solnce v glasnošumečih valovih bistro reke, tam je zdaj rajska rav&n, plodna dolina, daleč tja čez ozke meje naše slovenske zemlje sloveča Savinjska dolina. Posebno lepa pa je naša dolina v gorenjem delu. »T e m n (i zelen planinskih trav — In vedra višnje v ost višav", skalnatih višav solčavskih plešcev, po dolini pa srebrnosvetli valovi bistre reke, vijoči se kot zelenomodri trak med zelenjem, zbude v srcu opazovalca in ljubimca »božjih čud v narave krilu" pobožna čutila veselja in občudovanja božje vsegamogočnosti, kakor tudi čutilo notranje molitve. A dolina je tem mikavnejša, čim bolj se bliža popotnik naravnim braniteljem domovine, solčavskim velikanom. Zdaj ti splava oko na planinski pašnik, zdaj ua snežno višino, zdaj na prijazen, z belo cerkvico okrašen holmič, zdaj zopet na zeleni hribček. In v krilu te lepote vršila se je dne 22. pr. m. prav lepa slavnost. Ne daleč od Mozirja, tam kjer se združite dve planinski sestrici, rajska Savinja in deroča Dretja, stoji osamljen hribček, pokrit z zidanim pokrivalom, s slovečim samostanom. V znožji stoji grad Vrbovec, lastnina premil. knezoškofa ljubljanskega in sicer ravno na otoku, pri iztoku Dretje v Savinjo, čez most privede te pot do hribčka, obraslega krog iu krog z zelenjem. Po kamnitih, semtertje se vijočih stopnjicah, katerim delajo hladno senco stare, košate lipe, prispeš mimo zidanih kapelic na vrh do samostanske cerkve. Samostan je precej obširen, cerkev srednje velikosti z dvema stolpoma in velike lepote. Na zahodni strani samostaua odpre se ti svet proti severovzhodni in zapadni strani. Pred sabo slišiš glasno Savinjo, za sabo imaš samostan in v zatišji samostanskem prav mikavno z zelenimi bukvami obrasel hrib. V tej mikavni okolici, na tem rajskem hribčku in v tej samostanski cerkvi praznovala se je dne 22. pr. m. nova sv. maša, katero je daroval č. g. novomašnik Franc Lekše. Minolo je že petdeset dolgih let, odkar se ni več darovala nova sv. maša na altarju Matere Božje v nazerski cerkvi, kajti redovnikov je iz te okolice kaj malo ali nič, svetni duhovniki pa, katerih je precejšnje število iz naše gorenje dolinice, imajo primicije navadno vsak pri svoji farni cerkvi, in od tega pravila krenil je naš g. novomašnik v hvaležno zahvalo preč. gg. očetom, ki so v gmotnem oziru pospeševali njegove študije. Imenovani dan bil je dan splošnje radosti in veselja. Vse je kazalo radostno lice, narava in prebivalci. Vihrale so trobojnice na ozaljšanih drevesih, gromeči strel je pretresal zrak in odmeval po hribovji in lesovji in iz visokih lin dveh zvonikov glasilo se je milo zvonjenje samostanskih zvonov. Oko imelo je pred sabo podobo mrgolečega mravljišča, kjer se vse giblje, vse mrgoli nebrojnega ljudstva. Obilno število belooblečenih družic, za njimi č. g. novomašnik s stariši in sorodniki in konečno nebrojna množica, ki se je z radostnim obrazom in kipečim srcem vdeležila sprevoda, napravili so na opazovalca od daleč kaj prijeten vtis. Do vrhunca pa so prikipela čutila, ko so ljubljenec naše gorenje dolinice, preč. g. špiritual Hribovšek, na leči z ognjevitimi besedami v kratkih potezah narisali zgodovino samostana, oziraje se na žalostno preteklost, ko se je preganjalo vse, kar je bilo rimskokatoliško, posebno pa redovno. Veliko samostanov, kjer je blagodarna roka dobrosrčnih in za bedo vernega ljudstva vedno čutečih redovnikov delila dobra dela v dušnem in telesnem oziru, izginilo je z zemeljskega površja, zgrudilo se je v prah, pepel; a naš prijazni hribček obdržal je svojo lepoto, okolica svojo zaslombo in verno ljudstvo duševno in gmotno podporo. Bil je in je še vedno naš samostan nerazrušljiva trdnjava gorenje savinjske doline. In tudi omenjena slavna nova sv. maša je delo preč. g. gvardijana, ki so č. g. novomašniku z izdatno podporo pripomogli. Na mnoga leta! Iz blejske okolice, 5. avgusta. (Konec.) — V 3*aspu bil je 26. dan pretečenega meseca odločen za kanoničui obisk iu delenje sv. birme. Milostljivi došli so tedaj 25. pr. m. zvečer iz Radovljice v našo okolico v družbi preč. gosp. kanonika Kar. K luna in tajnika čast. gosp. dr. Jos. Lesarja. Ljudstvo jih je povsod radostno pozdravljalo iu kleče sprejemalo njihov blagoslov. Da se je od vseh strani razlegal strel iz topičev, kar samo ob sebi se razume, kajti na deželi si skorej veselega praznika misliti ne moremo, ako ni na bližnjem griču pri župni cerkvi postavljena dolga vrsta malokaliberskih topov, kateri daleč na okoli naznanjajo, da se v župniji nekaj posebno veselega vrši. Pri vhodu v Zasip sprejel je došle čast. gosp. župnik z odličnimi župljani in šolsko mladino. Drugi dan vršilo se je cerkveno opravilo po navadnem redu. Milostljivi imeli so prelep govor o sv. Ani, postavljajoč jo v vzgled krščanskim družinam. Ljudstva in birmancev se je tudi iz sosednje grajske župnije mnogo zbralo. Med zbranimi duhovniki •videli smo slovečega učenjaka P. Henr. Deniffle-ja, subarhivarja vatikanske biblijoteke. Med botrami imela je prvo mesto visokorodna kneginja Cam. \Vindischgriitz-ova, katera je priprosti deklici jednega svojih služabnikov birmo vezala. Popoludne po obedu podali so se milostljivi na Bled, ter so s svojim pohodom najpoprej počastili preč. gospoda dekana Josipa Razboršeka, zatem visokorodno družino \Vindiscbgriitz-ovo. V Gorje došli so milostljivi knezoškof ob uri zvečer. Pred hišo gosp. Vinc. Čer ne-ta, kateri nam je tudi, kar naj pohvalno omenim, pre-skrbel vse potrebne napise, stal je res prav moj-sterski izdelan slavolok, kakoršne smo videli le o prihodu cesarjevem na Bledu. Tukaj bili so zbrani udje bralnega društva z zastavo, občinski odbor, na čelu gosp. župan Jak. Žumer v n/irodni opravi, šolska mladina z gosp. nadučiteljem in gospodičino učiteljico, duhovščina in velika množica župljanov. Dolga vrsta belo-oble-čenih deklic držala je nad 40 metrov dolg venec v rokah, kar je bilo prevzvišenemu tako všeč, da so njihovo pridnost takoj pohvalili. Ko so pod slavolokom knezoškof od belo-oblečene šolarice velik šopek planinskih cvetlic blagovoljno sprejeli ter so jih zbrani spoštljivo pozdravili, podali so se v prelepo razsvetljeno cerkev^Najsvetejše počastit. — Koj na to bila je razsvetljava z umetalnim ognjem, kakoršna bi bila čast delala marsikateremu mestu, ne le priprosti gorski vasi. Na zvoniku svetili ste se veliki črki J. M.; šola in „Gorjanski dom" bila sta razsvetljena z neštetimi raznobojnimi balončki ter sta imela primerne transparente. Prevzvišeni so si vso razsvetljavo natanko ogledali ter se s tem in onim prav prijazno pogovarjali, tako da ljudje sedaj ne morejo prehvaliti njihovega ljubeznjivega obnašanja. — Drugi dan vršilo se je cerkveno opravilo prav slovesno, zbralo se jo namreč od blizo in daleč 12 duhovnikov. V svojem govoru zahvaljevali so se milostljivi župljanom za prelepi sprejem. Rekli so, da vse, kar so njim na čast priredili, časti v prvi vrsti župnijo gorijansko. Priporočali so jim otroško vdanost in pokorščino do preč. gosp, župnika-zlatomašnika ter so nadaljevali svoj govor „o potrebi molitve". Popoludne vrnila sta visokorodni knez E. Win-dischgriitz in preč. o. Hen. Deniifie knezoškofu včerajšnji obisk. — Tudi ta večer so v Gorjah prenočili ter so drugo jutro ob 7*6. uri odišli peš skozi lepo okrašeno vas Krnico in čez Pokljuko na Ko-privnik. Ločili smo se od njih s srčno željo, da nam jih previdnost božja tako čvrste in krepke, kakor so sedaj, v blagor škofije ohrani še mnogo let. Dnevne novice. (Nj. veličanstvo) presvetli cesar poslal je Nj. prevzvišenosti knezu in škofu lavantinskemu o zlati sv. maši nastopno brzojavno čestitko: „0 Vaši zlati sv. maši čestitam Vam k zadovoljnosti, s kojo se morete ozirati nazaj na 501etno izvrstno delovanje svoje. Bog Vas ohrani v neoslabljeni moči še mnogo let Vaši uspešni delavnosti kot duhovnika, državljana in knezoškofa. Moja posebna naklonjenost in moje priznanje spremlja Vas tudi v prihodnje. Franc Josip". (Odlikovanje.) Preč. g. F. Košar, korar stolne cerkve v Mariboru, prejel je od sv. Očeta, Leona XIII., naslov Njih hišnega prelata. (Z zlatim križcem za zasluge) je odlikoval presvetli cesar gozdarja g. Franca Binderja v Ja-vorniku za vspešno več ko petdesetletno delovanje njegovo. (Prvotne volitve za velikovški okraj) so se vršile te dni ter se nam iz Celovca o izidu naslednjo poroča: Velikovški okraj šteje vseh volilnih mož 112; za absolutno večino je torej potrebnih 57 glasov. Voljenih pa je naš i 11 cev v Prevaljah 13, na Bistrici 5, v Libučah 5, na Blatu 4, v Možici 2, v Kapli 7, pri Jezeru 2, v Doberli vesi 6, v Djekšah 4, v Grebinju 6, v Ovbrah 5, v Pustrici 1, v Tolstem vrhu 4, v Švabeku 1, v Galiciji 3, v Klobasnici 3, v Škocijanu 3, v Rikarji vesi 4, v Žitari vesi 4. Imamo tedaj S2 glasov, in naša zmaga je gotova. Sreča je, da so naši po hudi borbi s 85 proti 82 glasom zmagali v Prevaljah e vsemi 13 zaupnimi možmi. — Nasprotniki so po dosedanjih poročilih dobili v Šmarjeti 7 glasov, v Tinjah (!) 2 glasa, v Libeličah 5 glasov, v Črni (!) 4 glase, v Guštanji 2 glasa, v Grebinji 1 glas, v Ovbrah 1 glas. v Pustrici 2 glasa, na Rudi 4 glase in v Ve-likovcu 2 glasa. Po teh dokaj zanesljivih poročilih soditi, bo dobil naš kandidat, gospod Gregor Ein-spieler, 82 glasov, nasprotnika Plešivčnik p. d. Tempohar in baron Helldorf pa oba skupaj 30 glasov. Baron pa bo najbrže že prej umaknil svojo kandidaturo, da se izogne blamaži. Živeli vrli naši slovenski volilci! Le vedno tako hrabro naprej! (Za slovensko šolo) sklenil je trg Št. Jurij, ena največjih občin celjskega okraja, potrebne postavne korake. Občina ima dve šoli: v trgu četvero-razrednico in na Proseniškem enorarzrednico. Dotične vloge so že pri deželnem šolskem svetu v Gradci, oziroma naučnem ministerstvu na Dunaji. Slava narodnemu trgu! (Kratko, a lepo zalivalnico) na mnogovrstne izjave povodom zlate sv. maše svoje razposlal je prevzvišeni gosp. knez in episkop mariborski, dr. Jakob Maksimilijan Stepischnegg. Ista slove v tiskanem izvirniku tako-le: Venerabili ac Per-dilecto Clero dioecesis Lavantinae Salutem a Domino. Jam oecasione peraeti a me anni vigesimi quinti muneris episeopalis elapso meuse Januarii anni currentis, fratres carissimi, vota vestra mihi obtulistis. Denuo hodie, mihi jubilaeum sacerdotale semiseculare, id est memoriam istius diei celebranti, quo ante quinquaginta annos ad S. Presbysteratus Ordinein promotus fui, gratulabamini, partim prae-sentes partim literis seriptis. Imo dona quoque eximia mihi de largitate vestra dedistis, — prae-primis calicem aureum cum patena aliaque ad cele-brationem s. missae et cultum divinum necessaria supellectilia. Gratias Vobis ago, fratres carissimi, ex animo: Reverendissimo Capitulo Ecclesiae meae Oathedralis, et eeteris omnibus et singulis, qui quo-cunque modo ad augendam solemnitatem Jubilaei mei contulistis. Non quod aurum vel argentum con-cupiverim, sed ideo me gaudio mašimo affecistis, qnod persuasionem et fidem meam confirmastis, nos inter, sciliiet me episeopum et vos coadjutores meos, revera vigere unitatem sinceram et mutuum amorem, prouti decet ministros d i v i n i magistri, orantis pro nobis quoque „ut omnes unum sint, sicut tu, Pater, in me, et ego iu te" (Joannes 17, 21) et juxta monitum s. Apostoli seribentis: „Super omnia cari-tatem habete, quod est vinculum perfectionis" (Ooloss. 3, 14). „Oalicem salutaris" libens accepi, quem dedistis mihi. „Invocabo nomen Domini" super Vos in s. sacrificio missae, ut Deus Optimus Maximus sospites Vos conservet et incolumes usque ad se-neetam longaevam, et post lideliter exantlatos la-bores recipiat Vos in aeterna tabernacula sua. — Marburgi, 2. Augusti 18S8. Jacobus Maximilianus, episeopus. (Premeščenje.) 0. kr. sodniški pristav v Kozjem, g. dr. K. G e 1 i n g s h e i m, je premeščen v Celje; na njegovo mesto pride g. J. Kronvogel, doslej c. kr. avskultant pri sv. Lenartu. (j General usmiljenih bratov) 0. Johannes Mar i a Alfieri umrl je 3. t. m. v Rimu. Novi general tega reda je sedaj 0. Gasser, bivši pro-vincijal v Gradcu. (Mariborski pešpolk št. 47) odšel je včeraj zjutraj ob 6. uri iz Maribora k brigadnim vajam v Gradec, kamor pride kasneje — po vajah — v posadko. (Novi poveljnik tretjega vojnega kora), general topništva baron Schonfeld, pripeljal se je v torek opoludne v Gradec. Prepovedal si je brzojavno vsak slovesen in uraden sprejem na kolodvoru. Vsled tega sprejel ga je samo njegova „desna roka", načelnik generalštabnega oddelka podpolkovnik Lukič ter se je odpeljal ž njim k „Slonu", kjer so se mu nekoliko pozneje privatno vsi graški generali in samostojni poveljniki poklonili. V sredo dal si je vse generale in štabne častnike uradno predstaviti ob vodstvu podmaršala Schoubergerja. (Ogenj) je minoli torek zvečer v Zalogu pri Cerkljah uničil dvema posestnikoma vsa, dvema pa gospodarska poslopja. Jednemu je zgorelo tudi šestero goveje živine in dva konja. Trije pogorelci so bili zavarovani. (Smodke bodo zopet cenejše,) kakor se iz Budimpešte poroča, kajti vsled zvišane tarife za smodke, skrčili so se zdatno tudi dohodki državne blagajnice, kar je pa merodajne kroge prisililo, da se vrnejo zopet k prejšnjim cenam, kar se bo neki kmalu zgodilo. (Mestni zastop idrijski) sklenil je jednoglasno v svoji seji prirediti slavnost v praznovanje štiridesetletnice vladanja našega presvetlega cesarja Franca Jožefa 1. na rojstni dan Nj. veličanstva, t. j. due 17. in IS. avgusta 1SS8, s sledečim sporedom: Dne 17. avgusta. 1. Ob %8. uri zvečer v c. kr. rudniškem gledališči slavnostna predstava: „Marijana", slika iz ljudskega življenja v petih dejanjih. Konečno „tableaux" avstrijskih ljudstev v narodnih nošah z alegorično Avstrijo na čelu, pevaje pred podobo Nj. Veličanstva cesarsko pesem. 2. Ob Vs^. uri zvečer razsvetljava z zastavami okrašenega mesta. Po predstavi: 3. „Mirozov" rudarske godbe s spremljevanjem oddelka rudarjev z jam-šarcami. Na glavnem trgu se godba ustavi ter igra tri točke. Med posameznimi točkami poje čitaluiški zbor združen s pevci »Bralnega društva" dva komada. Dne 18. avgusta. 4. Budnica c. kr. rudarske godbe ob 5. uri zjutraj in streljanje iz topičev lOlkrat. 5. Ob 10. uri dopoludne slovesna sv. maša, katere se vdeležijo v paradi c. kr. rudniški, sodnijski, gozdarski in davkarski uradniki, društva z zastavami itd., rudarji in rokodelci v svojih uniformah. 6. Po slovesni sv. maši defiliranje pred šolskim poslopjem in potem malo okrepčevalo v pivarni pri „Crnem orlu". 7, Točno ob 1. uri banket v pivarni pri „Črnem orlu"; pri banketu svira c. kr. rudniška godba. Skupni obed (jedila brez pijače) stane za osobo 1. gld. — Banketa naj se blagovolijo vdeležiti mnogoštevilno tudi dame. 8. Ob 4. uri popoludne je ljudska veselica s tem vsporedom: a) Koncert c. kr. rudniške godbe, b) Streljanje ua dobitke, c) Kegljanje na dobitke, serija stane 20 kr. d) Razne igre za mladino, e) Slavnostni govor gosp. šolskega vodje J. Ingliča. 9. O mraku umetelni ogenj. — Opomba. Kdor izmed vnanjih gostov se hoče vdeležiti skupnega obeda, naj se blagovoli najkasneje predvečer dne 17. avgusta takoj po dohodu v Idrijo oglasiti zaradi vstopnice pri g. Pranju Lapajnetu, trgovcu v Idriji. K obilni vdeležbi vabi odbor. (Umrl) je dne 6. t. m. po kratkem bolehanji v 55. letu dobe svoje v Schwarzenbergu na Tirolskem umirovljeni podpolkovnik g. pl. Garzarolli. Pokojnik imel je več odlik; truplo njegovo položili so v sredo v Inomostu v rodbinsko rakev k večnemu počitku. (Mnogo rimskega denarja) izkopali so te dni v Celji delavci kopaje temelj za novo šolo. (PIov razbit.) V petek dopoludne utrgal se je plov z drvi na Dravi v Mariboru in je plaval po deroči reki. Na plovu so bili štirje možje v smrtni nevarnosti, ker uijeden ni znal plavati. Pri Šterno-vem mlinu trešči plov ob zapreke ter se ga tretjina razbije, drugi dve tretjini ste pa obstali, vsled česar je bilo mogoče možem rešiti se. (Hud veter in mrzlo vreine) imeli so v Gradci od sobote pa do včeraj., da je vse v jesenski obleki hodilo. Včeraj je veter potihnil. Po gorenje-štajer-iskih planinah je vse belo snega! Raznoterosti. — P Z M. K u h n in njegov s t r i c n i k Ko je bil Kuhn še generalni major in najstarejši poveljnik posadke, obiskal ga je nekega dne njegov stričnik, mlad poročnik, ki je ravno zapustil akademijo Dunajskega Novega Mesta. General je bil svojemu stričniku jako naklonjen, tem bolj so bili častniki posadke iznenadeni, ko je tretji dan po prihodu mladega častnika izdal Kuhn povelje, ki je nalagalo stričniku njegovemu 24 ur zapora, ker se pri njem ni službeno oglasil, da je prišel na odpust. Mladi častnik je nameraval ostati 6 tednov pri svojem „ljubem" stricu, toda po prestauih 24 urah je zapustil s čako in vojaškim pasom »gostoljubno" hišo svojega strica in mesto; to je bilo po mnenju gospoda generala tudi »popolnoma v redu." — N a j v e č j i k o 1 o d v o r n a z e m I j i je v Pancrasu (London). Dolg je 700 črevljev, 243 črevljev širok in visok 100 črevljev ter pokriva deset oralov zemlje. — Ledenica. Neki gostilničar naročil si je pri kleparju umetno ledenico za 400 gl. Srce mu je veselja utripalo, ko so njegovi gostje občudovali krasno delo. loda ta radost je trajala le malo časa. 1 ivo se ]e v njej skisalo, meso je začelo smrdeti. '■^TJ6 krČul!4r h klePai".i» ter zahteval svojih 400 gl. nazaj. Ta seveda o tem ni hotel ničesa vedeti — pravda se je pričela. Odvetnik kleparjev je temu svetoval, naj si vendar osebno še enkrat ogleda ledenico. Krčmar ga je togotno sprejel, rekoč: „Le oglejte si svojo sleparsko delo'" Klepar zleze molče v ledenico, toda v tem trenotku skoči tndi že iz nje, kakor bi ga bil pičil gad, ter zavpije nad krčmarjem: »Gospod, v ledenici ni'bilo do danes še koščka ledu!" — „Kaj pa", odgovori mu krčmar, „400 gl. plačam in pa še led naj kupujem! Kje je pa potem uraetuija!" Telegrami. Belgrad, 9. augusta. Kraljica Natalija je priznala pristojnost tukajšnjega konzistorija. Njenim zastopnikom je bil imenovan Piro-čanac. Sofija, 10. avgusta. Roparji so včeraj izpustili vjetnike, ki bodo danes prišli v Belovo. Nedavno so baje zopet vjeli nekega fotografa. Rim, 9. avgusta. „Diritto" poroča, da je izrekel cesar Viljem željo, naj bi ga takoj po povratku iz Rima obiskal kralj Humber t v Berolinu. Javno vprašanje. V vseli do sedaj izšlih številkah „ OBRTNIKA " je kritika zaradi oddaje kamnoseškega dela pri zgradbi nove mestne šole, in to v talci obliki, kakor da bi bila iz mojega peresa. Ker pa jaz kot bivši ponudnik do sedaj še besedice nisem izpregovoril o doti enem sklepu mestnega sveta, prašam, kdo je poverjen v mojem imenu delati prepir in mi tako nakopavati sovražnike ? Če hočem kritikovati, storil bodem to le tako, da se ob enem lastnoročno podpišem. Vinko Čamernilt, (1) kamnoseški mojster. Umrli »o: 7. avgusta. Janez Gestrin, hišni posestnik, 5 6 let, Kongresni trg št. 5, pljučni edem. — Ana Baeker, brzojavnega uradnika hči, 1 mes., Marije Terezije cesta št. 24, božjast. Vremensko »poročilo. o o opazovanja 1. u. zjut. 2. u. po^>. 9. u. zvee. Stanje zrakomera t mm 741-5 7410 741-8 toplomeru po Celziju l(i-0 24-5 18-5 Veter sl szap. H sl. vzh. Vreme jasno del. jasno jasno 3 s r ^ R Offi ti 00 0 Dopoludne jasno, popoludne nekoliko oblačno, zvečer jasno. Srednja temperatura 19-6° C., za 0-2° pod normalom. I>umijska borza. (Telegrafično poročilo.) 10. avgusta. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 4 % avstr. zlata renta, davka prosta . . . Papirna renta, davka prosta...... Akcije avstr.-ogerske banke ...... Kreditne akcije .......... London ............. Srebro ............. Francoski napoleond.......... Cesarski cekini .......... Nemške marke .......... 81 gl. 80 kr. 82 80 n 111 — 97 45 S70 — 316 30 123 n 45 n 9 77' 2o 0 81 n 60 20 Zalivala. Za obile dokaze najsrčnejšega sočutja mej boleznijo m za mnogobrojno vdeleženje pri pogrebu dra-zega nam soproga, oziroma očeta, gospoda JAIEZA GESTRIIA, meščana, hišnika in barvarskega mojstra, zahvaljujemo se najtopleje vsem prijateljem in znancem, posebno pa prečastiti ljubljanski duhovščini, ki je tako velikim številu izkazala zadnjo čast nepozabljivemu ranjcemu, slavnemu frančiškanskemu konventu, velespoštovanim oo. jezuitom in slavnemu obrtnemu društvu. V LJUBLJANI, dne 10. avgusta. Žalujoča rodbina Gestrinova. |j| srebrar v Gorici, ulica Horcllt št. 17, se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše obliko namreč: Monštranc, Icelihov, ciborijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v ognji pozlati, posrebri in popravi. Na blagovoljna vprašanja bode radovoljno odgovarjal. I'osi tja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto. (20) Staro orodje za popravo naj mi blagovolijo čč. gg. naročniki, pošiljati nefrankovano. —~ nnnnTmnnnnnnnnnnnn n HFUta ®l*ei% * Izdelovalca oljnatih barv. iirnežev, lakov ^ in napisov. ~ Pleskarska obrt za stavbe in meblje. || H E^J mm K» EIJi« «a s a, || ££ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. priporočata prečast. duhovščini in p. 11. občinstvu vse W v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve II v ploščevinastih pušicah (Blechbuchsen) v domačem ^ lanenem oljnatem firneži najlineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah. ^ gC Cenilce na asalitcvaiijc. ^ XXXXXKXXXttXXXKXtt*X !!gld. 38 a.v.:: (glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popol- no pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene tapecirar in dekorater v Ljubyani, Šclcnburgovo nliee st. -A, Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) IO gl., in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge. g Janez Dogan, | O mizarski mojster v Ljubljani Č| na Dunajski cesti St. 15, (Medijatova hiša) Q priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld.. vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke} ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. T n j c i. 8. avgusta. Pri Mf*/iiu: K. vitez pl. Siegl inženir, z Dunaja. - A. pl. Jeziecki, rač. podčastnik, s Tirolskega. — Aleksander vitez pl, Zastavnikovc, nadčastnik, iz Celovca. — Josip Crentzer, stotnik konjiče, iz Celovca. — D. Studnjčka, profesor, s sinom, iz Trnge. — J. Hartman, trgovec, iz Brna. — Cliiesa iz Trsta. — Dr. Srepel, profesor, iz Zagreba. — Arnstein iz Gradca. Pri Slonu: Ogrinz, okrajni glavar, iz Maribora. — Dr. K. pl. Frey, nadčastnik, z Dunaja — K, Peez, konzul, iz Mostara. —■ .1. Kraus z Dunaja. — Jos. Schlunder, vikar, i/. Gabrovice. L. Bilickiewitz in Laski, tovarnarja. iz Gradca. — Fink in Leisgang, iz Monakovega. — Sicherle in Grtigcr iz Gorice. Pri Južnem kolodvoru : Mihael Bustia, učitelj, iz Trsta. — Karol VVaupotie iz Litijo. — Karol \Vonitsch, posestnik, iz Trsta. Pri Avstrijskem, ram: Valenti n Kolenee iz <'emšenika. I I Podružnica za Avstrijo: ii, Mastrn l, \ za mm v tj ^ Podružnica za Ogersko: v hiši društva. št 5 in 6, v hiši društva. . . frank. 97,872.236-55 Društvena aktiva dne 30. junija 1887 ......... Letni dohodki premij in obresti..............................18 078.393-10 Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dobi društvenega obstanka (1848).........., 191 108.220 84 V zadnji dvanajstuiesečni poslovalni dobi vložilo so je pri društvu za .', 58.038.225 — novih ponudit, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka skupni znesek vloženih ponudb......".....t 1..510 786.529-5S- Prospekte in druga pojasnila dajo brezplačno glavni zastop v I ^jnl>ljasii (7) pri Gvidu Zeschko-tu Tržaška cesta, št. 3.