PETER RUTAR SLIKAR, KIPAR Matica hrvatska Ogranak u Cabru Marko Smole Dejan Troha PETER RUTAR SLIKAR, KIPAR Marko Smole Dejan Troha CIP zapis dostupan u racunalnom katalogu Sveucilišne knjižnice Rijeka pod brojem: 150723061 ISBN 978-953-8544-01-9 Nakladnik / Založnik: Matica hrvatska Ogranak u Cabru Za nakladnika / Za založnika: Ivan Janeš Autori knjige / Avtorji knjige: Marko Smole, Dejan Troha (poglavlja Obnova crkava u dolini, Opremanje crkve u Ivanic-gradu), Nadja Valentincic (poglavlje Od Petra Rutarja do Staneta Jarma) Pregled slovenskog i engleskog dijela / Pregled slovenskega in angleškega dela: Sonja Smole Možina Lektoriranje poglavja Od Petra Rutarja do Staneta Jarma: Sara Turk Pregled hrvatskog teksta / Pregled hrvaškega besedila: Andrea Poje Pregled njemackog teksta / Pregled nemškega besedila: Drago Smole Fotografije: Marko Smole, Igor Kastelic, Dejan Smole, Sonja Smole Možina, Dejan Troha, Josip Tomic Graficni design / Graficno oblikovanje: Janja Trdan Dulmin Tiskanje omogucili / Tiskanje omogocili: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Obcina Osilnica Društvo Osilniška dolina Tisak / Tisk: Grafex, Izlake, Slovenija Naklada: 250 Plešce, avgust / kolovoz 2024 Matica hrvatska Ogranak u Cabru Uvod Pisanje knjige o podobarju ni bil majhen zalogaj, saj se s posameznimi podobarji ukvarja le malokatera literatura. Umetnostni zgodovinarji se jih vecinoma izogibajo, saj jim ocitajo obrtniško ponavljanje že videnih tujih vzorcev. Ta izraz tudi težko najdemo v leksikonih likovne umetnosti. Ne najdemo pa ga niti v Slovenskem etnološkem leksikonu, kjer bi ga pricakovali. Kaj torej povedati o enem od precej uspešnih podobarjev – slikarju in kiparju, kot se je sam nazival, a so ga tako imenovali tudi njegovi ucitelji in narocniki Petru Rutarju? Z njegovim imenom sem se srecal že precej zgodaj iz pripovedi moje stare mame, ob komaj vidnem napisu na zatrepni fasadi stare, zapušcene hiše na Selih. Mimo nje sva hodila, ko sva se v mojih srednješolskih letih vracala z obiskov v Osilnici. Napis je po vsebini izstopal iz sivega, pretežno kmeckega okolja Osilnice in nosil s Seli, kjer so ob cesti, razen velike gostilne Potuckih, stale pretežno kajžarske bajte in le nekaj kmeckih hiš, težko povezljivo in tujo vsebino. PETER RUTAR, SLIKAR... Govorilo se je o Stanetu Jarmu – akademskem kiparju, tudi o Jožetu, Josipu Jarmu - njegovem ocetu -rezbarju in njegovih cerkvenih kipih. O Petru Rutarjusem kljub moji radovednosti slišal le malokaj. Da jedelal oltarje, bil sorodnik naših sosedov Starinkinih izPlešc, in nic kaj dosti vec… Potem sem nekoc ugotovil, da je njegovo ime vpisano v naših trgovskih knjigah, da je v trgovini mojih prednikov kupoval barve, plocevino, copice, klobuke… V cerkvisem našel na poslikavi prižnice njegov podpis v knjigi,ki jo drži evangelist Marko in vse bolj me je zanimalo,kaj vse bi še lahko bilo njegovo delo. Ko so v knjigahonaši dolini omenjali poslikane plocevinaste Jezusekot znacilnost doline zgornje Kolpe in Cabranke, jih jele redkokdo povezoval z lokalno slikarsko delavnico.Ko sem ob pregledu cerkve v Starem Kotu opozoril naostanek njegovega podpisa na zadnji strani oltarja, jebila to za domacine nova informacija. Na Rutarja innjegovo delavnico, o kateri smo vedeli premalo, semi je zato zdelo pomembno opozoriti že v prvi knjigi oStavbni dedišcini. V slovenskem prostoru je Peter Rutar prakticnonepoznan, tu in tam kak casopisni clanek, nekajodstavkov v knjigah o Osilnici. Nekaj vec je njegovodelo poznano na Hrvaškem. Delež k temu je prispevalaKarmen Delac Petkovic iz Brod Moravic, kjer je naprelomu stoletij opremil skoraj vse cerkve v župniji. Pred leti je objavila prispevek o njegovem življenju v casopisu Slovencev na Hrvaškem, njen zapis je uvršcen tudi v spletni leksikon pomembnih posameznikov, povezanih z Gorskim kotarjem. O njem je nekaj zapisov v konzervatorskih porocilih o opremi cerkva, kjer je ali restavriral stare oltarje ali dodajal novo opremo. Še najvec v knjigi o župnijski cerkvi v Ivanic-Gradu, katere oprema je bila vrhunec njegovega dela. S knjigo, ki je pred vami, poskušamo zapolniti to vrzel. Obenem želimo domacine spomniti na enega od ljudi iz doline, Slovenca, ki je ime Osilnice in s tem našega dela doline, ponesel dlje od marsikoga v svojem casu in je bil poleg tega celo pleški zet… Kakšna informacija onjegovi poti verjetno utegne zanimati tudi Cerkljane,kjer se je rodil, in Idrijcane, kjer je preživljal ucna leta,predvsem pa vse župljane številnih cerkva, ki jih ševedno krasijo njegove slike, kipi in oltarji po Hrvaški inSloveniji. Opozarjati na pozabljeno kulturno dedišcinodoline zgornje Kolpe in Cabranke in cezmejne povezave pa je koncno tudi eno od poslanstev naše Etnološkezbirke Palcava šiša. Na Plešcih, 17. marca 2024 Marko Smole Uvod Pisanje knjige o podobaru, obrtnom slikaru i kiparu, nije bio malen zadatak. Samo se manji dio literature bavi pojedinacnim obrtnim slikarima i kiparima. Povjesnicari umjetnosti uglavnom ih zaobilaze jer ih se optužuje za lukavo ponavljanje vec videnih stranih obrazaca. Ovaj pojam teško je pronaci i u leksikonima likovnih umjetnosti a nema ga ni u Slovenskom etnološkom leksikonu u kojem bismo ga ocekivali. Što dakle reci o Petru Rutaru, jednom od uspješnijih podobara, kako su ga nazivali njegovi ucitelji i kako je i sebe nazivao? S njegovim sam se imenom susreo prilicno rano cuvši ga ubakinim pricama uz jedva vidljiv natpis na zabatnojfasadi stare napuštene kuce u Selima. Prolazili smokraj nje kada smo se vracali iz posjeta Osilnici u mojimsrednjoškolskim danima. Natpis je svojim sadržajemodskakao od sive, pretežno seljacke okoline Osilnice iSela gdje su osim velike gostionice obitelji Potucki bilevecinski kajžarske kolibe i tek poneka gospodarskakuca: PETER RUTAR, SLIKAR... Govorilo se o akademskom kiparu Stanetu Jarmu, kao i o njegovom ocu rezbaruJožetu Josipu Jarmu njegovim crkvenim kipovima.Unatoc svojoj znatiželji uspio sam cuti malo toga o PetruRutaru osim cinjenica da je izradivao oltare, bio rodaknaših susjeda Starinkinih iz Plešci i ništa više od toga. Onda sam jednog dana doznao da je njegovo imeupisano u naše trgovacke knjige, da je u ducanu mojihpredaka kupovao boje, lim, kistove, šešire... U crkvisam našao njegov potpis na slici propovjedaonice uknjizi koju drži evandelist Marko i sve sam se više pitaošto bi još moglo biti njegov rad. Kad su knjige o našojdolini spominjale oslikanog limenog Isusa kao obilježjedoline gornje Kupe i Cabranke, malo tko ih je povezivaos tamošnjom slikarskom radionicom. Kada sam prilikompregleda crkve u Starom kotu ukazao na ostatkenjegovog potpisa na poledini oltara, za mještane je tobila nova informacija te sam smatrao važnim vec u prvoj knjizi o Graditeljskoj baštini skrenuti pozornost na Rutara i njegovu radionicu o kojoj smo premalo znali. U Sloveniji je Peter Rutar prakticki nepoznat, spomenutje u pokojem novinskom clanku i pokojem paragrafuuknjigama o Osilnici. Njegov je rad nešto poznatiji uHrvatskoj. Tome je pridonijela Karmen Delac Petkoviciz Brod Moravica gdje je na prijelazu stoljeca opremiogotovo sve crkve u župi. Prije nekoliko godina objavilaje clanak o njegovom životu u novinama Slovenaca uHrvatskoj, a njezin je zapis uvršten i u internetski leksikon znacajnih osoba vezanih za Gorski kotar. O njemu postoje zapisi u konzervatorskim izvješcima o crkvenoj opremi u razlicitim crkvama u kojima je obnavljao stare oltare ili dogradivao novu opremu. Najviše informacija o njemu saznajemo u knjizi o župnoj crkvi u Ivanic-Gradu cije je opremanje vrhunac njegovog rada. Sa knjigom koja je pred vama pokušavamo popuniti ovu prazninu. Ujedno želimo podsjetiti mještane na jednog iz doline, Slovenca, koji je ime Osilnica, a ujedno i naš dio doline pronio dalje od mnogih u svoje vrijeme, a bio je cak i zet u Plešcima... Poneka informacija o njegovom životnom putu mogla bi biti zanimljiva stanovnicima Cerkna gdje je roden, kao i stanovnicima Idrije gdje je proveo školovanje, a posebice svim župljanima brojnih crkava koje i danas krase njegove slike, kipovi i oltari u Hrvatskoj i Sloveniji. Naposljetku, skretanje pozornosti na zaboravljenu kulturnu baštinu doline gornje Kupe i Cabranke te na prekogranicne veze jedna je od misija naše Etnološke zbirke Palcava Šiša. U Plešcima 17. ožujka 2024 Marko Smole Fotografija Petra Rutarja v najbolj plodovitem obdobju, posneta okoli leta 1890 v Zagrebu. / Fotografija Petra Rutara u njegovom najproduktivnijem razdoblju snimljena oko 1890. godine u Zagrebu. Cerkno, fotografija iz 1. pol. 20. stoletja. Rutarjevi so stanovali v hiši blizu župnijske cerkve v ozadju (internetni vir). / Cerkno, fotografija iz 1. pol. 20. stoljeca. Rutarovi su živjeli u blizini župne crkve u pozadini (Internet izvor). Život i djelo Petra Rutara Življenje in delo Petra Rutarja O življenju Petra Rutarja kljub množici slik in kipov, ki po sto in vec letih še vedno krasijo cerkve na zelo širokem obmocju od Slovenije do Hrvaške - po širši okolici dolin Kolpe in naprej Save, vemo malo. O njem je ohranjenih nekaj dokumentov s priporocili, nekaj fotografij, malo je zapisov v župnijskih knjigah. Veliko arhivskega gradiva je bilo unicenega med drugo svetovno vojno, veliko izgubljenega po njegovi smrti. Še manj je ljudi in domacinov iz Osilnice, ki bi znali povedati kako zgodbo onjem. Bil je eden od podobarjev iz druge polovice 19.stoletja, ki je zaradi množice narocil v vrhuncu svojedejavnosti, kljub ugodnim cenam, ki jih je ponujal,gmotno sicer relativno dobro živel, a nikoli ne v izobilju. Ljudje govorijo, da je bil mož majhne cokate postave, kije spoštoval dogovorjene roke in bil s svojo zadržanostjo zgled okolici. V starosti se ga spomnijo kot skromnegacloveka, ki je rad molil in je vedno s seboj nosil rožnivenec. Otroštvo O mladosti Petra Rutarja vemo le malo. Rodil se je 21. februarja 1856 v Cerknem na Goriškem kot sedmi, najmlajši otrok Antona Rutarja, rojenega 1816 in štiri leta starejše Marije Magajne. Iz zapisa v cerkveni knjigi porocenih iz župnije Cerkno, med vpisi za leto 1836, lahko preberemo, da je bil oce kmet (Rusticus) iz Cerkna, hišna številka 78, mati pa prav tako iz Cerkna, po poklicu najemna delavka (Inquilina) – verjetno dninarica ali dekla. Zanimivo za Rutarjevo kasnejšo pot je morda že tu omeniti, da je bila njegova stara mama po materi, Uršula, rojena v Crnomlju, stara mama Gertruda po ocetu, ki je bila rojena v nekaj kilometrov oddaljenem hribovskem zaselku Labinje, pa je imela priimek Tavcar. Družina je v Cerknem v Rutarjevi mladosti živela na hišni številki 6, tako je navedeno v izkazu, ki ga je prejel od tamkajšnjega županstva v letu 1878. Hiša, v kateri so živeli in je njena lokacija razvidna na karti iz Franciscejskega katastra, je stala v bližini župnijske cerkve. V Cerknem naj bi koncal ljudsko šolo, naslednje dokumente o njegovem življenju imamo šele iz obdobja, ko je bil star 15 let. Na splošno so podatki o Petru Rutarju izredno skopi, saj je ostalo le nekaj fotografij in snopic priporocilnih pisem iz obdobja zgodnejših projektov, ko so mu ta pisma še prinašala prepotrebno zaupanje pri narocnikih. Potem so ga promovirala njegova dela in ustna ter drugacna priporocila zadovoljnih narocnikov, bodisi nad kvalitetno izvedenim delom ali nad konkurencno ceno. Še manj je informacij o pomocnikih, ki so mu pomagali v obdobju najvecjih projektov in o organizaciji njegove delavnice. Prav tako po njem na žalost ni ostalo drugih predmetov ali dokumentov, iz katerih bi lahko vsaj rekonstruirali njegovo zasebno življenje. V lasti njegovih naslednikov ni niti enega njegovega dela, ki so nekoc krasila glavni prostor njegove hiše v Osilnici in bila na ogled narocnikom. Ucna leta pri Juriju Tavcarju - Idrijskemu Naslednji ohranjeni dokument o življenjski poti Petra Rutarja je že vezan na podobarstvo. V skromni zapušcini, ki jo hranijo njegovi nasledniki, je tudi potrdilo o uku – Lehr-Zeugniss, pisano v gotici. Podpisal ga je mojster slikar in kipar – Georg Tauzher, Mahler und Bildhauer Meister. Zaradi težko berljivega rokopisa in gotske pisave je bilo njegovo razvozlavanje trd oreh. Pred tem je bilo namrec tolmaceno, da gre za potrdilo iz Tirolske. Na mojo prošnjo so ga neuspešno prebirali zgodovinarji iz nekaterih slovenskih muzejev, potem je pismo potovalo preko Univerze v Trstu do Univerze svetega Križa v Milanu, a bilo na koncu razvozlano šele v zgodovinskem arhivu v Trstu. In rezultat zelo detajlne transkripcije je bil zanimiv. Gre za potrdilo, ki ga je pisala ena roka, podpisal pa znani podobar Jurij Tavcar – Idrijski. Prica o tem, da je bil Peter Rutar iz Cerkna št. 6, pri njem v uku od 1. marca 1871 do 11. septembra 1877. Kot je zapisal mojster, se je v tem casu: »… vajenec obnašal zvesto, marljivo in skromno, o delu je pravilno poucen, in mu zato izstavlja najboljše spricevalo«. O životu Petra Rutara znamo malo unatoc mnoštvu slika i kipova koji i nakon stotina godina krase crkve na vrlo širokom podrucju od Slovenije do Hrvatske, pogotovo na širem podrucju doline Kupe i Save. O njemu je sacuvano nekoliko dokumenata s preporukama te nekoliko fotografija i upisa u župnim knjigama. Veliki dio arhivske grade uništen je tijekom Drugoga svjetskog rata, a mnogo je izgubljeno nakon njegove smrti. Još je manje ljudi i mještana Osilnice koji bi o njemu znali ponešto reci. Bio je jedan od obrtnih slikara i kipara druge polovice 19. stoljeca koji je zbog velikog broja narudžbi na vrhuncu svoje djelatnosti, unatoc povoljnim cijenama koje je nudio, materijalno živio relativno dobro, ali nikad u izobilju. O njemu se govorilo kao o covjeku sitne zdepaste grade koji je poštovao dogovoreno i svojom suzdržanošcu bio primjer okolini. U stare dane ostao je u sjecanju kao skroman covjek koji je volio moliti i uvijek sa sobom nosio krunicu. Djetinjstvo O mladosti Petra Rutara malo se zna. Roden je 21. veljace 1856. godine u Cerknu na Goriškoj kao sedmo i najmlade dijete Antona Rutara rodenog 1816. godine i cetiri godine starije Marije Magajne. Iz matice vjencanih iz župe Cerkno medu upisima za godinu 1836. vidljivo je da je otac bio zemljoradnik (Rusticus) iz Cerkna, kucni broj 78, a majka takoder iz Cerkna po zanimanju najamna radnica (Inquilina) - vjerojatno sluškinja ili dekla. Za Rutarov kasniji put zanimljivo je spomenuti da je njegova baka s majcine strane Uršula rodena u Crnomlju, dok se je baka s oceve strane Gertruda prezivala Tavcar a rodena je u nekoliko kilometara udaljenom brdovitom zaseoku Labinje. Tijekom Rutareve mladosti obitelj je živjela u Cerknom na kucnom broju 6 kako stoji u izvješcu koje je dobio od mjesnog nacelnika 1878. godine. Kuca u kojoj su živjeli, ciji se položaj vidi na karti iz franjevackog katastra, stajala je u blizini župne crkve. Pucku školu je završio u Cerknu, a sljedeci dokumenti o njegovom životu sežu tek iz razdoblja kada je imao 15 godina. Podaci o Petru Rutaru izuzetno su šturi jer je ostalo tek nekoliko fotografija i mali svežanj preporuka iz razdoblja ranijih projekata kada su mu ta pisma još donosila prijeko potrebno povjerenje narucitelja. Kasnije su ga promicali njegovi radovi i usmena predaja te druge preporuke zadovoljnih klijenata, bilo radi kvalitete obavljenog posla bilo radi konkurentne cijene. Još manje podataka imamo o njegovim pomocnicima iz razdoblja najvecih projekata te o organizaciji njegove radionice. Nisu se nažalost ocuvali nikakvi drugi predmeti ili dokumenti iz kojih bismo mogli rekonstruirati njegov privatni život. Njegovi nasljednici ne posjeduju nijedno njegovo djelo koje je nekoc krasilo glavnu sobu njegove kuce u Osilnici i bilo izloženo naruciteljima. Cerkno iz Franciscejskega katastra, hiša št.6 stoji le kakih petdeset metrov severno od cerkve. / Cerkno iz franciscejskog katastra, kuca br. 6 nalazi se samo pedesetak metara sjeverno od crkve. Godine ucenja kod Jurija Tavcara - Idrijskog Vec sljedeci sacuvani dokument o životnom putu Petra Rutara vezan je za njegov podobarski rad. U skromnoj ostavštini koju cuvaju njegovi nasljednici nalazi se i svjedodžba o ucenjuLehr-Zeugniss ispisana goticom. Potpisao ga je majstor slikarstva i kipara Georg Tauzher, Mahler und Bildhauer Meister. Zbog teško citljivog rukopisa i gotickog pisma njezino dešifriranje je bilo velik izazov. Prije toga se smatralo da je rijec o potvrdi iz Tirola. Na moju molbu neuspješno su ga citali povjesnicari nekoliko slovenskih muzeja, zatim je pismo putovalo od tršcanskog sveucilišta do sveucilišta Svetog Križa u Milanu te je konacno dešifrirano tek u povijesnom arhivu u Trstu. Rezultat vrlo detaljne transkripcije bio je zanimljiv. Rijec je svjedodžbi koju je rukom ispisala nepoznata osoba, a potpisao ju je poznati slikar Jurij TavcarIdrijski. Svjedoci nam da je Peter Rutar iz Cerkna iz kuce br. 6 bio Tavcarev ucenik od 1. ožujka 1871. do 11. rujna 1877. Majstor je zapisao kako se tijekom tog perioda: “... šegrt se ponašao vjerno, marljivo i skromno, dobro je upucen u posao, te mu stoga izdaje najbolje preporuke…”. Ucno pismo s podpisom Jurija Tavcarja, tu kot Georg Tauzher, iz 11. septembra 1877. Z njim potrjuje, da je Peter Rutar zakljucil šest in pol leta dolg uk v njegovi delavnici in da je vešc slikarskega in kiparskega dela. / Potvrda o ucenju napisana 11. rujna 1877. godine koju je potpisao Jurij Tavcar naveden kao Georg Tauzher. Potvrduje da je Peter Rutar u njegovoj radionici završio naukovanje u trajanju od šest i pol godina i da je vješt u slikanju i kiparstvu. Kot bomo spoznali v nadaljevanju, je Peter Rutar med svojim delom vsaj v zacetku samostojne kariere kazal podobna stremljenja po poljudnosti, cel cas po podjetnosti. Obdobje uciteljevih barocnih podlog so pri Rutarju v zrelem obdobju nasledili novogotski in zgodnje renesancni vzori, ki jih je po željah narocnikov in svojih sposobnostih povzemal po tiskanih predlogah. Za razliko od ucitelja, ki je svoj vzpon doživljal nekaj desetletij prej, pa so mu bile gospodarske razmere po prvi svetovni vojni, po desetletjih uspehov, mnogo manj naklonjene. S prvo svetovno vojno se je namrec zakljucilo obdobje obsežne prenove cerkva in cerkvene opreme. Zato so zapisi o Rutarjevem delu po zacetku vojne vedno bolj redki. S tem pa je kopnel tudi njegov zaslužek. Ne vemo pri katerih delih svojega mojstra je v skoraj sedmih letih uka sodeloval vajenec Peter Rutar, a morda je prav z njim prišel tudi do ribniškega obmocja in do Pokolpja, iz katerega je izhajal del njegovih prednikov po mami, ter Kocevske, kjer je nadaljeval svoje samostojno delo. Samostojni zacetki Po jeseni 1877 v dokumentih za nekaj casa izgubimo sled za Rutarjem. Star je bil 21 let, to je bila starost, ko so morali fantje - vojaški obvezniki v vojsko. Je odšel na takrat triletno služenje ali je bil tega oprošcen, ne vemo. Na osnovi potrdila iz 22. maja 1878, ki mu ga je izdal obcinski urad v Cerknem in potrdil župnik, lahko sklepamo, da se je vsaj v delu teh treh let namesto v vojsko odpravil na potovanje po obrtnih delavnicah. Potrdilo, napisano v nemškem jeziku, govori o tem: »…da je Peter Rotttar kipar vandravec, sin pokojnega Antona iz Cerkna št. 6, pravicna, poštena in zvesta oseba in se je do tega casa dobro obnašal. Zato ga vsem kar najbolj priporocajo…“. Za obdobje po koncanem uku je bilo v obrti v tistem casu obicajno tako imenovano vandranje. Izuceni pomocniki so takrat potovali od mojstra do mojstra in s tem pridobivali dodatne izkušnje. V tem obdobju je torej najverjetneje pomagal pri drugih mojstrih. Obenem je moral razmišljati še o samostojni poti, saj je potreboval lasten denar za preživetje. Domnevamo, da je neko obdobje do svojega prvega dokumentiranega dela morda prebil tudi na Tirolskem, ceprav imamo ohranjene dokumente o izkušnjah s tamkajšnjimi mojstri le za kasnejša leta. Tirolski rezbarski mojstri so namrec prav v 1870-ih letih doživljali razcvet svoje obrti in s casopisnimi oglasi iskali pomocnike. Kam vse ga je vodila pot v tem casu, za sedaj še ne vemo. Najstarejše ohranjeno priporocilo o samostojnem delu Petra Rutarja iz Cerkna 6 kot slikarja in kiparja je sicer datirano z 26. avgustom 1880, iz Jurjevice v župniji Ribnica. To je le nekaj manj kot tri leta po dokoncanem uku. V veliki cerkvi Povišanja sv. Križa naj bi izdelal glavni in dva stranska oltarja. Vsekakor po obsegu ambiciozen projekt za mladega podobarja. Oltarje je okrasil s kipi in oltarnimi slikami ter zato dobil priporocilno pismo, ki ga je hranil v domacem arhivu do konca svojih dni. Kot so v pismu zapisali o njegovih delih: »…jih je prav izvrstno napravu, da je vse obcinstvo zadovoljno iz tem delam in se nasvetva vsakem ker taka deila ima, da se mu brez skerbi leta cez pusti.« Priporocilno pismo sta v imenu županije podpisala župan in cerkveni kljucar. Oltarji so bogato okrašeni z rokokojskim okrasjem in jih je morda le obnovil, njegova je verjetno kiparska kompozicija križanega Jezusa z angeloma, eden od njih prestreza kri, in apostolom Janezom pod njim na glavnem oltarju. Rutarjeve so tudi oltarna slika z identicno kompozicijo in sliki na stranskih oltarjih. Oltarne slike so ljudsko naravnane in želijo prepricati z naivnim, malce pretiranim zanosom v gestah upodobljenih oseb. Preseneca tudi ozadje, ki je na slikah zapolnjeno z detajli, podobno kot draperije, ki se pretirano gubajo in s tem zapolnjujejo ter poskušajo dinamizirati površino. Zanimivo je, da sta draperiji in pozi oseb na sliki Žalostne Matere Božje in sv. Janez Evangelista v velikem delu zrcalni, enako kot stranski zavesi simetricno zapirata prostor. Gre torej za premišljeno, a enostavno kompozicijo treh v istem casu nastalih oltarnih slik. Oltarji se spogledujejo z ljudsko barocnimi vzori, kot jih je Rutar verjetno videval že v delih svojega ucitelja iz Idrije, morda pa tudi na Tirolskem pri kakem slikarju, ki je slikal za kmecke narocnike. K temu govori tudi zborcek angelov okoli križanega na oltarni sliki. Takega lahko najdemo še marsikje v alpskem prostoru tistega casa. Kako cemo doznati u nastavku, Peter Rutar je tijekom svog rada odnosno barem na pocetku samostalne ka­rijere pokazivao slicne težnje prema uljudnosti, a sve vrijeme i prema poduzetništvu. Razdoblje uciteljevih baroknih podloga Rutar je u svom zrelom razdoblju zamijenio neogotickim i ranorenesansnim uzorima koje je prema željama narucitelja i svojim mogucnostima sažimao iz tiskanih predložaka. Za razliku od njegovog ucitelja koji je svoj uspon doživio nekoliko desetljeca rani­je, ekonomske prilike nakon Prvog svjetskog rata i nakon desetljeca uspjeha bile su mu mnogo manje naklonjene. Prvi svjetski rat oznacio je kraj razdoblja opsežne obnove crkava i crkvene opreme pa su zapisi o Rutarovom radu nakon pocetka rata sve rjedi, a time mu se posljedicno smanjivala i zarada. Ne znamo u kojim je radovima svog majstora sudjelovao šegrt Peter Rutar tijekom gotovo sedmogodišnjeg nau­kovanja, ali možda je upravo s njim stigao i do ribniškog kraja, do Pokuplja, odakle je bio i dio njegovih predaka po majci, te Kocevske gdje je nastavio sa samostalnim radom. Slikarski in kiparski mojster, kot se je podpisal Jurij Tavcar z vzdevkom Idrijski - tudi Taucar Georg in Tauzher Georg (1820-1892), je bil za mladega Petra, ki je bil pri njem od svojega petnajstega leta, verjetno pomemben vzornik. Tavcarja v literaturi najveckrat opredeljujejo kot slikopodobarja, saj je najraje slikal. Izhajal je iz Layerjeve šole, kjer se je podobarstva ucil v Kranju pri Layerjevem posinovljencu Josipu Egartnerju. Na stropu Layerjeve hiše je še vedno ohranjen lik kmeta ob senenem vozu s parom volov, ki ga je Tavcar naslikal v casu uka. V središcu Idrije je imel kasneje dobro opremljeno delavnico s pomocniki in številnimi sodelavci. Kot poljuden slikar je bil priljubljen zlasti na podeželju. Sam je najvec slikal, kiparska in rezbarska dela je prepušcal pomocnikom. Prevzemal je raznovrstna mojstrska opravila: delal je oltarne slike, freske, lesene oltarje, tabernaklje in kipe, prenovil je mnogo oltarjev in prižnic. Najvec je delal po Kranjskem, Primorskem in po Istri. Izredno dobro se je znal prilagoditi ljudskemu okusu in je imel zato mnogo narocil. Njegov umetniški talent je bil sicer skromen, umetniško obrtna ustvarjalnost pa obsežna. S svojimi posli je precej obogatel, a naj bi bil po naravi skromen. Ko je delal po vaseh, je s pomocniki obedoval po razlicnih kmeckih hišah. V Idriji je imel v lasti kar tri hiše. Jurij Tavcar je rad uporabljal mocne in žive barve, ki so znacilne za barok, zanj znacilna je bila zlasti temno modra. Na Tavcarjevo slikarstvo je vplivala tudi nazarenska likovna smer. Njegovi križevi poti so po vecini kopije Fuehrichovih, ta je bil eden od v naših krajih najbolj popularnih avstrijskih nazarenskih slikarjev, ki jih bomo srecali tudi v povezavi z Rutarjevim kasnejšim delom. Zvest Layerjevemu rokodelskemu nasledstvu je ljudskemu okusu prilagajal barocne stilne elemente, pri oltarni arhitekturi (oltarji, prižnice, božji grob, krstilniki) se je prilagajal željam narocnikov in posegal po barocnih ali historicnih oblikah. Veliko je tudi prenavljal: v Cerkljah, na Šmarni gori, v Zgornjih Tenetišah, Cepovanu, Dolini pri Trstu, Karlovcu, Metliki ter v cerkvah po Istri. Majstor slikarstva i kiparstva, kako se Jurij Tavcar potpisuje, s nadimkom Idrijski - takoder Taucar Georg i Tauzher Georg (1820. - 1892.), vjerojatno je bio važan uzor mladom Petru koji je uz njega bio od njegove petnaeste godine. Tavcar se u literaturi najcešce navodi kao slikar jer je najradije slikao. Završio je Layerovu školu gdje je studirao likovnu umjetnost u Kranju kod Layerova posinka Josipa Egartnera. Na stropu Layerove kuce i danas je sacuvan lik težaka uz kola sijena s parom volova koji je Tavcar naslikao tijekom svog naukovanja. Kasnije je u središtu Idrije imao dobro opremljenu radionicu s brojnim pomocnicima. Kao slikar bio je osobito popularan na selu. Veci dio slikanja obavljao je sam, a posao kiparstva i rezbarenja prepuštao bi svojim pomocnicima. Bavio se raznim majstorskim poslovima: izradivao je oltarne slike, freske, drvene oltare, tabernakule i kipove, obnovio je mnoge oltare i propovjedaonice. Najviše je djelovao u pokrajinama Kranjskoj i Primorskoj te u Istri. Izuzetno se dobro prilagodavao puckom ukusu zbog cega je i imao mnogo narudžbi. Njegov umjetnicki talent inace je bio skroman, ali je zato njegovo umjetnicko i obrtnicko stvaralaštvo bilo veliko. Poprilicno se obogatio svojim poslom, iako je po naravi slovio kao skroman covjek. Kad je radio po selima, on i njegovi pomocnici vecerali su u razlicitim seoskim kucama. Posjedovao je cak tri kuce u Idriji. Jurij Tavcar volio je koristiti jake i žive boje karakteristicne za barok, a osobito mu je svojstvena bila tamnoplava. Na Tavcarevo slikarstvo takoder je utjecao nazarenski umjetnicki stil. Njegovi križni putovi uglavnom su kopije onih Fuehrichovih - jednog od najpopularnijih austrijskih nazaretskih slikara na našim prostorima kojeg cemo upoznati u vezi s kasnijim Rutarovim stvaralaštvom. Odan Layerovoj zanatskoj baštini barokne stilske elemente prilagodio je narodnom ukusu, u oltarnoj arhitekturi (oltari, propovjedaonice, Božji grob, krstionice) prilagodio se željama narucitelja i koristio barokne ili povijesne oblike. Mnogo je i obnavljao: u Cerkljama, na Šmarnoj gori, u Zgornjim Tenetišama, u Cepovanu, u Dolini kod Trsta, u Karlovcu, u Metliki i u crkvama u Istri. Sv. Jurij na konju in zmaj, ki je stal na strehi hiše Jurija Tavcarja – Idrijskega / Sv. Jurij na konju i zmaj koji je stajao na krovu kuce Jurija Tavcara - Idrijskega. Samostalni poceci Nakon jeseni 1877. godine Rutaru se na neko vrijeme gubi trag u dokumentima. Imao je 21 godinu, to je bilo doba kada su momci trebali poci u vojsku. Ne znamo je li tada otišao na trogodišnju službu ili je toga bio osloboden. Na temelju svjedodžbe od 22. svibnja 1878. koju mu je izdao opcinski ured u Cerknu, a potvrdio župnik, možemo zakljuciti da je barem dio ovih triju godina, umjesto u vo­jsku otišao dalje na putovanje tj. vandranje u zanatske radionice. Potvrda napisana na njemackom jeziku kaže: „...da je Peter Rotttar putujuci kipar, sin pok. Antona iz Cerkna br. 6, pravedna, poštena i vjerna osoba i dobro se ponašao do tog vremena. Zato ga toplo preporucuju svima...”. Za razdoblje nakon završenog naukovanja u tadašnjem zanatu bilo je uobicajeno tzv. vandranje. Obuceni pomocnici tada su putovali od majstora do majstora i tako stjecali dodatno iskustvo. U tom je razdoblju na­jvjerojatnije radio kod drugih majstora. Istovremeno je morao razmišljati i o samostalnom putu jer mu je za preživljavanje trebao vlastiti novac. Pretpostavljamo da je odredeno vrijeme prije svog prvog dokumentiranog rada proveo u Tirolu, iako su sacuvani dokumenti o njegovim iskustvima s tamošnjim majstorima samo za kasnije godine. Tirolski majstori rezbari procvat svog zanata doživljavaju sedamdesetih godina 19. stoljeca i pomocnike traže preko novinskih oglasa. Još uvijek ne znamo kamo ga je tocno put vodio tijekom tog vremena. Najstarija sacuvana preporuka o samostalnom radu Petra Rutara iz Cerkna 6 kao slikara i kipara datirana je 26. kolovoza 1880. iz Jurjevice u župi Ribnica u Kran­jskoj. To je tek nešto manje od tri godine nakon završetka naukovanja. U velikoj je crkvi Uzašašca sv. Križa izradio glavni i dva bocna oltara što je predstavljalo ambiciozan projekt za mladog umjetnika. Oltare je ukrasio kipovima i oltarnim slikama te je stoga dobio pismo preporuke koje je do kraja života cuvao u kucnom arhivu. Kao što su u pismu zapisali o njegovim radovima: “...vrlo su do­bro osmišljeni, tako da je cijela publika zadovoljna ovim radovima i savjetujemo svima koji imaju takve radove da ga bez problema prepuste tom majstoru.“ Preporuke su u ime županije potpisali gradonacelnik i crkveni kljucar. Oltari su bogato ukrašeni rokoko deko­racijom i moguce da ih je on samo obnovio. Njemu se može pripisati skulpturalna kompozicija raspetog Isusa s dva andela, od kojih jedan hvata krv, i apostol Ivan pod njim na glavnom oltaru. Rutarove su takoder slika na glavnom oltaru te slike na bocnim oltarima. Oltarne su pale izradene po puckom ukusu i žele uvjeriti naivnim, pomalo pretjeranim zanosom u gestama prikazanih oso­ba. Iznenaduje i pozadina koja je na slikama ispunjena detaljima, poput draperija koje se pretjerano skupljaju i na taj nacin ispunjavaju i dinamiziraju površinu. Zanim­ljivo je da su draperije i poze likova na slici Žalosne Ma­jke Božje i sv. Ivana Evandelista u vecem dijelu identicne, baš kao što bocne zavjese simetricno zatvaraju prostor. Rijec jeo promišljenoj, ali jednostavnoj kompoziciji triju oltarnih pala nastalih u isto vrijeme. One koketiraju s puckim baroknim uzorima što je Rutar vjerojatno vec vid­io u djelima svog ucitelja iz Idrije, a možda i u Tirolu kod nekog od slikara koji je slikao grobne križeve za seoske narucitelje. O tome govori i zbor andela oko Raspetog na oltarnoj pali. Takvih ima i drugdje u alpskom podrucju tog vremena. Potrdilo obcinskega urada Cerkno iz 22.maja 1878 / Svjedodžba opcinskog ureda Cerkno od 22. svibnja 1878. godine. Prvi dokument, ki potrjuje samostojno delo Petra Rutarja v cerkvi Povišanja sv. Križa, Jurjevica pri Ribnici, 26. avgusta 1880 / Prvi dokument od 26. kolovoza 1880. godine potvrduje samostalni rad Petra Rutara u crkvi Uzašašca sv. Križa u Jurjevici kod Ribnice. Rutarjeve oltarne slike: v starejšem glavnem oltarju ter stranskih novih, z rokokojskim rezljanim okrasjem navdahnjenih oltarjih iz podružnicne cerkve sv. Križa, Jurjevica pri Ribnici. Žalostna Mati Božja, Križanje in sv. Janez Evangelist, naslikane leta 1880 še v ljudsko barocni maniri. / Rutarove oltarne slike: u starijem glavnom oltaru te pobocnim oltarima inspirirane rokoko izrezbarenim ukrasom iz filijalne crkve sv. Križa u Jurjevici kod Ribnice. Majka Božja Žalosna, Raspeti Krist i sv. Ivan Evandelist naslikani 1880. godine u baroknoj puckoj maniri. Vplivi iz Tirolske Za zgodbo Rutarjevega delovanja je zanimivo nekaj kasnejše potrdilo iz 12. oktobra 1884. V njem rezbar in graditelj oltarjev Franz Schmalzl iz St. Ulricha - Val Gardene na Tirolskem potrjuje, da je Peter Rutar - slikar in kipar, delal zanj v casu od 19. februarja 1881 do 10. oktobra 1884. Zanimivo, saj Rutarja mojster poimenuje za slikarja in kiparja, s cimer poudarja njegovo samostojnost, a tudi zato, ker imamo iz tega obdobja ohranjena še priporocilna pisma o njegovih samostojnih podvigih iz popolnoma drugega obmocja monarhije – iz Plešc (11. avgust 1881), Hriba (10. oktober 1881), žal že izbrisani podpis z oltarja v Starem Kotu, verjetno iz leta 1882 ali 1883, Kuželja (21. oktobra 1884), Turkov (13. november 1884). Navajamo tudi zadnji dve, saj je vsako od izvedenih del zahtevalo vsaj nekaj tednov ali mesecev dela. Vsa tu navedena dela so se torej prekrivala z obdobjem, navedenim v potrdilu mojstra iz St.Ulricha. Do St. Ulricha se je dalo v Rutarjevem casu iz Kranjske že pripeljati z železnico. Ko smo pregledali stare železniške karte in vozne rede, smo ugotovili, da je bila pot do tja po progi iz Rakeka, preko Ljubljane in Beljaka dolga približno 445 km. To pomeni najmanj dva do tri dni potovanja z vlakom. Prišteti je potrebno še 60 km ali najmanj en cel dan poti z vozom na konjsko vprego po cesti iz Plešc do Rakeka. Skupaj torej najmanj štiri dni potovanja. Tako je sicer realna domneva, da bi lahko bil Rutar v casu omenjenih treh let in pol kdaj na Tirolskem, a strošek potovanja ni bil majhen in je moralo biti število obiskov zato omejeno. Najverjetneje, da je bil Rutar v St. Ulrichu le kako obdobje pred poroko v Plešcih, kjer se je porocil 23. maja 1881. Na Tirolskem bi z delom v delavnicah lahko izpilil tehniko, si pridobil nove izkušnje ter si prislužil kak zacetni kapital. Ker so tamkajšnji rezbarji svoje izdelke ponujali s katalogi, kar je razvidno iz oglasa, in svoje izdelke razpošiljali po pošti, je bilo njegovo delo za Schmalzla, najverjetneje kar »delo od doma« kot temu pravimo danes. V navedenem obdobju iz potrdila, bi lahko Rutar za mojstra iz Tirolske po poštnem narocilu rezljal in poslikaval kipce kar v Plešcih. Dokoncane izdelke bi potem po pošti pošiljal mojstru na Tirolsko ali pa v njegovem imenu koncnemu narocniku. Nekaj Schmalzlovih izdelkov imamo namrec celo po cerkvah v Sloveniji. Preko teh izdelkov bi Rutar lahko prišel tudi do prvih stikov z okoliškimi župniki za kasnejša samostojna narocila. Edine jaslice v dolini Kolpe, za katere po obliki morda lahko domnevamo Rutarjevo avtorstvo so ohranjene v Brod Moravicah. Po drugih cerkvah v dolini so jaslice vecinoma mlajše, iz trgovin v vecjih mestih. Po naših cerkvah se je Rutar v casu najvecje zaposlitve izgleda raje posvecal vecjim delom – oltarjem s kiparskim okrasjem in oltarnim slikam. V casu vandranja ali dela na Tirolskem se je Rutar lahko spoznal tudi z izdelki, ki so v tem obdobju služili obširni regotizaciji tamkajšnjih cerkva. Variacije okrasja z gotskimi vplivi, od kipov do oblikovanja oltarjev, je Rutar kasneje velikokrat uporabljal do konca svojega delovnega obdobja. Morda je v tem casu pridobil tudi glavno literaturo s slikovnimi podlogami, ki jih je uporabljal pri delu in na katerih je gradil svoje stvaritve. Utjecaji iz Tirola O razvoju Rutarovog djelovanja svjedoci i potvrda nast­ala 12. listopada 1884. godine. U njoj rezbar i graditelj oltara Franz Schmalzl iz St. Ulricha - Val Gardene u Tirolu potvrduje da je Peter Rutar, slikar i kipar, radio za njega od 19. veljace 1881. do 10. listopada 1884. Zanimljivo je što majstor Rutara naziva slikarom i kiparom cime istice njegovu samostalnost, ali i što iz tog razdoblja postoje i pisma preporuke o njegovim samostalnim pothvatima iz sasvim drugog podrucja monarhije: iz Plešci (11. kolovo­za 1881.) i Hriba (10. listopada 1881.), zatim nažalost vec izbrisani potpis s oltara crkve u selu Stari Kot vjerojatno iz 1882. ili 1883. godine, iz Kuželja (21. listopada 1884.) te iz Turki (13. studenog 1884.). Spominjemo i posljednja dva jer je svaki od radova zahtijevao barem nekoliko tjedana rada ili cak i više vremena. Svi ovdje spomenuti radovi su se stoga preklapali s razdobljem navedenim u potvrdi majstora iz St. Ulricha. Do St. Ulricha u Rutarovo se doba vec moglo doci vlakom iz Kranjske. Pregledom starih željeznickih karti i voznih re­dova ustanovili smo da je ruta od Rakeka preko Ljubljane i Beljaka duga oko 445 km. To podrazumijeva najmanje dva do tri dana putovanja vlakom. Treba dodati još 60 km ili barem jedan cjelodnevni put konjskom zapregom cestom od Plešci do Rakeka što sveukupno cini najmanje cetiri dana putovanja. Dakle, realna je pretpostavka da je Rutar mogao boraviti negdje u Tirolu tijekom spomen­ute tri i pol godine, pritom trošak puta nije bio mali pa je stoga broj posjeta morao biti vrlo ogranicen. Najvjerojatnije je da je Rutar u St. Ulrichu proveo samo odredeno razdoblje prije vjencanja u Plešcima gdje se vjencao 23. svibnja 1881. U Tirolu je mogao raditi u ra­dionicama kako bi usavršio svoju tehniku, stekao nova iskustva i zaradio pocetni kapital. Buduci da su tamošnji rezbari svoje proizvode nudili putem kataloga, što je vidljivo iz reklame, a svoje su proizvode distribuirali i poštom, njegov rad za Schmalzla vjerojatno je bio “rad od kuce” kako ga danas nazivamo. Kako saznajemo iz potvrde u navedenom je razdoblju Rutar mogao u Plešcima rezbariti i oslikavati kipice za majstora iz Ti­rola. Gotovi proizvodi potom bi se poštom slali obrtniku u Tirol ili u njegovo ime krajnjem kupcu. Neke Schmal­zlove proizvode možemo pronaci cak u crkvama diljem Slovenije. Preko ovih proizvoda Rutar je mogao doci i do prvih kontakata s okolnim župnicima za kasnije samo­stalne narudžbe. Jedine jaslice u dolini Kupe za ciji se oblik može pret­postaviti da su Rutarovo djelo sacuvane su u Brod Moravicama. U ostalim crkvama u dolini jaslice su uglavnom mlade nabavljene u ducanima u vecim mjes­tima. Prema ocuvanim predmetima u našim crkvama možemo zakljuciti da se Rutar u vrijeme svoje najvece za­poslenosti radije posvecivao vecim radovima - oltarima sa skulpturalnim ukrasom i oltarnim slikama. Tijekom svojih vandranja ili rada u Tirolu Rutar se takoder mogao upoznati s proizvodima koji su u tom raz­doblju služili opsežnoj regotizaciji lokalnih crkava. Vari­jacije ukrašavanja s gotickim utjecajima, od kipova do oblikovanja oltara, Rutar je kasnije mnogo puta koristio do kraja svog stvaralackog djelovanja. Možda je u to vri­jeme nabavio i glavnu literaturu sa slikovnicama koje je koristio u svom radu i na kojima je gradio svoje kreacije. Potrdilo o delu za Franza Schmalzla iz St. Ulricha - Val Gardene na Tirolskem od 1881 do 1884. leta / Potvrda o radu za Franza Schmalzla iz St. Ulricha - Val Gardene u Tirolu od godine 1881. do 1884. St. Ulrich in celotna dolina Val Gardene, po nemško Gröden, je bila tedaj del avstrijskega dela monarhije in v drugi polovici 19. stoletja že dobro povezana z železnico v ostala obmocja monarhije, torej tudi do Kranjske. Kiparstvo je imelo v Val Gardeni dolgo tradicijo, saj so dolino obkrožali gozdovi borovcev z izredno kvalitetnim lesom za rezljanje. Ko je skozi 19. stoletje narašcalo povpraševanje po sakralni umetnosti, je v sedemdesetih letih 19. stoletja tu skoraj socasno nastalo vec velikih umetno obrtnih delavnic, ki so uspešno tržile svoje izdelke. Uspešnica v tistem casu so postale tudi nazarenske jaslice, ki so jih sprva dostavljali predvsem v Avstro-Ogrsko, nato pa so se z narocili scasoma razširile po vsem svetu. Samo v St. Ulrichu naj bi bilo registriranih 330 rezbarjev. Za tako veliko število ne moremo pricakovati, da so bili vsi kvalitetni umetniki, saj je med njimi vladala tudi velika cenovna konkurenca. Eden od tam dejavnih in priznanih rezbarjev je bil Franz Schmalzl (1843-1924), ki je izhajal iz stare družine rezbarjev. Franza Schmalzla so uradno oznacevali kot »kiparja in slikarja sodov«, objavljena potrdila o njegovem delu pa potrjujejo, da so ga narocniki »mocno priporocali zaradi njegovega umetniškega dela in zelo zmernih cen«. Preživljal se je še kot hotelir, kar je redno oglaševal. Zanimiv je zapis popotnika iz tistega casa o tem, kako je izgledalo bivanje pri mojstru. V zapisu piše, da je nekaj noci prenocil pri kiparju, in daje zanimiv vpogled v tedanji nacin dela podobarjev. Schmalzlova hiša je bila poleg delavnice tudi gostišce. Lastnik jo je poimenoval kar Hotel Marienheim, saj naj bi bilo tedaj njegovo glavno delo rezljanje Marij in svetnikov. Popotnik je zapisal takole: »Ko smo prispeli v Hotel Marienheim, nas je v poltemi vecera presenetil izdelek lastnikove umetnosti. Na hodniku v prvem nadstropju, skozi katerega smo morali na poti do naše sobe, je stala ob steni prislonjena figura križanega Kristusa v skoraj naravni velikosti, poslikana z belo oljno barvo in z na gosto nanešenimi krvavimi madeži, kot je tu obicaj. Zdrznili smo se ob pogledu nanj, vendar smo se na podobne reci v naslednjih dneh pocasi navadili. Vsak dan so se namrec tam sušile nove postave križanih in svetnikov, tatov in mucencev ... Vonj oljne barve je bil omamen. Barve pa naj bi zaradi visoke vsebnosti svinca škodljivo vplivale na zdravje izdelovalcev. Naš pogumni in delavni gospodar Francesco Schmalzl, ki je kot že omenjeno, vešc predvsem sakralne zvrsti in cigar delovna soba je bila polna poslikanih in neposlikanih predmetov križanja, je z izgledom dokazoval nezdravo naravo svojega poklica, saj je hodil po hiši ves bled in pogosto tarnal o svojem šibkem, slabem zdravju.”. Opis doma podobarja je zanimiv, da si lažje predstavljamo, kako je bilo tudi pri Rutarjevih v casu njegove najvecje dejavnosti, ko so se izdelki iz delavnice kar vrstili. Z izdelki tirolskih mojstrov se srecamo tudi po naših cerkvah, tako je bil na primer za cerkev v Cabru iz St.Ulricha nabavljen kip Blažene Device Marije, narejen v delavnici poznanega rezbarja Ferdinanda Stufflesser-ja. Kip še vedno stoji na desnem stranskem oltarju Petra Rutarja. St. Ulrich i cijela dolina Val Gardene, njemacki Gröden, tada je bila dio austrijskog dijela Monarhije i vec u drugoj polovici 19. stoljeca bila je željeznicom dobro povezana s ostalim podrucjima Monarhije, pa tako i s Kranjskom. Izrada skulptura je u Val Gardeni imala dugu tradiciju jer je dolina bila okružena borovom šumom s izuzetno kvalitetnim drvom za rezbarenje. Kad je tijekom 19. stoljeca rasla potražnja za sakralnom umjetnošcu, sedamdesetih godina 19. stoljeca ovdje je gotovo istodobno nastalo nekoliko velikih obrtnickih radionica koje su uspješno plasirale svoje proizvode. Uspjeh su tada doživjele i nazarenske jaslice koje su se isprva isporucivale uglavnom u Austro-Ugarsku, a potom su se s narudžbama proširile svijetom. Samo se u St. Ulrichu navodi da je bilo registrirano 330 rezbara. Ne možemo ocekivati da su svi od registriranih bili kvalitetni umjetnici jer je medu njima bila i velika cjenovna konkurencija. Jedan od tamošnjih aktivnih i uglednih rezbara Rutarovog vremena bio je Franz Schmalzl (1843.-1924.) koji je potekao iz stare rezbarske obitelji. Franz Schmalzl službeno je opisan kao “kipar i slikar bacvi”, a objavljene potvrde o njegovom radu svjedoce o tome da su ga “narucitelji snažno preporucivali zbog svog umjetnickog rada i vrlo umjerenih cijena”. Živio je i kao hotelijer što je redovito reklamirao. Vrijedna je bilješka putnika iz tog vremena o tome kako je bilo boraviti kod gospodara. U zapisu se navodi da je kod kipara proveo nekoliko noci, a posebno je zanimljiv uvid u rad kipara tog vremena. Schmalzlova kuca je osim radionice bila i gostinjska kuca. Vlasnik ju je nazvao Hotel Marienheim jer mu je tada glavni posao bilo rezbarenje lika Marije i svetaca. Putnik je zapisao sljedece: „Kad smo stigli u hotel Marienheim, u vecernjem mraku iznenadio nas je umjetnicki proizvod vlasnika. U hodniku na prvom katu, kroz koji smo morali proci na putu do naše sobe, stajao je uza zid lik raspetoga Krista gotovo u prirodnoj velicini, naslikan bijelom uljanom bojom i debelo zamazan krvlju, kao i obicaj ovdje. Ježili smo se od pogleda na njega, ali smo se sljedecih dana polako priviknuli na takve stvari. Tu su se svaki dan sušili novi likovi raspetih i svetaca, lopova i mucenika... Miris uljane boje bio je opojan. Boje navodno imaju štetan ucinak na zdravlje proizvodaca zbog visokog udjela olova. Naš hrabri i marljivi majstor Francesco Schmalzl, koji je, kao što je vec spomenuto, bio je vješt prije svega u sakralnom žanru i cija je radna soba bila puna oslikanih i neoslikanih predmeta, raspeca, pokazao je svojom pojavom nezdravu prirodu svoje profesije, jer je hodao po kuci sav blijed i cesto pricao o svom slabom zdravlju.”. Zanimljiv je opis slikareva doma pa je lakše zamisliti kako je bilo Rutarovima u vrijeme njegove najvece aktivnosti, kada su se proizvodi iz radionice nizali jedan za drugim po cijeloj kuci. I u našim crkvama susrecemo proizvode tirolskih majstora pa je tako za crkvu u Cabru iz St. Ulricha nabavljen kip Blažene Djevice Marije izraden u radionici poznatog rezbara Ferdinanda Stufflessera. Kip i danas stoji na desnom bocnom oltaru koji je izradio Peter Rutar. Oglas za delavnico Franza Schmalzla (Koledar za avstrijskega rojaka, 1889), v katerem ponuja svoje izdelke: svetniške kipe, oltarje, prižnice, slike križevega pota, kipe Jezusa, poljske križe, jaslice ipd. Ponuja tudi že ilustrirani cenik, po katerem se izdelke lahko naroci po pošti. / Oglas za radionicu Franza Schmalzla (Kalendar za austrijskog sunarodnjaka, 1889.) u kojoj nudi svoje proizvode: kipove svetaca, oltare, propovjedaonice, slike križnog puta, Isusove kipove, poljske križeve, jaslice, scene i dr.. Nudi i ilustrirani cjenik prema kojem se proizvodi mogu naruciti poštom. Stare figure jaslic iz cerkve v Brod Moravicah / Stare jaslice iz crkve u Brod Moravicama. Potrdilo o delu v cerkvi na Plešcih iz leta 1881 / Svjedocba o radu u crkvi na Plešcima iz godine 1881. Plešce in prva poroka Za leto 1881 iz dokumentov izvemo, da ga je samostojno delo pripeljalo v Plešce, kjer je preko poletja obnovil poslikavo glavnega oltarja v župnijski cerkvi sv. Trojice in izdelal štiri kipe angelov ter za to 4. avgusta od župnika prejel priporocilno pismo. V istem letu je delal tudi na bližnjem Hribu (pri Gerovem). V tedaj župnijski cerkvi sv. Lenarta je obnovil glavni oltar in izdelal nov tabernakelj. Kot je zapisal župnik, je: »…veliki oltar sasma ukusno renovirao te upravo arhitektonicki novi tabernakal napravio, što se svakomu što išta ukusa imade, dopasti mora; radi njegova solidna i poštena djela preporuca ga ovaj župni ured, koji je njegovim poslom sasma zadovoljan, da mu sjegurno povjeri se bude kakav crkveni posao, kojeg ce on na opšte zadovoljstvo izvesti. Župni ured, Na Hribu, 19. listopada 1881, Mate Martincic « Po prvi polovici 19. stoletja, ko so naše cerkve po dolini opremljali pretežno podobarji iz Cerknice, ti so sledili strogemu barocnemu klasicizmu, je moral biti Rutarjev prihod v dolino kot svež veter. Prinesel je drugacne vzorce in prakso iz tedaj visoko cenjenega umetno obrtnega tirolskega okolja, ki pa jo je lahko le pocasi uveljavil. Predvsem je bil prvi podobar iz bolj oddaljenih krajev, celo izven Kranjske, ki se je tu naselil za stalno. V Plešcih je spoznal svojo prvo ženo Marijo, leta 1855 rojeno Turk iz Požarnice, po pripovedovanju domacinov naj bi bila iz družine Starinkinih, in se z njo že 23. maja 1881 porocil. O njej in njeni družini nismo uspeli izvedeti kaj dosti, po pripovedovanju naj bi takrat Marija delala kot kuharica v župnišcu. Tam sta se po vsej verjetnosti tudi srecala. Po tedanjih pravilih oklicev je moralo biti to nekaj mesecev prej, kar govori o Rutarjevih obiskih pri pleškem župniku. Naslednje leto sta že dobila prvega otroka, hcerko Marijo. Od leta 1881 do leta 1884 je Rutar med bivanjem na Plešcih, kot lahko sklepamo iz dokumentov, vzporedno delal za tirolskega rezbarja in graditelja oltarjev Franza Schmalzla. Poleg tega je v tem casu iz Plešc samostojno obnavljal oltarje na Hribu, obnavljal in delal nove oltarje v Kuželju, kjer izdela nova stranska oltarja Svete družine in sv. Kozme in Damjana. Ko je v Starem Kotu pri Dragi za Božic leta 1880 pogorela cerkev sv. Franciška Ksaverja in so v naslednjih dveh letih zgradili novo, je do blagoslova cerkve z opremo septembra 1883 (sodec po leta 2011 še vidnem ostanku podpisa na zadnji strani glavnega oltarja), zanjo izdelal glavni in oba stranska oltarja z oltarnimi slikami vred: poleg sv. Franciška še sliki sv. Jurija in sv. Roka. Vse slike so še vedno bližje ljudski umetnosti kot bolj vzvišenim predlogam. V Turkih je Rutar leta 1884 obnovil polikromijo vseh treh oltarjev in izdelal nove oltarne slike v stari cerkvi sv. Križa, za katere ne vemo ali so še ohranjene. Že v zacetnem obdobju je torej zacel konstruirati in graditi tudi nove oltarje, za kar je potreboval vešcega mizarja, ki je izdelal ogrodje, mizarske dele ter strugarske izdelke. Kdo in od kod so bili ti mizarji, žal ne vemo, saj je pogodbe z župniki podpisoval sam in pridobival priporocilna pisma le na svoje ime. Tudi v pregledanih župnijskih kronikah je v takih primerih kot izvajalec naveden zgolj Peter Rutar. Rutar je v tem obdobju precej napredoval v slikarski tehniki, a se slike med seboj razlikujejo po kvaliteti likovnega izraza. Obenem je v njegovem tudi kasnejšem opusu zelo težko oceniti, ali so izdelki izkljucno njegovi, ali je kateri delo pomocnikov, ki jih je obcasno že imel. Pri slikah tudi ni jasno ali je podpisoval s svojim imenom le svoje izdelke, izdelkov pomocnikov pa morda ne. Nekatere slike, ki so kvalitetno naslikane, nimajo njegovega podpisa. Morda je ta skrit za okvirjem? Iz slik na terenu se dozdeva, da so vecje formate slikanih platen napenjali ali ponovno prenapenjali na slepi okvir v cerkvah samih, ko je bilo vcasih potrebno slepi okvir prilagoditi mizarskim dimenzijam loceno izvedenega oltarnega okvirja, zato je podpis vcasih skrit za slepim okvirjem in težko viden. Naslikane figure so po manjših cerkvah bolj okorne, s patetiko in dogajanjem bližje ljudski pobožnosti. A npr. v Kuželju, kjer je v cerkvi stal bogato in kvalitetno okrašen glavni oltar iz nekaj starejšega obdobja, uspejo biti vzvišeno umirjene kot je narekovala nazarenska smer cerkvene umetnosti. V izdelkih se je torej prilagajal željam narocnikov in jim poskusil cim bolj slediti. V slikarski tehniki se je z leti izuril in opustil prvotne neobarocne, ljudsko podobarske pristope. Pri delu je verjetno bolj dosledno uporabljal tiskane likovne predloge, a jih je znal tudi dokaj inovativno prirediti prostoru in narocniku. Zato je zelo redko ponavljal iste kompozicije. Leto dni za prvo hcerko se zakoncema v Plešcih leta 1883 rodi drugi otrok - sin, ki po ocetu dobi ime Peter. Je edini, za katerega iz pripovedi vemo, da je v mladosti pomagal ocetu pri ustvarjanju. Maja 1885 se družina ponovno poveca in dobi nov narašcaj – hcerko Matildo, ki pa cez dve leti umre v Osilnici. V Plešcih nismo uspeli izvedeti, kje so stanovali Rutarjevi v tem obdobju. Poleg stanovanja za družino je slikar in rezbar verjetno potreboval še nek prostor za svoje delo, vsaj za mizarsko mizo – uoblponk, na kateri je rezljal kipe in okrasje oltarjev. Predvsem vecje oltarne slike bi morda lahko poslikal kar v cerkvah, kamor bi si postavil slikarsko stojalo - štafelaj z na slepi okvir napetim lanenim platnom, ki pa ga je prej doma ustrezno prepariral. Leta 1885 je v župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla v Crnem lugu poslikal novi prapor in okrasil krstilnico. S tem je širil svoje obmocje dela iz doline. Iz trgovske knjige v Palcavi trgovini – trgovini Antona Cop v Plešcih je razvidno, da je v tem casu Peter Rutar tu kupoval razen obicajnih življenjskih potrebšcin še material, ki ga je uporabljal pri svojem delu: platno, papir, firnež, barve, žebljicke, plocevino, copice, lampo – svetilko na petrolej, klobuke, slamnik… V trgovino je zahajal s presledki od 1. decembra 1883 naprej, leta 1884 ter kasneje redno celo leto 1885. Vse svoje dolgove je poravnal 30. decembra 1885, morda zato, ker se je 31. decembra, z družino preselil v Osilnico. V naših trgovskih knjigah ga nato obcasno še zasledimo v letih 1886 in 1888, celo do leta 1890, vcasih pa tudi v popisih o odkupu dolgov od drugih bankrotiranih trgovcev. A ker so bili v tedanjem casu v Plešcih trije vecji trgovci in vec manjših, ne vemo, ali je v obdobju bivanja kupoval še kje drugje. Med kupljenim materialom se moramo malce ustaviti pri plocevini. Kot posebnost doline zgornje Kolpe in Cabranke so nekateri pisci še pred desetletji omenjali plocevinaste poslikane Jezuse, ki so stali na odcepih poti po celotni dolini in po bregovih nad njo. Šele med prvo in drugo svetovno vojno so jih ponekod zamenjevali z litoželeznimi figurami. Plocevinasti poslikani Jezusi so na lesenih križih vztrajali veliko desetletij, a je rja naredila svoje. Barva je pocasi odstopala in z rjo odpadla, zato so jih ljudje pometali na smetišce in so z njihovo obnovo le redkokje še pokazali spoštovanje do prvotne izvedbe. Dva novejša tako lahko še najdemo na Hrvatskem, v muzejski zbirki na skednju Palcave šiše pa druga dva, nekoc namenjena smetišcu. Domnevamo, da je bil Rutar tisti, ki je prvi pri nas iz plocevine izrezoval telesa Jezusov ter jih poslikana prodajal naokoli in je prav on morda najbolj zaslužen za njihovo razširjenost. Bili so po materialu in izdelavi relativno poceni, s kvalitetno poslikavo vešcega podobarja pa dovolj sugestivni in barvno zanimivi ljudskemu okusu. Prodajali naj bi jih tudi na sejmih in privošcila si jih je lahko marsikatera manjša skupnost. Kako je Rutar prišel na to idejo, ne vemo, saj so plocevinasti Jezusi po mojem raziskovanju razširjeni predvsem po zahodnem delu Ogrske, delu Slovaške in po vzhodni Avstriji, kamor Rutar verjetno ni odhajal. Poslikani izdelki se skladajo z njegovim slikarskim delom, ki ga je v tem casu izgleda najraje in najvec opravljal, material zanje je bil poceni. Za tako velike rezbarije bi namrec rabil kvaliteten in suh les, ki ga pri nas v dolini nikoli ni bilo v izobilju, in veliko vec dela; izdelek bi bil zato precej dražji. Za obdobje, ko je živel na Plešcih, domnevamo, da je zaradi zaslužka rezljal za prodajo tudi manjša razpela za v hiše. Razpela so rezljali tudi nekateri drugi domacini, a je Jezusovo telo na njihovih izdelkih manj vešce oblikovano. Eno od razpel, ki je domnevno Rutarjev izdelek iz 1880-ih let, je ohranjeno in še vedno visi v hodniku Palcave šiše. Od skromnejših ljudskih izdelkov se je razlikovalo po tem, da je bil pod križem še kipec žalujoce Marije, ki pa je že dolgo izgubljen. Tu je v prvi polovici 1880-ih let kupoval v trgovini in bi zato z njim lahko poplacal kak del dolga. Plešce i prva ženidba Iz dokumenata saznajemo da je Rutara 1881. godine samostalni rad doveo u Plešce gdje je tijekom ljeta ob­novio sliku glavnog oltara u župnoj crkvi Presvetog Trojstva i izradio cetiri kipa andela za što je 4. kolovoza dobio preporuku od župnika. Iste godine djeluje i na obližnjem Hribu kod Gerova. U tamošnjoj župnoj crkvi sv. Leonarda opata obnovio je glavni oltar i sagradio novi tabernakul. Kako je župnik zapisao: „... veliki oltar sas­ma ukusno renovirao te upravo arhitektonicki novi tabernakal napravio, što se svakomu što išta ukusa imade, dopasti mora; radi njegova solidna i poštena djela preporuca ga ovaj župni ured, koji je njegovim poslom sasma zadovoljan, da mu sjegurno povjeri se bude kakav crkveni posao, kojeg ce on na opšte za­dovoljstvo izvesti. Župni ured, Na Hribu, 19. listopada 1881, Mate Martincic “ Nakon prve polovice 19. stoljeca kada su naše crkve u dolini opremali uglavnom cerkniški majstori koji su sli­jedili strogi barokni klasicizam, Rutarov dolazak na ovo podrucje morao je biti poput daška svježeg zraka. Iz tada vrlo cijenjene obrtnicke tirolske sredine donio je razlicite obrasce i prakse koje je polagano utemeljio. Bio je prvi slikar iz udaljenijih krajeva, pa i izvan Kranjske, koji se ovdje stalno nastanio. U Plešcima je upoznao svoju prvu suprugu Mariju rodenu Turk 1855. godine iz Požarnice. Po kazivanju mještana bila je iz obitelji Starinkinih s kojom se vjencao 23. svib­nja 1881. godine. O njoj i njezinoj obitelji nismo uspjeli saznati puno: prema prici Marija je u to vrijeme radila kao kuharica u župnom dvoru i vjerojatno su se tamo i upoznali. Prema tadašnjim pravilima saziva to je moralo biti nekoliko mjeseci ranije što govori o Rutarovim pos­jetima župniku iz Plešci. Vec su sljedece godine dobili prvo dijete, kcer Mariju. Od 1881. do 1884. godine za vrijeme boravka u Plešcima, kako možemo zakljuciti iz dokumenata, Rutar paralel­no radi za tirolskog rezbara i graditelja oltara Franza Schmalzla. Osim toga u to je vrijeme u Plešcima samo­stalno obnovio oltare crkve na Hribu te obnovio i izradio nove oltare u Kuželju gdje je izradio nove bocne oltare Svete obitelji i sv. Kuzme i Damjana. Na Božic 1880. go­dine u Starom Kotu kod Drage izgorjela je crkva sv. Fran­je Ksaverskog, nakon cega je sagradena nova u naredne dvije godine, a do blagoslova crkve s opremom u rujnu 1883. Rutar je u njoj, sudeci po još vidljivom potpisu na poledini glavnog oltara iz 2011. godine, izradio glavni i oba bocna oltara s oltarnim slikama: uz sv. Franju još i slike sv. Jurja i sv. Roka. Sve su slike i dalje bliže puckoj umjetnosti nego uzvišenijim primjercima. Rutar je 1884. godine u Turkima obnovio polikromiju svih triju oltara i izradio nove oltarne slike u staroj crkvi sv. Križa za koje ne znamo jesu li i dalje sacuvani. Rutar je vec u pocetnom razdoblju poceo konstruirati i graditi nove oltare za što mu je trebao vješt stolar koji je izradivao okvire, stolarske dijelove i tokarske proizvode. Nažalost, ne znamo tko su i odakle su bili ti stolari jer je sam potpisivao ugovore s župnicima i dobivao preporuke samo na svoje ime. Cak se i u pregledanim župnim kroni­kama u takvim slucajevima kao izvršitelj navodio samo Peter Rutar. U tom je razdoblju Rutar znatno napredovao u slikarskoj tehnici, a slike se medusobno razlikuju po kvaliteti liko­vnog izraza. Pritom je i u njegovom kasnijem opusu vrlo teško procijeniti jesu li proizvodi iskljucivo njegovi ili su neki od njih djelo pomocnika koje je povremeno imao. Na slikama takoder nije jasno je li svojim imenom potpisivao samo svoje proizvode ili i proizvode svojih pomocnika. Na nekim slikama koje su kvalitetno slikane nema nje­govog potpisa. Možda je skriven iza okvira? Iz slika na terenu vidljivo je da su veci formati platna bili više puta napinjani na slijepi okvir u samim crkvama. Ponekad je bilo potrebno prilagoditi okvir stolarskim dimenzijama zasebno izradenih oltarnih okvira pa je potpis bio skriven iza njega i ujedno teško vidljiv. U manjim crkvama nas­likani likovi su nespretniji, patosom i izradom bliži puckoj umjetnosti i pobožnosti. Primjerice u crkvi u Kuželju, u kojoj je stajao bogato i kvalitetno ukrašen glavni oltar iz nešto ranijeg razdoblja, slikarski likovi vec uspije­vaju biti uzvišeno smireni kako to nalaže nazarenski stil crkvene umjetnosti. Vidljivo je dakle da je Rutar svoje proizvode prilagodio željama klijenata i nastojao ih što bolje slijediti. Tijekom godina usavršavao se u slikarskoj tehnici i napuštao izvorne neobarokne narodne slikarske pristupe. U svom radu vjerojatno je dosljednije koristio tiskane likovne predloške, ali ih je znao i prilicno inova­tivno prilagoditi prostoru i narucitelju pa je zato rijetko ponavljao iste kompozicije. Godinu dana nakon rodenja prve kceri bracnom se paru 1883. godine u Plešcima rodilo i drugo dijete, sin ko­jem je po ocu nadjenuto ime Petar. Jedino za njega sa sigurnošcu znamo da je u mladosti pomagao ocu u pos­lu. U svibnju 1885. obitelj se ponovno povecala i dobila prinovu, kcer Matildu koja je nakon dvije godine umrla u Osilnici. Nismo uspjeli doznati gdje su Rutarovi u Plešcima živjeli u ovom razdoblju. Osim obiteljskog stana slikaru i rez­baru vjerojatno je trebalo još jedno mjesto za rad, barem za stolarski stol uoblponk na kojem je rezbario kipove i oltarne ukrase. Vece oltarne pale mogao je slikati i u crkvama u kojima je mogao postaviti slikarski stalak štafelaj s lanenim platnom napetim na slijepi okvir koji je prethodno pripremio kod kuce. Godine 1885. u župnoj crkvi sv. Petra i Pavla u Crnom Lugu oslikao je novi crkveni barjak i ukrasio krstionicu cime je proširio svoje podrucje rada iz doline. Iz trgovacke knjige u Palcavoj trgovini, ducanu Antona Copa u Plešcima, vidljivo je da je u to vrijeme Peter Rutar osim uobicajenih svakodnevnih potrepština kupovao i materijal koji je koristio u svom radu: platno, papir, furnir, boje, pribadace, lim, cetke, petrolejku, šešire, slamnati šešir i dr. Posjecivao je ducan s prekidima od 1. prosinca 1883. godine do 1884. godine, a kasnije redovito kroz ci­jelu 1885. godinu. Sve svoje dugove podmirio je 30. pros­inca 1885. godine vjerojatno zato što se 31. prosinca s obitelji preselio u Osilnicu. U trgovackim knjigama nala­zimo ga povremeno još 1886. i 1888., pa i do 1890. go­dine, a ponekad i u popisima o otkupu dugova od drugih propalih trgovaca. No kako su tada u Plešcima bila tri velika trgovca i nekoliko manjih, nije nam poznato je li i drugdje kupovao tijekom svog boravka. Od nabavljenih materijala moramo se malo zaustaviti na limu. Kao posebnost doline gornje Kupe i Cabranke neki su pisci još prije više desetljeca spominjali limena raspela koja su stajala na razgranatim puteljcima duž cijele doline i na obalama iznad nje, a tek su tijekom Prvog i Drugog svjetskog rata zamijenjena figurama od lijevanog željeza. Raspela su na drvenim križevima sta­jala desetljecima, ali nažalost hrda je uzela svoj danak. Boja je polako blijedjela i otpadala s hrdom pa su ih ljudi pobacali na smetlišta i rijetko su obnavljanjem iskazivali poštovanje prema izvornom dizajnu. Dva novija primjer­ka još se mogu pronaci u Hrvatskom, dok se druga dva nalaze u muzejskoj zbirci u sjeniku Palcave šiše koja su prvotno bila namijenjena bacanju na smetlište. Pretpostavljamo da je Rutar prvi kod nas izrezivao Isu­sova tijela od lima i oslikane ih prodavao, a ujedno je možda i najzaslužniji za njihovo širenje. Materijalom i izradom bili su relativno jeftini, ali su uz kvalitetno oslika­vanje vještog slikara bili dovoljno sugestivni i koloristicki zanimljivi puckom ukusu. Prodavali su se i na sajmovi­ma i mogli su si ih priuštiti mnoge manje sredine. Ne znamo kako je Rutar došao na tu ideju jer prema mo­jim istraživanjima limena raspela su rasprostranjena uglavnom u zapadnom dijelu Madarske, dijelu Slovacke i istocnoj Austriji gdje Rutar vjerojatno nije zalazio. Os­likani proizvodi u skladu su s njegovim slikarskim radom koji mu je, cini se, u to vrijeme bio najdraži i najizradeniji, a materijal za njih bio je jeftin. Za tako velike rezbarije trebalo bi mu kvalitetno i suho drvo kojeg u našoj dolini nikad nije bilo u izobilju, a ujedno bi predstavljalo i mno­go više posla pa bi proizvod stoga bio mnogo skuplji. Pretpostavljamo da je Rutar za vrijeme življenja u Plešcima radi zarade rezbario i manja raspela za kuce za prodaju. Neki drugi rezbari u okolini takoder su rezbarili raspela, ali je Isusovo tijelo na njihovim proizvodima bilo slabije izvedeno. Jedno od raspela za koje se vje­ruje da je Rutarov rad iz 1880-ih sacuvano je i još uvijek je izloženo u hodniku Palcave šiše. Razlikovao se od sk­romnijih puckih proizvoda po tome što je pod križem bio kip žalosne Marije, ali je on odavno izgubljen. Tamo je u prvoj polovici 1880-ih godina kupovao u ducanu i mogao je njime podmiriti dio duga. Tabernakelj in angela, Rutarjevo delo na Hribu / Tabernakulj i angeli, Rutarov rad na Hribu. Žig župnije Plešce iz Rutarjevega casa / Pecat župe Plešce iz vremena Rutara. Fotografija Plešc v 1880-ih letih, župnišce je zgradba desno (Dom i svijet) / Fotografija Plešc u 1880-im godinama, sa župnim dvorom desno (Dom i svijet). Oltarne slike iz Starega Kota se pocasi oddaljujejo od prej prisiljene dekorativnosti in se osredotocajo na slikarsko jasen, a še vedno ljudski izraz likov, ki so tu prikazani že bolj realisticno. Naslikano verjetno v letih 1882 in/ali 1883, ko naj bi Peter Rutar prebival v Plešcih. / Oltarne slike iz Starog Kota polako se odmicu od dotadašnje forsirane dekorativnosti i ukazuju na slikarski jasan, ali još uvijek na selu popularan izraz likova koji su ovdje prikazani mnogo realisticnije. Naslikane su vjerojatno 1882. i/ili 1883. godine kada je Petar Rutar navodno živio u Plešcima. S slikarsko razlicnima oltarnima slikama iz Kuželja je Rutar leta 1884 dosegel zavidljivo raven slikarske tehnike, ki se je bistveno razlikovala od del na Jurjevici in Binklu. Figure so slikane v klasicisticno umirjeni podobi in s skrbno izvedenimi draperijami. Podobno bradate moške obraze srecamo še na vec slikah iz kasnejših let. / Rutar je vec oltarnim slikama iz Kuželja 1884. dosegao zavidnu razinu slikarske tehnike koja se bitno razlikovala od radova u Jurjevici i Binklu. Figure su naslikane u klasicno smirenoj slici i s pomno izvedenim draperijama. Slicna lica bradatih muškaraca mogu se naci na nekoliko slika iz kasnijih godina. Rutarjev križev pot v Kuželju je edini, ki ga poznamo kot njegovo delo in je naslikan po zahtevni nazarenski podlogi / Rutarov križni put u Kuželju jedini nam je poznat i naslikan je po zahtjevnoj nazaretskoj podlozi. Cerkveni prapor z domnevno Rutarjevo sliko sv. Petra in Pavla iz cerkve v Osilnici, leto izdelave ni znano. / Crkveni barjak s navodnom Rutarovom slikom sv. Petra i Pavla iz crkve u Osilnici, godina izrade je nepoznata. Izsek iz trgovske knjige trgovine Antona Cop, Plešce iz 1880-ih / Izvadak iz trgovacke knjige trgovine Antona Copa, Plešce iz 1880-ih godina. Osilnica - nov dom Konec decembra 1885, morda kar za silvestrovo, se Rutar z družino preseli v Osilnico, na naslov Osilnica 12, kjer je kasneje zabeležen v župnijskih knjigah. To je bila hiša v bližini nove župnijske cerkve. Dejansko sta bili pod isto številko dve hiši: sedanji domaci hišni imeni sta pr Juzlovih in pr Ivankovih. Hiša je bila nasproti župnišca, ki je nekoc stalo v središcu vasi, kjer sedaj stoji šola. V Osilnici so leta 1875 podrli staro cerkev sv. Petra in Pavla ter na njenem mestu in mestu starega protiturškega tabornega obzidja zgradili novo v historicnem slogu z neoromanskimi in zgodnje gotskimi elementi. Ta je po dokoncanju gradbenih del leta 1877, dela so izvajali stavbarji Cividiniji, furlanskega porekla, za nekaj let izgleda še obdržala stari oltar ali oltarje. V tem obdobju je v dolini po težkih letih gospodarske kmecke krize, ki jo je po kmetijah osilniške župnije dodatno oteževal hišni dolg zaradi zidave nove cerkve, vecina moškega prebivalstva preko zime, ko ni bilo dela na poljih in travnikih, zacela z železnico odhajati na sezonsko delo v oddaljeno tujino. Najvec v gozdove Slavonije, celo Romunije in Rusije. Vse do prve svetovne vojne v vecjem številu tudi v Ameriko. Leta 1885 je izgleda zaradi tako prisluženega denarja koncno šlo lokalni ekonomiji na bolje, zato je dozorela potreba po nabavi nove cerkvene opreme, kar je bilo tedaj že mogoce uresniciti. Najprej je bilo potrebno za cerkev izdelati nov glavni oltar. Osilnicani so se odlocili za vzore s Tirolske, od koder so v tistem casu že prihajali rezljani cerkveni izdelki ali vsaj do župnikov tudi tiskani katalogi s takimi oltarji in cerkvenimi kipi. V tem obdobju se je namrec razmahnilo tiskarstvo, v sredini 1870-ih letih so priceli tiskati fotografije, kar je mocno pocenilo dostopnost natisnjenih podlog s primeri historisticnih modnih stvaritev cerkvene umetnosti. In tu je lahko nastopil Peter Rutar s svojim obrtnim znanjem, podjetnostjo in ustrežljivostjo do cerkvenih narocnikov. Morda je bilo že potrdilo iz St. Ulricha namenjeno prav temu podjetju. Peter Rutar je bil iz pripovedovanja njegovega vnuka Vilija, s katerim sem se imel priložnost veckrat pogovarjati, ko sem zbiral material za knjigo, zelo veren clovek. Vili je s starim atom hodil naokoli in spomni se, da je ta ob vsaki priložnosti molil rožni venec ter redno prebiral Sveto pismo. Rožni venec je nosil s seboj v žepu. Podobno je moralo biti tudi v Rutarjevi mladosti, kar je bilo pomembno za zaupanje župnikov in cerkvene oblasti do njegovega dela. Iz opreme cerkva, ki jo je izdelal, je razvidno, da se je trudil upoštevati želje narocnikov in se jim je poskušal cim bolj približati. Tudi zato nikoli ni zmogel oblikovati svojega lastnega sloga. Skupaj z župniki je iz tedaj razširjenih tiskanih podlog izbiral všecne vzorce in jih obenem vešce prilagajal prostoru, kombiniral figure, jih obracal, prilagajal zgodbam svetnikov. V njegovih slikah se tako pojavljajo doloceni tipizirani liki, ki jih je uporabljal vsakic v drugacnem kontekstu ali kombinaciji. Zavedati pa se moramo, da je bila cerkvena umetnost v tem casu strogo nadzorovana. Predlogi za opremo, a verjetno tudi skice slik in oltarjev, so morali biti kot lahko zakljucimo iz redkih ohranjenih župnijskih kronik, vedno potrjeni s strani cerkvene oblasti v škofiji. Peter Rutar je v Osilnici dobil prvo res veliko rezbarsko narocilo v življenju z glavnim oltarjem cerkve sv. Petra in Pavla. Vsi njegovi dotedanji oltarji so bili izdelani z dominantno oltarno sliko, v Osilnici pa je šlo za rezbarski in mizarski izdelek, kjer so oltarne slike pred osrednjima kipoma cerkvenih zavetnikov stale le obcasno. Oltar je izdelan po vzoru tedanjih tirolskih novo-gotskih oltarjev z rezljanimi kipi in želi prepricati s številom kipov, neogotskih detajlov in zlate barve. Kipi pa so staticni, zadržani, delno po neogotskih vzorih, delno po barocno klasicisticnih, na vrhu oltarne kompozicije celo precej ljudsko stilizirani. Tudi rezljano okrasje se z viticami zgleduje delno po barocnih, s stolpici po neogotskih vzorih. Mizarski del je skromen in je verjetno delo domacega mizarja iz doline, bogatejši so le rezljani zakljucki, ki so nastali pod Rutarjevo roko. V cerkvi je Rutarjeva tudi prižnica, tu prevladuje mizarsko okrasje in izvedba. Ima bogato izdelan in prepleten neogotski baldahin, morda ga je izdelal drug mizar kot glavni oltar. Rutarjevo je še veliko razpelo, ki visi poleg prižnice. Ne vemo, ali je vse rezbarsko delo za oltar opravil Rutar sam, ali je pri tem že imel kakšnega pomocnika. Glede na to, da za leta od konca 1885 do 1887 ni drugih podatkov, bi bilo mogoce, da je vecino dela izvedel kar sam in sta bila pri projektu udeležena le mizar in strugar. Glede na skromne gladke stebre morda celo kateri od domacih kolarjev, ki so obvladali stružnico. Kakšni so bili odzivi župnika in domacinov na dokoncane izdelke v Osilnici, ostaja nejasno, saj je kronika župnije izgubljena v ognju ob okupatorjevem požigu župnišca. V Osilniški cerkvi kljub temu, da se je tja preselil, ni nadaljeval vecjega dela. Tri stranske oltarje naj bi po pripovedovanju sicer skonstruiral in dobavil lesene dele, a najpomembnejši del - slike za vse tri so bile zaupane delavnici bratov Šubic iz Škofje Loke, z akademsko izobraženimi slikarji, in koncane marca 1887. Na nek nacin to nakazuje nezaupanje župnika do Rutarjevega slikarskega dela in talenta. Cerkev je bila z opremo posvecena 11. septembra 1887. Takrat je imela tudi že vse tri stranske oltarje. Dolina in z njo Osilnica je poleti 1887 doživela pomemben obisk senjskega škofa Juraja Posilovica, ki je to funkcijo opravljal od leta 1876 do leta 1895. Iz clanka v Slovencu izvemo, da je pri svoji poti iz Cabra obiskoval župnijske cerkve. V Plešcih z od Rutarja obnovljeno opremo, v Osilnici cerkev z Rutarjevim novim oltarjem in prižnico, prav tako v Kuželju z Rutarjevima stranskima oltarjema. Sodeloval je tudi pri blagoslavljanju njegovih kasnejših del in kot škof verjetno potrjeval njihove skice ali vsaj vedel za njih. Zato z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da je bil on eden od tistih, ki so Rutarjevo ime prenašali naprej v sosednje župnije. Kot zagrebški nadškof je bil cez dobrih trideset let glavni donator opreme za velicastno cerkev v rodnem Ivanic-Gradu, in s tem donator najpomembnejšega dela, ki ga je kdaj izvedla Rutarjeva delavnica. Za osilniško cerkev je Rutar šele v kasnejših obdobjih poslikal še dve oltarni sliki za glavni oltar, leta 1903 z Marijinim vnebovzetjem in 1924 s Srcem Jezusovim. Le ena od oltarnih slik glavnega oltarja z Jezusom na križu, a brez Rutarjevega podpisa bi bila lahko starejša, saj je izdelana po podobnih predlogah kot jih je uporabil v razlicicah še nekajkrat kasneje po drugih cerkvah. Zanimiv je še en podatek, ki so ga povedali domacini. Na oltarni podobi Matere božje na stranskem oltarju je Šubiceva Marija originalno gledala v nebo. Nekoc pa je Rutar na željo župnika sliko popravil in Marijine oci so od takrat obrnjene v vernike v cerkvi. V naslednjih letih je Rutar opremljal cerkve po dolini: leta 1887 za najstarejšo cerkev v župniji Turke - posveceno sv. Florjanu na Hrvatskem po barocnih vzorih izdela glavni oltar in kasneje stranska oltarja sv. Luke in sv. Roka s slikami. Leta 1888, 1889 ali 1890 (letnice v literaturi se razlikujejo) za cerkev sv. Miklavža na Cacicu, ki med ljudmi velja za najstarejšo v dolini, je izdelal nov oltar in oltarno podobo sv. Miklavža. Za silvestrovo 1888 se Rutarjevim v Osilnici rodi hcerka Matilda, ki nasledi ime po pred leti umrli sestrici. Maja 1890 še naslednja, Adela, ki umre cez slabi dve leti. Ob vseh teh rojstvih je Rutarjevo prebivališce še vedno na naslovu Osilnica 12, to je v hiši desno od središca vasi ob poti proti cerkvi. Lokacijo hiše – pod isto številko sta spadali dve stavbi, lahko vidimo na karti iz Franciscejskega katastra. O pomocnikih in mizarjih, ki so mu pomagali, nismo uspeli dobiti nobene informacije. Med ljudmi je ostala v spominu le kratka prigoda, da se je nekoc z voza prevrnil oltar, ki so ga peljali iz Osilnice po cesti ob Kolpi in so ga morali loviti po Kolpi, in nic drugega. Leta 1890 je Rutar poslikal notranjost župnijske cerkve sv. Antona Padovanskega v Cabru in zanjo naslednje leto dokoncal dva stranska oltarja sv. Franciška z oltarno sliko ter oltar Matere božje sedem žalosti. Za slednjega kasneje narocijo kip iz Tirolske. Leta 1891 je izdelal tudi poslikano prižnico s štirimi svetniki in za Cerkev pomembnimi možmi: sv. Hieronimom, sv. Ambrozijem, sv. Gregorjem in sv. Avguštinom. Podobne predloge uporabi kasneje v Plemenitašu. Kot je o Rutarjevem delu zapisal cabarski župnik v kroniki: » ...izdelek sicer ni ne vem kakšna umetnost, a je dovolj kvaliteten za ceno, ki jo je mojster zahteval…«. Verjetno še iz prve polovice 1890-ih let, ce ne še kaj starejša, je oprema cerkve sv. Križa v Šimatovem pri Brod Moravicah, kjer izdela oltarne slike za glavni in oba stranska oltarja. Te dominirajo, saj so z okvirjem postavljene neposredno na oltarnih mizah. Kljub drugacni tematiki je Rutar sledil osnovam, kot jih je imel pri svojem prvem projektu v Jurjevici. Ozadje slik je bogato in angelske skupine spet barocno razgibane, središcna slika prikazuje objokovanje Jezusa na križu, na stranskih oltarjih sta sliki sv. Ane z Marijo in na drugem sv. Kozma in Damjan. Slike niso vec naivno okrašene, draperije so logicno nagubane, ozadje slik obeh stranskih oltarjev pa še vedno poslikano z detajli. Osilnica - novi dom Krajem prosinca 1885. godine moguce pred samu Novu godinu Rutar se s obitelji preselio u Osilnicu na adresu Osilnica 12 gdje je kasnije i zapisan u župnim maticama. Bila je to kuca u blizini nove župne crkve. Pod istim su brojem bile dvije kuce: sadašnji domaci kucni nazivi su pr Juzlovih i pr Ivankovih. Kuca je bila nasuprot župnog dvora koji je nekada stajao u središtu sela na mjestu gdje je sada škola. U Osilnici je 1875. godine porušena stara crkva sv. Petra i Pavla i na njezinom mjestu i na mjestu starog protutur­skog tabora sagradili su novi hram u povijesnom stilu s elementima neoromanike i ranogotike. Nakon završetka gradevinskih radova koje su izveli furlanski graditelji Cividini, 1877. godine cini se da su stari oltar ili oltari zadržani još nekoliko godina. U tom je razdoblju u dolini nakon teških godina gospodarske poljoprivredne krize, koju je na gospodarstvima župe Osilnica dodatno za­komplicirao kucni dug zbog izgradnje nove crkve, vecina muškoga stanovništva pocela odlaziti željeznicom na sezonski rad. Najviše su radili u šumama u Slavoniji pa i Rumunjskoj i Rusiji. Do Prvog svjetskog rata u velikom broju odlazili su i u Ameriku. Cini se da je 1885. godine zahvaljujuci tako zaradenom novcu lokalno gospodarst­vo konacno krenulo na bolje pa je sazrela potreba za na­bavom nove crkvene opreme što je radi boljih ekonom­skih prilika tada vec bilo moguce. Prije svega bilo je potrebno izraditi novi glavni oltar za crkvu. Osilnicani su se odlucili za uzore iz Tirola odakle su vec tada pristizali rezbareni crkveni proizvodi ili su se barem župnicima slali tiskani katalozi s oltarima i crkvenim kip­ovima. U tom razdoblju tisak doživljava procvat, sredi­nom 1870-ih godina pocinju se tiskati fotografije cime je uvelike omogucena dostupnost tiskanih kataloga s primjercima historicistickih modnih kreacija crkvene umjetnosti. I tu je Peter Rutar mogao nastupiti sa svojim zanatskim znanjem, poduzetnošcu i susretljivošcu pre­ma crkvenim klijentima. Možda je potvrda iz sv. Ulricha bila namijenjena baš ovoj prilici. Prema rijecima njegovog unuka Vilija s kojim sam imao priliku više puta razgovarati prikupljajuci gradu za kn­jigu, Petar Rutar bio je vrlo religiozan covjek. Vili je više puta šetao s djedom i sjeca se da je u svakoj prilici molio krunicu i redovito citao Bibliju. Krunicu je nosio u džepu. Slicno je zacijelo bilo i u Rutarovoj mladosti što je bilo važno za povjerenje župnika i crkvenih vlasti u pogledu njegovog rada. Iz izradene crkvene opreme vidljivo je da je nastojao uvažavati želje narucitelja i nastojao im se što više približiti pa stoga nikada nije uspio formirati vlastiti stil. Zajedno s župnicima je iz tadašnjih raširenih tiskanih kataloga birao uzorke koji su mu se svidali i pri­tom ih vješto prilagodavao prostoru, spajao figure, okre­tao ih i prilagodavao pricama svetaca. Na njegovim se slikama pojavljuju pojedini tipski likovi koje je svaki put koristio u drugom kontekstu ili kombinaciji. Moramo pak istaknuti da je crkvena umjetnost u to vrijeme bila strogo kontrolirana i prijedlozi opreme, kako možemo zakljuciti iz malobrojnih sacuvanih župnih kronika, a vjerojatno i skice slika i oltara, uvijek su morali dobiti odobrenje crkvenih vlasti u biskupiji. U Osilnici je Petar Rutar dobio prvu zaista veliku rezbar­sku narudžbu u životu, onu izrade glavnog oltara crkve sv. Petra i Pavla. Svi njegovi dotadašnji oltari izvedeni su s dominantnom oltarnom palom, no u Osilnici je to bio rezbarski i stolarski proizvod gdje su oltarne pale samo povremeno stajale ispred središnjih kipova zaštitnika crkve. Oltar je raden po uzoru na onodobne tirolske neogoticke oltare s rezbarenim kipovima i nastoji im­presionirati brojem kipova, neogotickim detaljima i zlat­nom bojom. Kipovi su staticni, suzdržani, jednim dijelom prema neogotickim uzorima, a drugim prema baroknom klasicizmu, te su u vrhu oltarne kompozicije prilicno sti­lizirani. Cak su i rezbareni ukrasi s viticama djelomicno in­spirirani barokom s tornjevima po neogotickim uzorima. Stolarski dio je skroman i vjerojatno je djelo domaceg stolara iz doline, samo su rezbareni završeci nastali pod Rutarovom rukom bogatiji. U crkvi je i Rutarova propo­vjedaonica na kojoj dominira stolarska dekoracija i diza­jn. Ima bogato izraden i isprepleten neogoticki baldahin, moguce da ga je izradio drugi rezbar kao glavni oltar. Ru­tarovo još je veliko raspelo koje visi uz propovjedaonicu. Nije nam poznato je li sve rezbarske radove za oltar Ru­tar izveo sam ili je vec imao pomocnika. S obzirom na to da za godine od kraja 1885. do 1887. nema drugih poda­taka, moguce je da je vecinu radova izveo sam te da su u projekt bili ukljuceni samo tesar i tokar. S obzirom na skromne ravne stupove možda je bio ukljucen cak i jedan od domacih kolara koji su vladali tokarilom. Kakvi su bili odazivi župnika i mještana na gotove proiz­vode u Osilnici ostaje nejasno jer je župna kronika nesta­la u požaru kada je župni dvor spalio okupator u Drugom svjetskom ratu. Unatoc tome što se tamo preselio, nije nastavio nikakve vece radove u crkvi u Osilnici. Prema prici on je izradio tri bocna oltara i nabavio drvene di­jelove, ali najvažniji dio - oslikavanje sva tri oltara povjer­eno je radionici brace Šubic iz Škofje Loke s akademski obrazovanim slikarima i dovršeno u ožujku 1887. godine. To na neki nacin ukazuje na nepovjerenje u Rutarov sli­karski rad i talent. Crkva je s opremom posvecena 11. ru­jna 1887. godine. Tada je vec imala i sva tri bocna oltara. Na ljeto 1887. godine dolina Kupe i Osilnica doživjele su važan posjet senjskog biskupa Jurja Posilovica koji je tu dužnost obnašao od 1876. do 1895. godine. Iz clanka u Slovencu doznajemo da je na putu iz Cabra obilazio župne crkve; crkvu u Plešcima u to vrijeme vec s opr­emom koju je obnovio ili dodao Rutar, crkvu u Osilnici s novim Rutarovim oltarom, propovjedaonicom i križem te u Kuželju s dva njegova bocna oltara. Biskup Posilovic je sudjelovao i u blagoslovu Rutarovih kasnijih radova te je kao senjski biskup vjerojatno odobrio njihove skice i nacrte, stoga s velikom vjerojatnošcu možemo reci da je on bio jedan od osoba koje su pronijele Rutarovo ime u susjedne župe. Kao zagrebacki nadbiskup je više od trideset godina kasnije bio i glavni donator opreme za velebnu crkvu u rodnom Ivanic-Gradu, ujedno i donator najvažnijeg posla izvedenog u Rutarovoj radionici. Za crkvu u Osilnici Rutar je tek u kasnijim razdobljima naslikao još dvije oltarne pale za glavni oltar, Uzne­senje Marijino 1903. godine i Srce Isusovo 1924. godine. Samo jedna od oltarnih slika glavnog oltara s Isusom na križu, ali bez Rutarovog potpisa, mogla bi biti starija jer je radena prema slicnim predlošcima kakve je kasnije nekoliko puta koristio u inacicama u drugim crkvama. Još jedan zanimljiv podatak mještana jest taj da je na oltarnoj slici Majke Božje na bocnom oltaru Šubiceva Marija izvorno gledala u nebo. Jednom je pak prilikom na župnikovu molbu Rutar sliku popravio i od tada su Marijine oci uprte prema vjernicima u crkvi. Narednih je godina Rutar opremao crkve u dolini Kupe: 1887. godine najstariju crkvu u župi Turke, zatim je za crk­vu posvecenu sv. Florijanu u Hrvatskom izradio glavni ol­tar, a kasnije i bocne oltare sv. Luke i sv. Roka sa slikama. Godine 1888., 1889. ili 1890. (godine u literaturi se razli­kuju) za crkvu sv. Nikole u Cacicu, koja se prema predaji smatra najstarijom u dolini, izradio je novi oltar i oltarnu sliku sv. Nikole. Na Silvestrovo 1888. godine u Osilnici Rutarovima se rodi­la kci Matilda koja je naslijedila ime svoje sestre premi­nule nekoliko godina ranije. U svibnju 1890. godine rodi­la se sljedeca kci Adela, ali je umrla nakon nepune dvije godine. Uz sva ova rodenja Rutarovo prebivalište ostalo je i dalje na adresi Osilnica 12, odnosno u jednoj od kuca desno od centra sela na putu prema crkvi. Položaj kuce: dvije zgrade pod istim brojem vidljive su na karti iz Fran­ciskanskog katastra. Nismo uspjeli doci do podataka o pomocnicima i stolarima koji su mu pomagali. Prema predaji je ostala u sjecanju samo jedna kratka zgoda da je žrtvenik koji su vozili iz Osilnice uz Kupu pao s kola pa su ga morali loviti u Kupi. Godine 1890. Rutar je oslikao unutrašnjost župne crkve sv. Antuna Padovanskog u Cabru i sljedece joj je godine dovršio dva bocna oltara: oltar sv. Franje s oltarnom pa­lom i oltar Gospe od sedam žalosti, a za potonji kasnije narucuju kip iz Tirola. Godine 1891. izradio je i oslikanu propovjedaonicu s cetirima svecima i za crkvu znacajnim osobama: sv. Jeronima, sv. Ambrozija, sv. Grgura i sv. Augustina. Slicne slikarske prijedloge koristi kasnije i u Plemenitašu. Kako je domaci župnik zapisao u kronici o Rutarovom radu: „...oprema nije bogzna kakva velika umjetnost, ali je rad dovoljno kvalitetan za cijenu koju je majstor tražio...“. Oprema crkve sv. Križa u Šimatovu kod Brod Moravica potjece vjerojatno iz prve polovice 1890-ih godina, ako ne i ranije, gdje je Rutar izradio oltarne pale za glavni i dva pobocna oltara. One dominiraju jer su postavljene s okvirom izravno na oltarne stolove. Unatoc drugacijoj tematici Rutar je slijedio ista nacela kao i u svom prvom projektu u Jurjevici. Pozadina slika je bogata, a skupine andela ponovno su barokno oživljene. Središnja slika pri­kazuje oplakivanje Isusa na križu, a na bocnim oltarima su slike sv. Ane s Marijom i sv. Kuzme i Damjana. Slike više nisu naivno ukrašene, draperije su logicno složene, a pozadine slika dvaju bocnih oltara i dalje su detaljno oslikane. Osilnica na fotografiji iz sredine 20. stoletja, s Seli in Rutarjevo hišo v ozadju / Osilnica na fotografiji iz sredine 20. stoljeca, sa Selima i Rutarovom kucom u pozadini. Oltar župnijske cerkve sv. Petra in Pavla v Osilnici, posvecen leta 1887, je Rutarjeva prva velika rezbarska oltarna kompozicija. / Oltar župne crkve sv. Petra i Pavla u Osilnici posvecen 1887. godine je prva Rutarova velika rezbarena oltarna kompozicija. Osilnica, 6. julija. (Visoki gost.) Dragi »Slovenec!” Iz našega kraja Ti dohaja pac malo dopisov, ker tu se redko kedaj zgodi kaj važnega. A danes Ti imam porocati nekaj, kar bi utegnilo zanimati Tvoje bralce. — Dne 5. t. m. bil je za nas Osilniške župljane znamenit dan, kajti imeli smo v svoji sredi imenitnega gosta, milostljivega gospoda škofa Senjškega. Že ob 7. uri zjutraj naznanil nam je strel topicev iz sosednje hrvatske župnije v Plešcih prihod omenjenega višega pastirja, koji je prejšnji dan v Cabru delil zakrament sv. birmo. Ker pa okrajna cesta iz Cabra v Delnice pelje skozi Osilnico; pricakovali smo, da se bode mil. g. škof nekoliko pri nas pomudil, ter si pri tej priliki ogledal našo krasno novo župnijsko cerkev, kar se je tudi res zgodilo. Bilo je toraj treba skrbeti za dostojen sprejem visocega gosta. Z neutrudljivo marljivostjo našega ljubljenega sedanjega župnijskega predstojnika c. g. Fr. Honigmana, kakor tudi obce spoštovanega župana g. Josipa Ožura se je potrebno vkrenilo. Že rano zjutraj razobesili smo zastave v zvoniku, na župnijski in županski hiši ter postavili tri slavoloke, in sicer: enega pri Pleško-Osilniškem mostu z napisoma: „Osilniška fara Te srcno pozdravlja” — Mnogaja leta vladiki!” Drugi slavolok je pri župnijski Osilniški cerkvi ponosno pozdravljal vladiko z: „Ecco saeerdos magnus!” Tretji dvigal se je pred šolskim poslopjem in imel na eni strani rek: ,.Bodi srcno pozdravljen presvitli gost!” in na drugi slovo jemaje: „Vdan tu pušcaš veren rod, O vzemi blag spomin odtod!” V Osilnici, kakor tudi po vaseh, skozi ktere se je peljal mil. g. škof in visoko spremstvo njegovo, bile so hiše ozaljšane s cvetlicami in zastavami. Tudi so ljudje zapušcali poljska dela, se vracali pred hišo in klece prejemali blagoslov od preimenitnega, ce tudi tujega višjega pastirja. Dokaz, da tu biva verno ljudstvo. Šolska mladina se je zbrala že ob 8. uri zjutraj v šolski sobi in se je potem v dveh vrstah postavila od župnijskega doma do cerkve. Slucajno je bil tu navzoc tudi c. kr. okrajni šolski nadzornik gosp. profesor Ivan Komljanec, ter je kot iskren prijatelj in zašcitnik šolstva visocega gosta pozdravil v imenu Osilniških ucencev in ucenk. Zvonovi zapojo, strel zagrmi in zdajci zagledamo presvitlega gosta z njegovim spremstvom. Ustavi se in gre v cerkev. Po kratki molitvi in ogledovanji cerkve obišce tudi župnijsko hišo in se nato odpelje spremljan od našega c. g. duhovnega pastirja v Kuželj, v dve uri oddaljeno hrvatsko župnijo. Osilnicani mu pa klicemo: „Na mnogaja leta!” Slovenec, 12. julija 1887 Najstarejša oltarna slika iz cerkve v Osilnici z Jezusom na križu je verjetno Rutarjevo delo. Po seriji predlog je naslikal še vec podobnih kompozicij. Tu sta spodnji figuri naslikani še v barocni tradiciji, po izrazu podobni tistim iz Jurjevice. / Najstarija oltarna slika iz crkve u Osilnici s Isusom na križu vjerojatno je Rutarov rad. Po nizu istih tiskanih predložaka naslikao je još nekoliko slicnih kompozicija. Ovdje su donje figure još uvijek naslikane više u baroknoj tradiciji. Stranski oltarji, Hrvatsko / Stranski oltari, Hrvatsko. V cerkvi sv. Miklavža na Spodnjem Cacicu, ki naj bi bila po pripovedovanju najstarejša v dolini in stoji domnevno na obmocju predkršcanskega pokopališca, je od sredine 18. stoletja visela tudi stara oltarna podoba Marije z detetom iz cerkve v Cabru, iz 17. stoletja. Sem so cabrani romali za priprošnjo vsako leto na obletnico povodnji, ki je leta 1708 unicila cabarsko fužino in dolinske dele Cabra. Sliko so tamkajšnji župljani v sredini 18. stoletja darovali cerkvici katere zavetnik je varoval pred poplavami. Slika je doživela zanimivo pot iz Cabra s procesijo do Cacica, nato je po izgradnji novega Rutarjevega oltarja ali enkrat po prvi svetovni vojni prišla v župnišce v Turke in tik pred drugo svetovno vojno koncala v Muzeju za umetnost in obrt v Zagrebu, kjer jo še vedno hranijo. Omenjamo jo, ker je to najstarejša evidentirana in ohranjena umetnina iz cerkva v dolini. Govori o povezanosti ljudi z ene in druge strani doline, kot tudi Rutarjeva, na obeh straneh sprejeta dela. Domnevamo, da je pri prenosu slike iz Cacica imel prste vmes tudi Rutar, saj je sam poleg slikanja opravljal tudi restavriranje starejših slik. Turkovski župnik Josip Poslek, ki je sliko okoli leta 1938 predal muzeju, pa je bil tudi njegov dolgoletni prijatelj. Podobno kot ta slika se je novim oltarjem in kipom v cerkvah umikala tudi ostala stara oprema, le da je redkokatera sploh še ohranjena. Vecino stare opreme je namerno koncalo v ognju, saj po cerkvenih pravilih ni smela pasti v roke komu, ki bi lahko imel z njo neciste posle. U crkvi sv. Nikole u Spodnjem Cacicu, koja prema predaji slovi kao najstarija crkva u dolini Kupe i navodno se nalazi na prostoru pretkršcanskog groblja, od sredine 18. stoljeca visjela je stara oltarna slika Marije s Djetetom iz crkve u Cabru iz 17. stoljeca. Cabrani su onamo svake godine hodocastili na sjecanje obljetnice poplave koja je 1708. uništila cabarsku željezaru i skoro sve dolinske dijelove u dolini Cabranke. Sredinom 18. stoljeca tamošnji su župljani sliku darovali crkvi u Spodnjem Cacicu ciji je zaštitnik sv. Nikola štitio od poplava. Slika je doživjela zanimljiv put od Cabra s procesijom do Cacica, zatim je nakon izgradnje novog Rutarovog oltara ili jednom prilikom nakon Prvog svjetskog rata došla u župni dvor u Turke, da bi neposredno prije Drugog svjetskog rata završila u Muzeju za umjetnost i obrt u Zagrebu gdje se i danas cuva. Spominjemo je jer je po sadašnjim saznanjima najstarija zabilježena i sacuvana umjetnina iz crkava u dolini Kupe. Govori o povezanosti ljudi s jedne i s druge strane doline, kao i o Rutarovim djelima prihvacenim s obiju strana. Pretpostavljamo da je i Rutar imao udjela u prijenosu slike iz Cacica jer se osim slikanjem bavio i restauracijom starijih slika. Njegov dugogodišnji prijatelj bio je i svecenik Josip Poslek iz Turka koji je sliku oko 1938. godine predao muzeju. Kao i ova slika i ostala stara oprema ustupila je mjesto novim oltarima i kipovima u crkvama, ali je vrlo malo starije opreme sacuvano. Vecina stare opreme završila je u vatri jer prema crkvenim pravilima nije smjela pasti u ruke nekome tko bi s njom nedolicno rukovao. Središce Osilnice s cerkvijo in levo nad njo z lesenima stavbama na parceli št. 12; v eni od njih je stanoval Peter Rutar z družino in tam verjetno tudi delal. / Središte Osilnice s crkvom i drvenim zgradama na parceli br. 12; u jednoj od njih živio je Rutar sa svojom obitelji, a tamo je vjerojatno i radio. Prižnica s cerkvenimi oceti, Cabar / Propovijedaonica sa svecima, Cabar. Slika Mojzesa iz baldahina prižnice v Plemenitašu. / Slika Mojsija iz baldahina propovjedaonice u Plemenitašu. Rutarjev slikarski program v Šimatovem se delno zgleduje po Jurjevici, obe cerkvi sta posveceni sv. Križu. Slikar pa je naredil velik razvoj in se je odrekel naivnemu, ljudskemu nizanju slikarskega okrasja. Le v levem barocnem interierju ga še vlece tja z barocnimi angelcki in arhitekturo. Slika desnega oltarja je morda nastala nazadnje, saj oblikovno ni sledila levi. Bistveno drugace umirjena kot v Jurjevici je osrednja slika z razpelom, ki sledi zgodnje renesancni predlogi. / Rutarov slikarski program u Šimatovu djelomicno je inspiriran Jurjevicom, obje su crkve posvecene sv. Križu. Slikar je medutim postigao veliki razvoj i odustao od naivnog, narodno popularnog uredenja slikarske dekoracije. Samo je još u baroknom interijeru s lijeve strane nacrtao barokne andele i arhitekturu. Slika desnog oltara možda je nastala posljednja, s obzirom na to da po dizajnu nije slijedila lijevoj. Središnja slika s raspelom koja slijedi ranorenesansni predložak bitno se razlikuje od one u Jurjevici. Delo, delo in še vec dela Z devetdesetimi leti 19. stoletja se pricne Rutarjevo najplodnejše obdobje, takrat njegov glas najprej seže do župnije Brod Moravice. Tam v obdobju nekaj let v celoti opremi župnijsko cerkev sv. Nikole – sv. Miklavža. Po dokumentaciji sodec leta 1891 najprej s stranskima oltarjema Blažene Device Marije in sv. Ivana, 1892 z Božjim grobom, nebom in razpeli. V vmesnem casu leta 1893 za cerkev sv. Vida v Bosljivi Loki izdela glavni oltar z malce okorno zasnovano sliko sv. Vida v kotlu, v ozadju za oltarno sliko pa stoji kip socutne Matere Božje z izredno natancno izdelanim in realisticnim umirajocim Jezusom v narocju ter stranskima kipoma sv. Lucije in sv. Terezije. Za oltar namesto arhitekturnega tabernaklja naslika kulisno steno z angeloma, ki dvigujeta svecnika. V starih stranskih oltarjih iz 18. stoletja le restavrira starejši sliki Sv. Roka s sv. Boštjanom in muceništvo sv. Jerneja. Podobno skulpturo socutne Matere Božje lahko najdemo tudi na Hribu, kjer pa je Marija mnogo bolj sugestivna in zato težko recemo ali je tudi tista njegovo delo ali pa je ta v Bosljivi Loki le njen malo predelani posnetek. Žal je dokumentacija tega župnišca med drugo svetovno vojno pogorela. Rad, rad i još rada U devedesetim godinama 19. stoljeca pocinje Rutarovo najplodnije razdoblje kada njegov glas prvi put dopire do župe Brod Moravice. Ondje je u razdoblju od neko­liko godina u potpunosti opremio župnu crkvu sv. Nikole: prema dokumentaciji 1891. godine najprije s bocnim ol­tarima Blažene Djevice Marije i sv. Ivana te 1892. godine s Božjim grobom, nebom i raspelom. U meduvremenu 1893. godine za crkvu sv. Vida u Bosljivoj Loki izraduje glavni oltar s pomalo nespretnom slikom sv. Vida u kotlu, a u pozadini iza oltarne pale smješta kip milosrdne Majke Božje s izuzetno detaljnim i realisticnim kipom umiruceg Isusa u narucju te bocnim kipovima sv. Lucije i sv. Terezije. Za oltar je umjesto arhitektonskog tabernakula oslikao zidnu kulisu s dvama andelima koji podižu svijecnjak. U starim bocnim oltarima iz 18. stoljeca obnavlja samo starije slike sv. Roka sa sv. Se­bastijanom i muceništvo sv. Bartolomeja. Slicnu skulpturu milosrdne Majke Božje nalazimo i na Hribu gdje je Marija sugestivnija pa je teško reci je li i ona njegovo djelo ili je skulptura u Bosljivoj Loki samo njezi­na preradenija kopija. Nažalost, dokumentacija župnog dvora izgorjela je tijekom Drugog svjetskog rata. Cerkev sv. Miklavža, Brod Moravice / crkva sv. Nikolaja, Brod Moravice. Leta 1892 se Rutarju rodi drugi sin, ki je v župnijski knjigi že vpisan na novem naslovu Sela 1. Da so Rutarju z uspehi rastla krila, govori zanimivo dejstvo o njegovem poimenovanju. Sinu je dal ime Rafael. Težko dvomimo, da mu mojster ni dal imena po enem od najpomembnejših renesancnih vzornikov nazarencev – skupine slikarjev, ki so postajali vzor cerkvene umetnosti v tistem casu. Z razvojem devetdesetih let 19. stoletja pri Rutarju lahko ugotavljamo še eno znacilnost: manj ljudskosti v podobah vsaj tam, kjer je dosledneje sledil nazarenskim slikarskim predlogam. Po spominu Rutarjevega vnuka naj bi imel Peter Rutar doma tudi nekaj knjig Svetega pisma, verjetno z ilustracijami nazarencev, iz katerih je med ostalim crpal ideje. Sam je s staticnimi, ploskimi figurami vcasih poskušal slediti vzorom zgodnje renesanse in slikarja Perugina. Temu slikarju je bilo ime Pietro – kot Petru in bil je ucitelj Rafaela, umetnika, ki je bil kasneje vzor nazarencem in je svojega ucitelja Perugina dalec presegel… Zato ni nenavadno, da je Peter Rutar svojega drugega sina poimenoval Rafael – vsekakor lepa ocetova želja ob sinovem rojstvu. Po ohranjenih dokumentih je Rutar s svojo delavnico leta 1894 v spodnjem delu doline nadaljeval delo v župniji Brod Moravice z opremo skromnejše podružnicne cerkve sv. Duha v še vedno idilicnih Malih Dragah. Tu je izvedba glavnega oltarja in obeh stranskih – sv. Valentina in sv. Antona prilagojena skromnejšim narocnikom. Na spodnjih delih na oltarni mizi namesto plasticnega rezljanega okrasja ali tabernaklja uporabi poslikane scenske panele z dodatnimi slikami svetnikov, ki stojijo na oltarnih mizah. Slika sv. Trojice na glavnem oltarju ni Rutarjevo tipicno delo in je morda delo drugega avtorja. Njegova delavnica domnevno poslika tudi prižnico z evangelisti, a na tem delu ne najdemo Rutarjevega podpisa, saj je poslikava estetsko skromnejše delo. Verjetno gre za delo enega od njegovih pomocnikov po Rutarjevi podlogi. V istem letu poslika tudi kapelico sv. Josipa v Zamostu v župniji Plešce, ki je stala na pomembnem mestu ob cesti za mostom cez Cabranko. Mimo nje so romarji iz Osilnice, spodnjega dela doline in Dolenjske romali na Sveto Goro in tu pušcali darove - ofer. Žal je bila poslikava z leti unicena. Projekti v bližnji okolici so se nadaljevali s polno paro, število prebivalstva v dolini Kolpe in Cabranke je proti koncu stoletja dosegalo svoj vrhunec in potrebe po novih cerkvenih stavbah ter opremi so narašcale. Ljudje so sicer veliko odhajali od doma na sezonsko delo, a se je vecino prisluženega denarja še vedno vracalo domov in krepilo lokalno ekonomijo. S tem so narašcale tudi želje po obnovi cerkvene opreme. To je bilo posebno aktualno v bližini Kolpe in Cabranke, ki sta zaradi relativne bližine morja, s tem povezanimi obcasno velikimi temperaturnimi spremembami v hladnem delu leta in posledicno kondenzu na leseni opremi v kamnitih cerkvah, kjer je vlaga povzrocala hitrejše propadanje stare opreme. Z leti pa so se v cerkvi scasoma tudi spreminjale pobožnosti, zato so stalno dodajali kipe ali oltarje novih zavetnikov. Tako je leta 1895 na kocevski strani, v Štalcerjih, v kasneje podrti cerkvi sv. Antona Pušcavnika, postavil nov glavni oltar s kipom sv. Antona s prašickom, ki naj bi bil še vedno ohranjen na Fari, ter stranska oltarja sv. Urha in sv. Notburge. V Brod Moravicah je v župnijski cerkvi nadaljeval delo z novim glavnim oltarjem sv. Nikolaja - Miklavža z veliko oltarno sliko ter z oltarnimi slikami stranskih oltarjev, postavil je tudi prižnico. Na eni od slik evangelistov, ki krasijo prižnico, evangelist Marko zapisuje Rutarjevo ime. Sv. Marko Evangelist je bil namrec med ostalim tudi zašcitnik slikarjev na steklo. Morda je za to cerkev Rutar nekoc izdelal tudi jaslice, ki so še vedno ohranjene. V letu 1895 so priceli z velikim projektom v župniji Turke. Po vec letih truda tamkajšnjega župnika s pregovarjanjem domacinov, so ti koncno potrdili financiranje gradnje nove cerkve. Podrli so staro manjšo cerkev, ki naj bi bila v slabem stanju in kjer je Rutar pred desetimi leti obnavljal celotno opremo. Priceli so z zidavo nove, vecje župnijske cerkve sv. Križa. To je bil poleg gradnje cerkve v Osilnici eden od najvecjih projektov v dolini. Financirali so ga pretežno zaslužki domacinov, ki so v tem obdobju bolj ali manj uspešno odhajali na delo preko morja v Ameriko. Ko so vsaj nekaj zaslužili, so jih župniki pregovorili, da del vložijo tudi v javno dobro duhovne oskrbe. Ne vemo ali so to delali z lahkim srcem, saj so si krize sledile tudi naprej in so bile domacije potrebne denarja. Vsekakor so bili na koncu verjetno ponosni, ko so njihove cerkve zasijale v novemu okrasju in je v njih nova oprema (za ugodno ceno domacega mojstra in njegove delavnice) dajala vtis sicer malce namišljenega bogastva. Bili so zadovoljeni vsi: župljani s pridobljenim ponosom in morda kakim odpustkom, za katerega so verjeli, da so ga bili potrebni, duhovšcina z uspešno izpeljanim projektom za božji blagor in opremo, ki je sledila novim doktrinam cerkvene umetnosti in novim trendom v cašcenju svetnikov, mojster z zaslužkom, ki mu je omogocal boljše preživetje in širitev z novimi pomocniki in narocili iz sosešcine. Zaslužka je bil vsekakor potreben, saj je imel družino in je enkrat v tem obdobju kupil tudi hišo Sela 1. Godine 1892. rodio se Rutarov drugi sin koji je vec upisan u župnu knjigu na novoj adresi Sela 1. Da su Rutaru s us­pjehom porasla krila svjedoci zanimljiva cinjenica o sino­vom imenu. Sina je nazvao Rafael. Ne sumnjamo da ga je majstor nazvao po jednom od najvažnijih renesansnih uzora nazarenaca, skupine slikara koji su postali uzor crkvene umjetnosti toga doba. S razvojem devedesetih godina 19. stoljeca prepozna­jemo još jednu Rutarovu karakteristiku: prisutno je man­je narodnog popularizma u slikama, barem ondje gdje je dosljednije slijedio predloške nazarenskih slikara. Prema sjecanju njegova unuka Petar Rutar je kod kuce imao i neke biblijske knjige, vjerojatno s ilustracija­ma nazarenaca iz kojih je izmedu ostalog crpio ideje. Staticnim, plošnim figurama ponekad je pokušavao slijediti uzore rane renesanse i slikara Perugina. Taj se slikar izvorno zvao Pietro, na hrvatskom Petar, i bio je ucitelj Rafaela, umjetnika koji je kasnije postao uzor naz­arencima i koji je daleko nadmašio svog ucitelja Peru­gina. Stoga nije neobicno da je Petar Rutar svog drugog sina nazvao Rafael što je svakako bila lijepa oceva želja pri rodenju sina. Prema sacuvanim dokumentima Rutar nastavlja rad sa svojom radionicom u donjem dijelu doline i to 1894. go­dine u župi Brod Moravice s opremom skromnije filijalne crkve sv. Duha u još uvijek idilicnim Malim Dragama. Za tu crkvu izradio je glavni oltar i dva pobocna oltara posvecena sv. Valentinu i sv. Antunu koje je prilagodio skromnijim klijentima. Na donjim dijelovima oltara je umjesto plasticnog rezbarenog ukrasa ili tabernakula koristio oslikane scenske ploce s dodatnim slikama svet­aca koji stoje na oltarnim stolovima. Slika sv. Trojstva na glavnom oltaru nije tipicno Rutarovo djelo i moguce je da je rad nekog drugog autora. Njegova je radionica na­vodno oslikala i propovjedaonicu s evandelistima, no na ovom djelu nema Rutarova potpisa jer su slike estetski skromno djelo. Vjerojatno je to rad jednog od njegovih pomocnika na temelju Rutarovog predloška. Iste godine oslikao je i kapelu sv. Josipa u Zamostu u župi Plešce koja je stajala na važnom mjestu uz cestu iza mos­ta preko Cabranke. Hodocasnici iz Osilnice, donjeg dijela Kupske doline i Dolenjske u pohodu na Svetu Goru prola­zili su pored kapele i u njoj ostavljali darove – prinose. Slika je nažalost s godinama uništena. Projekti u bližoj okolici nastavili su se punom parom. Broj žitelja u dolini Kupe i Cabranke dosegnuo je vrhunac potkraj stoljeca, a ujedno su jacale i potrebe za novim crkvenim zgradama i opremom. Ljudi su cesto odlazili od kuce zbog sezonskih poslova, ali se vecina zaradenog novca ipak vracala kuci i jacala lokalno gospodarstvo. Time je rasla i želja za obnovom crkvene opreme što je bilo posebice znacajno u okolici Kupe i Cabranke za koje su zbog relativne blizine mora svojstvene povre­meno velike temperaturne promjene u hladnom dijelu godine i posljedicno kondenzacija na drvenoj opremi u kamenim zgradama crkve gdje je vlaga uzrokovala brže propadanje stare opreme. Tijekom godina mijenjale su se i pobožnosti u crkvi pa su se stalno dodavali kipovi ili oltari novih zaštitnika. Tako je Rutar 1895. godine na kocevskoj strani u Štalcerima u kasnije srušenoj crkvi sv. Antuna Pustinjaka podigao novi glavni oltar s kipom sv. Antuna sa svinjom, za koji se govori da se i dalje cuva u Fari, te bocni oltari sv. Urha i sv. Notburge. U Brod Moravicama nastavio je rad na novom glavnom oltaru sv. Nikole s velikom ol­tarnom slikom i s pobocnim oltarima, a podigao je i propovjedaonicu. Na jednoj od slika evandelista koje ukrašavaju propovjedaonicu evandelist Marko zapisuje Rutarovo ime. Izmedu ostalog evandelist Marko bio je i zaštitnik slikara na staklu. Možda je Rutar nekoc izradio i jaslice za ovu crkvu koje su i danas sacuvane. Godine 1895. zapoceli su s velikim projektom u župi Turke. Nakon višegodišnjeg nastojanja lokalnog župnika da uvjeri mještane, konacno je odobreno financiranje izgradnje nove crkve. Srušili su staru crkvicu za koju se govorilo da je u lošem stanju, a u kojoj je Rutar desetak godina ranije obnovio cjelokupnu opremu. Zapoceli su s izgradnjom nove i vece župne crkve sv. Križa. Uz izgradnju crkve u Osilnici ovo je bio jedan od najvecih projekata u dolini. Financiran je uglavnom od zarada domacih ljudi koji su u tom razdoblju više ili manje uspješno odlazili na rad u Ameriku. Kad su ponešto zaradili, župnici su ih na­govarali da nešto od toga ulože u javno dobro duhovne skrbi. Ne znamo jesu li to ucinili laka srca jer se kriza nastavila i kucanstvima je bio potreban novac. Vjerojat­no su na kraju bili ponosni kada su njihove crkve zasjale u novim ukrasima, a nova oprema u njima (za povoljnu cijenu domaceg majstora i njegove radionice) odavala je dojam pomalo imaginarnog bogatstva. Svi su bili zado­voljni: župljani sa stecenim ponosom i možda ponekim oprostom za koji su vjerovali da im je potreban, svecenici s uspješno izvedenim projektom za Božji blagoslov te opremom koja je pratila nove doktrine crkvene umjet­nosti i nove trendove u štovanju svetaca, kao i majstor s prihodom koji mu je omogucio preživljavanje i širenje s novim pomocnicima i narudžbama iz susjedstva. Prihodi su mu svakako bili potrebni jer je imao obitelj i jednom je prilikom u tom razdoblju kupio i kucu na adresi Sela 1. Slike iz župnijske crkve v Brod Moravicah. / Slike iz župne crkve u Brod Moravicama. Nazarenci, kot je bila poimenovana skupina – bratovšcina nemških umetnikov, so se v prvi polovici 19. stoletja odcepili od akademizma klasicisticnih umetniških šol na Dunaju in se odselili v Rim, kjer so delali samostojno. Svojo umetnost so postavljali v službo države in Cerkve. Pod vplivom klasicizma je bila njihovo izrazno sredstvo linija, znacilne so ostre konture, jasna risba in pisane lokalne barve. Pri izbiri motivov za cerkvene slike je bila nazarencem pomembna poucno izpovedna moc in poduhovljen ucinek slik, ki naj bi vernike spodbujali k pobožnosti. Poudarjali so slikarske pristope staronemške in staroitalijanske umetnosti, gotike in zgodnje renesanse ter verjeli, da se le preko njih da doseci vznesenost in poucnost, kakršna naj bi bila potrebna v cerkveni umetnosti. Tiskane podloge cerkvenih umetnin nazarencev so izhajale v lahko dostopnih knjižicah po vsej srednji Evropi še celo drugo polovico stoletja, vse do prve svetovne vojne. Njihove stvaritve je kot pravo smer umetnosti propagirala tudi Cerkev. U prvoj polovici 19. stoljeca se bratovština njemackih umjetnika pod nazivom nazarenci odcjepila od akademizma klasicistickih umjetnickih škola u Becu i preselila se u Rim gdje je samostalno djelovala. Svoju umjetnost nazarenci stavljaju u službu države i Crkve. Pod utjecajem klasicizma njihovo izražajno sredstvo bila je linija koju karakteriziraju oštre konture, jasan crtež i živopisni lokalni kolorit. Pri izboru motiva za crkvene slike nazarenci su vodili racuna o poucnoj ispovjednoj snazi i duhovnom ucinku slika koje su trebale poticati vjernike na pobožnost. Isticali su slikarske pristupe staronjemacke i starotalijanske umjetnosti, gotike i rane renesanse te smatrali da se samo njima može postici uzvišenost i izgradnja kakva je potrebna crkvenoj umjetnosti. Tiskane podloge nazarenske crkvene umjetnosti nastavile su se objavljivati tijekom cijele druge polovice stoljeca sve do Prvoga svjetskog rata u lako dostupnim knjižicama diljem srednje Europe. Njihovo stvaralaštvo propagirala je i Crkva kao pravi smjer crkvene umjetnosti. Rutarjev poslikani dodatek k glavnemu oltarju iz cerkve sv. Trojice v Malih Dragah, župnija Brod Moravice, iz leta 1894. Podobnih je naslikal še nekaj za druge cerkve. / Rutarov slikani dodatak glavnom oltaru iz crkve sv. Trojstva u Malim Dragama iz župe Brod Moravice iz 1894. godine. Oslikao je nekoliko slicnih za druge crkve. Celotna oprema cerkve sv. Trojice v Malih Dragah, župnija Brod Moravice – glavni oltar in stranska oltarja ter poslikana prižnica, iz leta 1894 / Cjelokupna oprema crkve sv. Trojstva u Malim Dragama u župi Brod Moravice, glavni oltar i pobocni oltari te oslikana propovjedaonica iz 1894. godine. Naslikani evangelist sv. Marko s prižnice v župnijski cerkvi Brod Moravice vpisuje v knjigo ime svojega avtorja: P.Rutar. / Naslikani evandelist sv. Marko s propovjedaonice u župnoj crkvi Brod Moravice koji u knjigu ispisuje ime svog autora: P. Rutar. Oltarna slika sv. Miklavža v Brod Moravicah / Oltarna slika sv. Nikolaja u Brod Moravicama. Oprema cerkve sv. Križa v Turkih / Oprema sv. Križa u Turkima. Rezljani zakljucek krstilnice s kipcema krsta Jezusa na reki Jordan, iz cerkve v Brod Moravicah, avtor P. Rutar, okoli 1895. Podoben je moral biti tudi v Turkih. / Izrezbareni završetak krstionice s krštenjem Isusovim na Jordanu iz crkve u Brod Moravicama. Autor je P. Rutar oko 1895. godine. Slicni primjerak je vjerojatno izraden i za Turke. Slika sv. Antona Pušcavnika v Turkih / Slika sv. Antona Pustinjaka u Turkima. Dom Rutarjevih, Sela 1 Hišo na naslovu Sela 1 je Rutarju prodala družina Zajc, ki je v njej živela krajše obdobje in je v tistem casu izgleda razprodajala svojo lastnino ter odšla iz doline. Od njih je poleg hiše odkupil tudi del posestva, del je bil prodan drugim lastnikom. Hiša na Selih 1 je bila ob nakupu stara kakih sto let, vrhhlevna in vrhkletna zgradba, podobne zasnove kot so bile druge stavbe v dolini v drugi polovici 19. stoletja. V tlorisu je bila dolga približno dvanajst in široka osem metrov, postavljena pod cesto iz Osilnice. Spodnji del je bil kamnit, v kletnem delu, ki je bil polkrožno obokan, podobno kot pri vseh hišah v sosešcini iz tega obdobja, je pol metra pod tlemi izvirala voda. Nadstropje je bilo leseno. Ko je Rutar hišo kupil, je imela ta še odprto ognjišce in naj bi bila brez štedilnika in stranišca, kar je bilo potrebno preurediti. Vhod v osrednjo vežo je imela iz vzdolžne fasade, z zgornje strani proti cesti. Iz veže, ki je imela star slab lesen pod, so po vstopu v hišo na levo vodila vrata v vecjo hišo – glavno sobo približno kvadratnega tlorisa, katere okna so gledala kot pri vseh hišah v dolini na cesto in proti spodnjemu delu doline. Hiša je postala reprezentancni prostor za sprejem gostov, opremljena s pohištvom v staronemškem stilu: vecjo mizo s šestimi stoli s pletenimi sedali, velikim predalnikom za perilo, komodo z ogledalom, dvokrilno omaro. Na stenah so visele Rutarjeve slike. Vnuk Vili ima v spominu veliko sliko sv. Treh Kraljev v pozlacenem, izrezljanem okvirju. Ob steni so stala umetelno izdelana lesena stojala, na enem je stal kip Marije Pomocnice, visok vsaj en meter, in na drugem kip Jezusa iz gipsa. Strop je bil poslikan. Sem so prihajali župniki in se pogovarjali ter dogovarjali z mojstrom o svojih nacrtih in željah. Desno od veže je bila velika soba, kjer so spali clani družine: Peter z ženo in otroci, na koncu poleg starih dveh tudi snaha in vnuk. Desno zadaj za sobo je bil štiblc – manjša soba z Rutarjevo delavnico. Imela je edini vhod iz spalnice. V delavnici je pod oknom stal uoblponk – mizarska miza z rezbarskim orodjem, na njej je rezljal lesene izdelke. Ob steni so bile odprte police, na njih pa barve, slikarski pribor, orodje in vse ostalo, kar je potreboval za delo. Tu je imel tudi knjige in kataloge s slikovnimi predlogami. Levo od veže, za hišo je bila kuhinja z vhodom iz veže. V njej je stal štedilnik z mizo in omaro za posodje in hrano, ter v vogalu hiše poleg nje špajza – kuhinjska shramba. Pravili so, da so imeli pred 1. svetovno vojno v hiši za pomoc deklo, ki je spala v tej špajzi. Na zadnji strani veže je bil dostop na gank z lesenim stranišcem na štrbunk. Podstreha je bila dostopna iz veže po stopnicah, ki so šle za vrati v hišo navzgor, na koncu stopnic je bila stropna loputa, ki je pozimi zapirala odprtino. Podstreha je bila odprta, tam so spali pomocniki, ko so bili pri njih, morda je bila na njej kdaj zložena lesena sobica, ceprav se je vnuk Vili v casu po drugi svetovni vojni ne spomni vec. V odprtem ostrešju nad hišo je bilo dovolj prostora tudi za slikanje in sestavljanje opreme vecjih dimenzij. Morda se je s pomocniki tam delalo v toplejših delih leta. Kot se spominja vnuk, je bilo pomembno, da so zgoraj hodili mehko, saj je vedno obstajala nevarnost, da se bo strop hiše udrl, ce bi kdo bolj trdo stopil. Na to je stari Rutar stalno opozarjal. Pod hišo sta bila na vzhodni strani hlev s kravo ter listnikom in na zahodni locena klet za hrano s polkrožnim kamnitim obokom. Za hišo je bilo manjše gospodarsko poslopje - skednicek, poleg prašcja štalca– svinjski hlev s prašicem in drvarnico. Zadaj vrt. Imeli so tudi dve njivi, kjer so sadili pretežno koruzo, fižol, zelje in krompir. Krompir pa kot vecina ostalih vcasih tudi na parceli na bregu nad Osilnico. Dom Rutarovih, Sela 1 Kucu na adresi Sela 1 Rutaru je prodala obitelj Zajc koja je tamo živjela krace vrijeme, a tada je ocito prodala imanje i napustila dolinu. Rutar je osim kuce od njih ku­pio i dio imanja, a dio je vlasnik prodao drugim seljaci­ma. Kuca na adresi Sela 1 bila je stara otprilike sto godina kada je kupljena. Bila je to stambena zgrada izgradena iznad podruma i štale, slicne konstrukcije kao i druge zgrade u dolini u 19. stoljecu. U tlocrtu je bila dugacka oko dvanaest i široka oko osam metara, smještena ispod ceste iz Osilnice. Donji podrumski dio bio je od kamena i polukružno nadsvoden, isto kao i kod ostalih kuca u sus­jedstvu iz tog vremena jer je voda izvirala pola metra is­pod podruma. Konstrukcija zidova u etaži za stanovanje bila je drvena. Kad je Rutar kupio kucu, još je imala ot­voreno ognjište, a govorilo se da je bila bez peci i zahoda, što je sve trebalo preurediti. Ulaz u središnji hodnik bio je s poprecnog procelja s gornje strane prema cesti. Iz hodnika koji je imao star i loš drven pod vrata su vodila u vecu sobu s lijeve strane, tzv. hišu. To je bila i glavna prostorija približno kvadratnog tlocrta ciji su prozori kao i na svim kucama u dolini gledali na cestu i prema don­jem dijelu doline. Kuca je postala reprezentativan prostor za primanje gos­tiju opremljen Alt-deutch namještajem: veliki stol sa šest stolica s pletenim sjedalima, velika ladica za posteljinu, komoda s ogledalom, ormar. Na zidovima su visjele Ru­tarove slike. Unuk Vili sjeca se velike slike Sveta tri kralja u pozlacenom izrezbarenom okviru. Uza zid su stajala umjetnicki izradena drvena postolja, na jednom je stajao kip Marije Pomocnice visok najmanje jedan metar, a na drugom gipsani kip Isusa. Strop prostorije bio je oslikan. Ondje su dolazili župnici i razgovarali te se dogovarali s majstorom o svojim planovima i željama. Desno od hodnika bila je velika soba u kojoj su spavali clanovi obitelji: Petar s ženom i djecom, a kasnije osim dvoje starijih i snaha i unuk. Desno iza sobe bio je tzv. štíblc, manja prostorija u kojoj je bila Rutarova radionica koja je imala ulaz iz spavace sobe. U radionici je ispod prozora stajao uoblponk, stolarski stol s rezbarskim alatom na kojem je rezbario drvene kipove i ukrase. Uza zid su bile otvorene police, a na njima boje, slikarski pri­bor i sve ostalo što mu je bilo potrebno za rad. Ondje je imao i knjige i kataloge sa slikovnim predlošcima. Lijevo od hodnika iza hiše bila je kuhinja u koju se ulazilo iz hodnika. U njoj je stajao štednjak sa stolom i ormarom za posude i hranu, a u kutu do nje bila je špajza, kuhin­jska smocnica. Govorilo se kako je prije Prvog svjetskog rata u kuci bila djevojka za pomoc u kucnim radovima koja je spavala u toj smocnici. Sa stražnje strane hod­nika bio je pristup trijemu s drvenim zahodom na rubu. Tavanu se pristupalo stepenicama iz hodnika koje su bile smještene iza ulaznih vrata u hišu. Na kraju stepenica je bio stropni otvor koji je zimi zatvarao tavan. Tavan je bio otvoren, tu su pomocnici spavali kad su boravili kod Rutarovih. Moguce je da je tamo nekada bila izgradena drvena soba, ali je se unuk Vili u periodu nakon Drugog svjetskog rata više ne sjeca. U otvorenom prostoru ta­vana iznad kuce takoder je bilo dovoljno mjesta za licenje i montažu crkvene opreme vecih dimenzija. Možda su pomocnici tamo radili tijekom toplijih dijelova godine. Kako se prisjeca unuk, bilo je važno da gore hodaju po­lako jer je uvijek postojala opasnost da se strop hiše sruši ako netko jace zagazi, što je stari Rutar stalno isticao. Ispod kuce s istocne strane bila je štala s kravom i sta­jom, a sa zapadne strane odvojeni podrum za hranu s polukružnim svodom od kamena. Iza kuce bila je manja gospodarska zgrada sjenika, svinjac i drvarnica te iza toga vrt. Imali su i dvije njive na kojima su uglavnom sadili kukuruz, grah, kupus i krumpir. Krumpir se, kao i kod vecine drugih u selu, ponekad uzgajao i na parceli na padinama ponad Osilnice. Sela s hišami na Franciscejskem katastru, Rutarjeva hiša Sela 1 je rdece pocrtana ob cesti, pred razširitvijo in odcepom ceste navzdol proti poljem. Glede na to, da je vrisana v mapi, vhod pa oznacen na pravokotni steni na cesto, pomeni, da je bila vsaj v kletnem delu zgrajena pred letom 1824, v podaljšano obliko kot jo je kupil Rutar, pa dograjena šele kasneje. / Sela s kucama iz franciskanskog katastra, Rutarova kuca Sela 1 ucrtana je crvenom bojom uz cestu prije proširenja i odvojka ceste prema poljima. S obzirom na to da je ucrtana u nacrtu, a ulaz je oznacen na zidu okomitom na cestu, znaci da je barem njezin podrumski dio sagraden prije 1824. godine, a dogradeni oblik koji je Rutar kupio dovršen je tek kasnije. Status Animarum, z vpisom družine Rutar, župnija Osilnica / Status animarum s upisom rodbine Rutar, župa Osilnica. Hiša Sela 1, v kateri je Rutar ustvaril svoj dom in v njej z družino preživel vec kot polovico svojega življenja. Zadaj sta vidni gospodarski poslopji. Slika je delo slikarja Petra Adamica iz 1990-ih let, nastala na likovni koloniji v Osilnici. Nad vratnim podbojem na vhodu je bila obešena bela marmorna tablica z napisom P.R. Sela 1. / Prikaz kuce Sela 1 u kojoj se Rutar nastanio i u kojoj je s obitelji proveo više od polovice svojeg života. Iza kuce su vidljivi gospodarski objekti. Slika je djelo slikara Petra Adamica iz 1990-ih godina nastala na likovnoj koloniji u Osilnici. Iznad dovratnika na ulazu bila je obješena ploca od bijelog mramora s natpisom P.R. Sela 1. Porocna knjiga z vpisom Petra Rutarja in Marije Vukovic / Knjiga ženidbe sa upisom Petra Rutara i Marije Vukovic. Narocila se vrstijo, delavnica raste Leta 1896 je Rutar, tedaj že iz Sel 1, v celoti opremil in po zapisu iz kronike župnije tudi poslikal novo cerkev sv. Križa v Turkih: izdelal je glavni oltar s predrto glavno nišo, v kateri je postavljen rezljan Jezus na križu in nad njim slika zadnje vecerje, ter oba stranska oltarja Blažene Device Marije in sv. Antona Pušcavnika, spovednice s slikami iz stare zaveze, krstilnico s kipcem Janeza Krstnika. Izdelal je še oltarne slike in kipe, slike na spovednicah. Pri tem je zanimiva oltarna slika s križanim in omedlelo Marijo pod njim po barocni maniri. Ta prekrije osrednjo nišo s kipom Jezusa na razpelu. Figure na sliki so izredno podobne tistim iz osilniške oltarne slike, le Jezus na križu je tu bolj gotsko zverižen, kot je tudi tisti, izrezljan na razpelu. Oprema je bila v celoti dokoncana in blagoslovljena leta 1897. Le križev pot so narocili drugje. Izgleda, da se Rutar ni želel ukvarjati s slikanjem križnega pota, saj so ti prihajali k nam iz vecjih specializiranih delavnic v tujini. Spovednica v neogotski maniri v tej cerkvi je po obliki podobna njegovim spovednicam, ki so bile izdelane kasneje v razlicnih izvedbah na primer v Brod Moravicah, Šimatovem ali Ivanic-Gradu. Vecino krasijo slike iz Stare in Nove zaveze. V istem letu je za župnijsko cerkev v Brod Moravicah izdelal še dva stranska oltarja sv. Margarete in sv. Rafaela nadangela ter izvedel arhitekturne poslikave notranjosti cerkve. Tega leta naj bi nastala tudi slika za velik barocni glavni oltar v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Kocevski Reki. Gre za izredno veliko platno Jezusovega krsta na Jordanu, ki je preživelo unicenje cerkve po drugi vojni in v novi cerkvi visi na koru. Zanimiv, po dimenzijah zavidljivo velik projekt, ponovno izdelan po tiskani predlogi, pri katerem pa se v anatomski polnosti figure Janeza Krstnika vidi sodelovanje slikarskih pomocnikov. Morda gre za slikarja, ki je nekaj let kasneje slikal figure apostolov v naslikanih nišah v župnijski cerkvi v Ivanic Gradu. In še ni bilo konec dela za to leto – iz istega leta sta še nov glavni oltar in oltarna slika v zdaj podrti cerkvi sv. Trojice v Moravi. Za cerkev sv. Marije Magdalene v Klinji vasi je izdelal glavni oltar neogotske oblike s sliko sv. Marije Magdalene, morda tudi kipa sv. Petra in Pavla ob njej. Narudžbe se redaju, radionica raste Godine 1896. je Rutar, tada vec iz Sela 1, potpuno opremio, a prema župnoj kronici i oslikao novu crkvu sv. Križa u Turkima: nacinio je glavni oltar s probušenom glavnom nišom, u kojoj je kip Isusa na križu i iznad njega slika Posljednje vecere, te dva pobocna oltara Blažene Djevice Marije i sv. Antuna Pustinjaka, ispovjedaonice sa slikama iz Staroga zavjeta, krstionica s kipicem Ivana Krstitelja. Izradio je i oltarne slike i kipove te slike na ispovjedaonicama. Zanimljiva je barokna oltarna pala ispod koje se u baroknoj maniri prikazuje Razapetog i onesvještenu Mariju koja može natkriti središnju nišu s kipom Isusa na križu. Likovi na slici vrlo su slicni onima s oltarne pale u Osilnici, samo je Isus na križu ovdje goticki naglašen poput onog uklesanog na raspelu. Oprema je upotpunosti dovršena i blagoslovljena 1897. godine, asamo je križni put narucen drugdje. Cini se da se Rutarnije htio baviti oslikavanjem postaja križnog puta jersu one dolazile iz vecih specijaliziranih radionica izinozemstva. Neogoticka ispovjedaonica u ovoj crkvi oblikom je slicnanjegovim ispovjedaonicama koje su kasnije radene urazlicitim izvedbama poput onih u Brod Moravicama,Šimatovu ili Ivanic-Gradu. Vecina njih je ukrašenaslikama iz Starog i Novog zavjeta. Iste godine izradio je za župnu crkvu u Brod Moravicamajoš dva bocna oltara sv. Margarete i sv. Rafaela arkandela te izveo arhitektonski oslik unutrašnjosti crkve. Istegodine izradio je i novu sliku za veliki barokni glavni oltar užupnoj crkvi sv. Ivana Krstitelja u Kocevskoj Reki. Rijecje o iznimno velikom platnu Krštenja Isusova na Jordanu koje je preživjelo uništenje crkve nakon Drugoga svjetskog rata i visi na koru nove crkve. Zanimljiv i po dimenzijamazavidno velik projektizraden prema tiskanom predloškuukojem se u anatomskoj punoci lika Ivana Krstitelja vidisuradnja slikarskih pomocnika. Možda je rijec o slikarukoji je nekoliko godina kasnije naslikao likove apostolauoslikanim nišama župne crkve u Ivanic-Gradu. Radoviza ovu godinu još nisu bili gotovi:iz iste godine datiraju inovi glavni oltar i oltarna pala u danas srušenoj crkvi sv.Trojstva u Moravi. Za crkvu sv. Marije Magdalene u Klinjoj vasi izradio je neogoticki glavni oltar sa slikom sv. Marije Magdalene, a možda i kip sv. Petra i Pavla pored nje. Glavni oltar iz kapele sv. Trojice v Slavskem Lazu. / Glavni oltar iz kapele sv. Trojstva u Slavskom Lazu. Oltarna slika iz kapele sv. Štefana nad Faro / Oltarna slika iz kapele sv. Štefana iznad Fare. Poklon sv. Treh Kraljev iz cerkve v Brod Moravicah, okoli 1895. / Poklon sv. Tri Kralja iz crkve u Brod Moravicama oko 1895. godine. Peter Rutar, Osilnica Leto 1897 je moralo biti za Rutarja izjemno pomembno. Takrat je namrec 31. avgusta 1897, po dvanajstih letih bivanja v Osilnici, od obcinske oblasti koncno dobil domovinsko pravico. Dvanajst let je potreboval zanjo. Tudi tega leta lahko naštejemo veliko število njegovih projektov: v župnijski cerkvi sv. Trojice v Plešcih je povsem renoviral oltarje in prižnico, krstilnico (ni vec ohranjena) in naredil novi oltar božjega groba z malim Jezusovim korpusom, oltar se nahaja pod zvonikom. Novi so bili tako kipi kot oltarne slike. Takrat je verjetno poslikal prižnico iz leta 1830 z evangelisti po nazarenski podlogi in se tam ponosno podpisal Peter Rutar, Osil… Na Mlaki pri Kocevju je leta 1898 za kasneje porušeno kapelo sv. Roka izdelal glavni oltar sv. Roka, s soho sv. Roka v srednji niši. Iz druge polovice 1890-ih let so še trije oltarji v veliki romarski cerkvi Matere Božje od Presvete Kronice v Veliki Lešnici nad Brodom na Kolpi - glavni in stranska oltarja z oltarnima slikama, oprema župnijske cerkve v Šimatovem z glavnim oltarjem in stranskima dvema, oltar v kapeli Srca Jezusovega v Velikih Dragah, oltarna slika v Završju, vse v župniji Brod Moravice. V zadnji je še vedno ohranjen zanimiv poslikani panel s sceno božjega groba, ki ga cuvata speca vojaka. V tem obdobju za njegove izdelke postane znacilna drugacna arhitektura oltarjev, ki postajajo s clenjenimi stebri, rezljanimi detajli in marmoriranjem mešanica razlicnih slogov. Taka izvedba se odmika od prej pri Rutarju popularnega neogotskega okrasja oltarjev ter gradi neke vrste eklekticen slog temeljec na renesansi. Leta 1900 za cerkev sv. Nadangela Mihaela v Papežih izdela glavni in edini oltar s sliko sv. Mihaela, ki ubija vraga v krilati podobi. Istega leta za cerkev sv. Trojice v Slavskem Lazu morda izdela oltarno sliko sv. Trojice in bolj verjetno sliki na stranskih oltarjih: sv. Florijan in sv. Anton Pušcavnik. Za župnijsko cerkev v Brod Moravicah izdela novi spovednici s slikami iz stare zaveze, podobno kot jih je poslikal skoraj deset let kasneje v Ivanic-Gradu. Leta 1901 je restavriral staro sliko sv. Izidorja, ki je bila izdelana za kapelico na Kamenskem hribu; to je sicer malo delo, a govori, da je prevzemal tudi restavriranja manjše opreme. Leta 1901 nadaljuje z delom po dolini Kolpe v župniji Brod na Kolpi – trije oltarji v cerkvi Matere Božje od Svete Kronice v Lešnici, obnova glavnega in nova oba stranska oltarja. Izdela oltar v kapeli sv. Križa na pokopališcu na Brodu na Kolpi. Zanje prejme skupno priporocilno pismo, na katerem župnik zapiše, da je slikar in kipar Peter Ruttar iz Osilnice na Kranjskem opravil delo: »…zelo okusno, kvalitetno in po ugodni ceni«. V Delnicah z marmoriranjem obnovi poslikavo glavnega oltarja in doda nov kip Blažene Device Marije, izdela oba stranska oltarja in prižnico. Župnik mocno pohvali njegovo marmoriranje, ki naj bi bilo tako verodostojno, da se ne razlikuje od pravega marmorja. Obnovi oltarje v Kuželju in po navedbi iz potrdila izdela tudi slike križevega pota. To je njegov edini poznani križev pot, saj je bil s ceno in kvaliteto verjetno težko konkurencen velikim delavnicam iz Nemcije, Avstrije in Ceške, ki so v 19. stoletju dobavljale slike križevega pota za naše cerkve. Za cerkev v Plešcih leta 1902 izdela nov stranski oltar Blažene device Marije Brezmadežnega Spocetja, z novim kipom Matere Božje. Po plodnem in dela polnem desetletju je v dolini Kolpe ponovno zavladala gospodarska kriza. Cerkve so bile obnovljene, zaslužka in denarja za novosti je bilo malo. Možje so spet množicno odhajali preko zime na sezonska dela v tujino, delno v gozdove Slavonije, delno za vec let skupaj v Ameriko; nekatere pot zanese v Brazilijo, kjer imajo še najmanj srece z zaslužkom. Marsikdo pa je v tujini tudi ostal. Zato ni nenavadno, da je leta 1903 evidentirano Rutarjevo delo že precej dlje od doline Kolpe. Gre za obsežno in zahtevno obnovo polikromije glavnega barocnega oltarja, dveh stranskih oltarjev in krstilnice v župnijski cerkvi Vnebovzetja Blažene Device Marije v Kloštar Ivanicu, v Moslavini. Istega leta datira tudi oltarno sliko Marijinega vnebovzetja, ki je bila namenjena za glavni oltar v župnijski cerkvi v Osilnici. S kompozicijo in svežimi barvami angelov, ki nosijo Marijo v nebesa, pokaže, da zmore tudi vedrejši izraz, ki ga diktira tedaj modna secesija, ceprav Marija še vedno zaneseno zavija oci v nebo. Leta 1903 in do poletja 1904 se je ukvarjal z obnovo barocnih oltarjev v kapeli sv. Franje Ksaverskega v Rticu pri Lukovdolu in oslikal njeno notranjost, vkljucno z nekaj stenskimi in stropnimi slikami v medaljonih, ki so še ohranjene. Tudi v naslednjem letu 1904 se je ukvarjal z obnovami cerkvenih oltarjev v Moslavini: v župni cerkvi Matere Božje Snežne v Kutini, obnavljal je tudi svoje oltarje v Brod Moravicah. Obnovi barocni oltar v znani romarski cerkvi v Brod Moravickih selih, kjer je ob niši z Marijinim kipom dodal naslikana sv. Petra in Pavla in izdela dva nova stranska oltarja. V župnijski cerkvi sv. Antona v Plemenitašu je izdelal levi stranski neoklasicisticno - barocni oltar s kipi in sliko nad njim, s sliko Jezusovega groba v oltarni mizi, bogato rezljano spovednico s slikami in baldahimom z Mojzesom. Tu so bile podloge za slike drugacne kot smo jih navajeni iz cerkva višje ob Kolpi; morda kasneje še desni neogotski stranski oltar s kipi. Povsod ga hvalijo z njegovim marmoriranjem. Tega, zelo polnega leta mu je v zacetku septembra umrla žena Marija in ostal je vdovec s štirimi otroki, ki so bili še doma: hcerkama Marijo (22 let) in Matildo (16 let) ter sinovoma Petrom (21 let) in Rafaelom (12 let). Kako so gospodarili in ali je od sinov tudi Rafael poleg Petra sodeloval pri Rutarjevem ustvarjanju, ne vemo. Naslednje leto, o katerem ne najdemo evidenc o kakem Rutarjevem delu, se najstarejša Marija 6.avgusta 1905 poroci z Rutarjevim pomocnikom, Ivanom Widerwohl-om, rojenim 3. aprila 1883, stanujocim Osilnica 1. Po porocni knjigi je bil sin (preu)žitnika Gregorja in Ivane, rojene Janež. Po dokumentih in pripovedih naj bi ženin prihajal iz Drage. Zet se na edini ohranjeni fotografiji iz Rutarjeve delavnice drži zelo pomembno s pipo, slikarskimi copici in podložno palico v roki. Na isti fotografiji je tudi že naslednji, za družino pomembni mladenic v vlogi vajenca s predpasnikom in orodjem: mladi dolenjski rezbar Josip Jarm, ki se je cez pet let oženil z Rutarjevo drugo hcerko Matildo. Josip Jarm naj bi k Rutarju prišel na casopisni oglas, ko je ta iskal pomocnike. Ivan Widerwohl in Marija živita v Osilnici do leta 1912, ko Marija umre. V zakonu imata štiri otroke, a trije umrejo do materine smrti. Najstarejša hcerka šest let kasneje, stara 14 let. Ivan, ki je ves cas delal v tastovi delavnici, se leta 1913 drugic poroci, a potem se za njim v Osilnici izgubi vsaka sled. Kakšen je bil njegov prispevek k Rutarjevim slikam, težko ocenimo, saj ni nobenega pricevanja ali dokumenta o tem. Po ženini smrti je Rutar nadaljeval dela tam, kjer jih je izvajal pred njeno smrtjo. Tako se v strokovni literaturi omenja še kar nekaj lokacij obnov oltarjev v Moslavini, med ostalim Velika Ludina, kjer obnovi oltarje in uredi notranjost cerkve. Nekaj deset kilometrov naprej v Kutini najde svojo novo ženo Marijo, leta 1884 rojeno Vukovic. Porocita se 1906. leta. Žena, hci poljedelca, ki je morala biti sirota, saj sta kot starša navedena Gjuro in Marija Sertic, je bila ob poroki stara 22 let, Peter Rutar 50 let. Razlike je bilo torej za 28 let. Ta razlika in mladost macehe, ki je v hiši želela uveljaviti svojo voljo, je bila verjetno moteca za družino, ki ga je cakala doma. Leta 1906 izdela oltar za pokopališko cerkev sv. Roka v Brod Moravicah, kjer ohranijo stari kip svetnika, a pred njega postavi novo oltarno sliko Marije z Jezusom ter svetnikom in svetnico, verjetno je njegov tudi novejši kip sv. Roka. V letu 1907 Rutar izdela za cerkev v Plešcih nov desni stranski oltar Sv. Izidorja, obnovi stari kip sv. Martina iz 1864. leta in izdela novo sliko sv. Izidorja kmeta, ki je izgubljena. Iz tega obdobja je morda tudi oltar v cerkvi sv. Andreja v Rogih nad Brodom. Podobno oblikovane oltarje z nekaj dodatnega okrasja, verjetno iz istega obdobja, lahko zasledimo še v cerkvi v Plemenitašu, nižje ob Kolpi. Tam je poleg obeh stranskih oltarjev, od katerih je desni neogotski, verjetno bogato okrasil in poslikal tudi prižnico in Božji grob. Podobni so bogato izdelani in okrašeni vsi trije oltarji župnijske cerkve v Skradu, kjer prav tako glavno vlogo prevzamejo skulpture in izrezljano okrasje in so slike zgolj v medaljonih nad glavno nišo s kipom svetnika. Leto kasneje Rutar dela na poslikavi obokov in zidov župnijske cerkve v Lomnici na Odri. Delo je uniceno, ker je bila cerkev v hrvaški osamosvojitveni vojni mocno poškodovana. Izdela tudi oltar za pokopališko kapelo Vstajenja Jezusovega z oltarno sliko vstalega Jezusa ter Božjim gorobom v spodnjem delu. Tega leta se mu 14. novembra 1908 rodi prvi otrok z drugo ženo, sin Vladimir Anton Rutar. Rojstvo novega sina je bilo morda povod za odhod sina Rafaela iz prvega zakona v Ameriko. 6. aprila 1909 sin Rafael Rutar, star 17 let z ladjo Kronprinz Wilhelm iz Bremena v Nemciji prispe v ZDA - New York in se izkrca na Ellis island-u. Tu se po zapisu iz knjige prihodov pridruži sestricni Mariji Štimac; za njim se izgubi vsaka sled. Zanj nihce ne ve, ali je kdaj sodeloval pri likovnem delu obrti svojega oceta. Tudi v registru priseljencev je vpisan le kot delavec v kmetijstvu. Petar Rutar, Osilnica Godina 1897. morala je za Rutara biti iznimno važna. Tada je 31. kolovoza 1897. godine od opcinskih vlasti konacno dobio domovinsko pravo za koje mu je trebalo punih dvanaest godina. I te godine možemo nabrojati velik broj njegovih projekata: u župnoj crkvi Presvetog Trojstva u Plešcima potpuno je obnovio oltare, propovjedaonicu i krstionicu te izradio novi oltar Svetoga groba s malim Isusovim tijelom koji se nalazi ispod zvonika. I kipovi i oltarne pale bili su novi. Vjerojatno je tada oslikao i propovjedaonicu iz 1830. godine s evandelistima na nazaretskoj pozadini i ponosno je potpisao s Peter Rutar, Osil... U Mlaki kod Kocevja je 1898. godine za kasnije porušenu kapelu sv. Roka izradio glavni oltar sv. Roka s kipom u srednjoj niši. U drugoj polovici 1890-ih godina nastaju još tri oltara u velikoj hodocasnickoj crkvi Majke Božje od Presvete Krunice u Velikoj Lešnici iznad Broda na Kupi, glavni i pobocni oltari s oltarnim slikama, oprema župne crkve u Šimatovu s glavnim oltarom i dva bocna oltara, oltar u kapeli Srca Isusova u Velikim Dragama, oltarna pala u Završju, svi u župi Brod Moravice. U posljednjoj je još uvijek sacuvana zanimljiva oslikana ploca s prizorom Božjeg groba koji cuvaju dva usnula vojnika. U tom razdoblju njegove radove karakterizira drugacija arhitektura oltara koji s djeljenim stupovima, rezbarenim detaljima i marmoriranjem postaju mješavina razlicitih stilova. Takva izvedba odstupa od ranije popularne Rutarove neogoticke dekoracije oltara i gradi svojevrsnu eklektiku na renesansnim temeljima. Godine 1900. za crkvu sv. Mihaela arkandela u Papežima izraduje glavni i jedini oltar sa slikom sv. Mihaela koji ubija vraga u krilatom obliku. Iste godine za crkvu sv. Trojstva u Slavskom Lazu izraduje oltarnu palu sv. Trojstva, a vrlo vjerojatno i slike sv. Florijana i sv. Antuna Pustinjaka na bocnim oltarima. Za župnu crkvu u Brod Moravicama izraduje nove ispovjedaonice sa slikama iz Staroga zavjeta, slicne onima koje je gotovo deset godina kasnije naslikao u Ivanic-Gradu. Godine 1901. obnovio je staru sliku sv. Izidora koja je bila izradena za kapelicu u Kamenskom hribu; to je bio mali posao, ali receno je da je preuzimao i manje restauracije. Godine 1901. nastavlja rad u dolini Kupe u župi Brod na Kupi: tri oltara u crkvi Majke Božje od Presvete Krunice u Velikoj Lešnici, obnova glavnog oltara i nova dva pobocna oltara. Izradio je oltar u kapeli sv. Križa na župnom groblju u Brodu na Kupi. Dobiva za njih zajednicku preporuku na kojoj župnik napominje da je posao izveo slikar i kipar Peter Rutar iz Osilnice u Kranjskoj: “...vrlo ukusno, kvalitetno i povoljno”. U Delnicama restaurira oslik glavnog oltara marmoriranjem i dodaje novi kip Blažene Djevice Marije. Svecenik je jako nahvalio njegovo marmoriranje za koje je zapisao da je toliko autenticno da se ne može razlikovati od pravog mramora. Obnavlja oltare u Kuželju, a prema potvrdi izraduje i slike križnog puta. Ovo je njegov jedini poznati križni put jer je vjerojatno bilo teško konkurirati velikim radionicama iz Njemacke, Austrije i Ceške koje su u 19. stoljecu našim crkvama isporucivale slike križnog puta. Godine 1902. izradio je novi bocni oltar Bezgrešnog zaceca Blažene Marije Djevice s novim kipom Majke Božje za crkvu u Plešcima. Nakon plodnog i radom ispunjenog desetljeca dolinom Kupe ponovno je zavladala gospodarska kriza. Crkve su bile obnavljane, ali je bilo malo prihoda i novaca za nove stvari. Muškarci su preko zime masovno odlazili na sezonski rad u inozemstvo, dijelom u slavonske šume, dijelom u Ameriku na nekoliko godina, dok su neki pak otišli u Brazil gdje su ostvarivali najmanju zaradu. Mnogi su od njih ostali i u inozemstvu. Stoga nije neobicno da je 1903. Rutarovo djelo zabilježeno mnogo dalje od doline Kupe. Rijec je o opsežnoj i zahtjevnoj obnovi polikromije glavnog baroknog oltara, dva bocna oltara i krstionice u župnoj crkvi Uznesenja Blažene Djevice Marije u Kloštar Ivanicu u Moslavini. Iz iste godine potjece i oltarna slika Uznesenja Marijina koja je bila namijenjena glavnom oltaru u župnoj crkvi u Osilnici. Kompozicijom i svježim koloritom andela koji nose Mariju u nebo Rutar pokazuje da je sposoban i za veseliji izraz kakav je diktirala tadašnja modna secesija, iako Marija i danas zanosno upire pogled prema nebu. Tijekom 1903. godine i sve do ljeta 1904. radio je na obnovi baroknih oltara u kapeli sv. Franje Ksaverskog u Rticu kraj Lukovdola i oslikao njezinu unutrašnjost, ukljucujuci i neke zidne i stropne slike u medaljonima koje su i danas sacuvane. Tijekom 1904. godine je radio i na obnovi crkvenih oltara u Moslavini, tocnije u župnoj crkvi Gospe Snježne u Kutini, a obnovio je i svoje oltare u Brod Moravicama. Takoder je obnovio i barokni oltar u poznatoj hodocasnickoj crkvi u Brod Moravickim Selima gdje je uz nišu s Marijinim kipom dodao naslikane sv. Petra i Pavla i izradio dva nova bocna oltara. U župnoj crkvi sv. Antuna u Plemenitašu izradio je lijevi neoklasicisticko-barokni oltar s kipovima i slikom iznad njega, sa slikom Isusova groba na oltaru, bogato rezbarenu ispovjedaonicu sa slikama i baldahinom s Mojsijem. Ovdje su predlošci slika bili drugaciji od onih koje smo navikli vidati u crkvama uzvodno uz Kupu; možda je kasnije dodao i desni neogoticki bocni oltar s kipovima. Svugdje je bio hvaljen zbog njegovog marmoriranja. Supruga Marija umrla je pocetkom rujna te godine pune rada, ostavši udovcem s cetvero djece koja su i dalje živjela kod kuce: s kcerima Marijom (22 godine) i Matildom (16 godina) te sinovima Petrom (21 godina) i Rafaelom (12 godina). Nije nam poznato kako su upravljali kucnim gospodarstvom i je li u Rutarovom stvaranju osim Petra sudjelovao i sin Rafael. Sljedece se godine, za koju ne nalazimo zapis o Rutarovom radu, 6. kolovoza 1905. godine najstarija kci Marija udaje za Rutarovog pomocnika Ivana Widerwohla rodenog 3. travnja 1883. godine nastanjenog na adresi Osilnica 1. Prema matici vjencanih Ivan je bio sin Gregora i Ivane rodene Janež. Prema dokumentima i pricama mladoženja je bio iz Drage. Na jedinoj sacuvanoj fotografiji iz Rutarove radionice vidljivo je kako zet važno pozira s lulom, kistovima i slikarskom podlogom u ruci. Na istoj je fotografiji u ulozi šegrta s pregacom i alatom sljedeci važan mladic za obitelj Rutar: mladi dolenjski rezbar Josip Jarm koji se pet godina kasnije oženio drugom Rutarovom kceri Matildom. Josip Jarm je navodno došao u Rutarovu radionicu javivši se na novinski oglas u kojem su se tražili pomocnici. Ivan Widerwohl i Marija živjeli su u Osilnici do 1912. godine odnosno do Marijine smrti. U braku su dobili cetvero djece, no troje od njih umrlo je prije majcine smrti. Najstarija kci umrla je šest godina kasnije u dobi od 14 godina. Ivan se, koji je cijelo vrijeme radio u tastovoj radionici, po drugi put oženio 1913. godine, no otada mu se u Osilnici gubi svaki trag. Koliki je bio njegov doprinos Rutarovu slikarstvu teško je procijeniti jer o tome nema svjedocanstva ni dokumenata. Nakon suprugine smrti Rutar je nastavio raditi gdje je radio i za njezinog života. U strucnoj se literaturi spominje više lokacija na kojima su restaurirani oltari u Moslavini, pa tako i u Velikoj Ludini gdje su restaurirani oltari i uredena unutrašnjost crkve. Novu suprugu Mariju rodenu Vukovic 1884. godine Rutar je upoznao desetak kilometara dalje u Kutini. Vjencali su se 1906. godine. Supruga je bila kci seljaka i vjerojatno je bila siroce jer su kao roditelji navedeni Gjuro i Marija Sertic. U trenutku udaje imala je svega 22 godine, dok je Rutar imao 50 godina, što cini 28 godina razlike medu njima. Ta razlika u godinama i mladost macehe koja je u kucanstvu željela provoditi svoju volju vjerojatno je bila uznemirujuca za obitelj koja ga je cekala doma. Godine 1906. izradio je oltar za grobljansku crkvu sv. Roka u Brod Moravicama gdje je sacuvan stari svecev kip, a ispred njega postavio je novu oltarnu sliku Marije s Isusom i svecem i sveticom. Vjerojatno je njegov rad i noviji kip sv. Roka. Godine 1907 Rutar je izradio novi desni bocni oltar sv. Izidora za crkvu u Plešcima, obnovio je stari kip sv. Martina iz 1864. godine i izradio novu sliku sv. Izidora seljaka koja je nažalost izgubljena. Iz tog je razdoblja vjerojatno i oltar iz crkve sv. Andrije u Rogima iznad Broda. Slicno oblikovani oltari s dodatnim ukrasima vjerojatno iz istog razdoblja nalaze se i danas u crkvi u Plemenitašu niže niz Kupu. Ondje je, uz dva bocna oltara od kojih je desni neogoticki, vjerojatno bogato ukrasio i oslikao propovjedaonicu i Božji grob. Sva tri oltara župne crkve u Skradu slicno su bogato izradena i ukrašena gdje takoder glavnu ulogu imaju skulpture i rezbareni ukrasi, a slike su samo u medaljonima iznad glavne niše s kipom sveca. Godinu dana kasnije Rutar radi na oslikavanju svodova i zidova župne crkve u Lomnici na Odri. Djelo je uništeno jer je crkva bila teško oštecena tijekom Domovinskog rata. Izradio je i oltar za grobljansku kapelu Uskrsnuca Isusova s oltarnom slikom uskrslog Isusa i Božjim grobom udonjem dijelu. Te mu se godine, tocnije 14. studenoga1908., rodilo prvo dijete s drugom suprugom, sin Vladimir Anton Rutar. Vladimirovo rodenje je možda bio i razlogodlaska sina Rafaela iz prvog braka u Ameriku. Dana 6. travnja 1909. godine sin Rafael Rutar u dobi od 17 godina stigao je brodom Kronprinz Wilhelm iz Bremena u Njemackoj u New York u SAD-u i iskrcao se na otoku Ellisu. Tu se prema upisu u knjigu dolazaka pridružuje svojoj sestricni Mariji Štimac, a nakon toga gubi mu se svaki trag. Ne zna se je li ikad sudjelovao u umjetnickom dijelu ocevog zanata, a i u useljenickom registru je registriran samo kao poljoprivredni radnik. Slike evangelistov v Pleški cerkvi sv. Trojice se bistveno razlikujejo od tistih iz Brod Moravic, a sv. Marko kot zavetnik slikarjev, tudi tu vpisuje Rutarjevo ime. Tokrat z jasno pripisanim Osil…, verjetno iz leta 1897. / Slike evandelista u crkvi Presvetog Trojstva u Plešcima bitno se razlikuju od onih iz Brod Moravica, no sv. Marko kao zaštitnik slikara i ovdje ispisuje Rutarovo ime s jasno vidljivim Osil..., vjerojatno iz 1897. godine. Oltar iz kapele Srca Jezusovega v Velikih Dragah. / Oltar iz kapele Srca Isusovoga iz Velikih Draga. Oltar iz kapele sv. Mihaela iz Papežev. / Oltar iz kapele sv. Mihaela u Papežima. Slike z oltarjev iz cerkve Matere Božje od Svete Kronice v Lešnici. / Iz oltara u crkvi Majke Božje od Presvete Krunice u Velikoj Lešnici. Risba Peter Rutarja iz leta 1910 (vir: Krista Jarm) / Crtež Petra Rutara iz 1910. godine (izvor: Krista Jarm). Fotografija sodelavcev iz Rutarjeve delavnice, s katere pa poznamo le tri osebe – mali mož v sredini je Peter Rutar, desno ob njem s pipo v ustih zet Ivan Widerwohl, ocitno slikar, saj drži slikarski copic, levo spredaj v predpasniku in z brcicami Josip Jarm, bodoci zet, rezbar. Ostali naj bi bili italijanski pomocniki. Desni je bil vsekakor pomemben mož - slikar, saj ima enako orodje kot Peter Rutar. Slikano okoli leta 1909 ali kasneje. / Fotografija suradnika iz Rutarove radionice od kojih prepoznajemo samo tri osobe: niži covjek u sredini je Peter Rutar, desno do njega s lulom u ustima je zet Ivan Widerwohl, ocito slikar jer drži kist, a lijevo naprijed u pregaci i s brkovima je Josip Jarm, buduci zet i rezbar. Za ostale se govorilo da su talijanski pomocnici. Suradnik s desne strane je svakako bio važan covjek i slikar jer drži isti alat kao Peter Rutar. Fotografija je nastala oko 1909. ili kasnije. Oltar s sliko Jezusovega vstajenja v pokopališci kapeli na Brodu na Kolpi. / Oltar sa slikom Isusuovog uskrsnuca iz kapele na groblju u Brodu na Kupi. Kip sv. Petra iz glavnega oltarja župnijske cerkve v Lukovdolu. / Kip sv. Petra iz glavnog oltara župne crkve u Lukovdolu. Naslikan Božji Grob, delo Rutarjeve delavnice iz cerkve v Plemenitašu. Podobnega najdemo še kje drugje. / Oslikani Božji grob je rad Rutarove radionice iz crkve u Plemenitašu. Slicne se može naci i po drugim crkvama s njegovom opremom. Smrt Device Marije, delo Rutarjeve delavnice na oltarni menzi stranskega oltarja v župnijski cerkvi v Cabru, redko uporabljen ikonografski motiv. / Smrt Djevice Marije je rad Rutarove radionice na oltarnom stolu bocnog oltara u župnoj crkvi u Cabru, rijetko korišten ikonografski motiv. Za Rutarjevo delavnico prepoznavne glavice angelov z navzgor zavitimi ocmi s podstavka oltarne mize. Župnijska cerkev v Lukovdolu / Za Rutarovu radionicu prepoznatljive glavice andela s pogledom prema nebu s podnožja oltarne ploce. Župna crkva u Lukovdolu. Ena redkih bolj dinamicnih malih slik iz Rutarjeve delavnice - obrezovanje Jezusa. Slika spominja na slike iz panjskih koncnic in je morda narejena po vzoru iz tega kroga. Iz glavnega oltarja v Veliki Lešnici. / Jedna od rijetkih dinamicnijih slicica iz Rutarove radionice je Isusovo obrezanje. Slika podsjeca na slike drvenih završetaka pcelinjih košnica i možda je oblikovana prema uzorima iz tog kruga. Vidljiva je na glavnom oltaru u Velikoj Lešnici. Oltarna slika sv. Andreja s sv. Petrom v Rogih nad Kolpo, župnija Brod. Oltar s kipi je mešanica razlicnih slogov, s tipicno po višini deljenimi stranskimi stebri. / Oltarna slika sv. Andrije sa sv. Petrom u Rogima nad Kupom u župi Brod na Kupi. Oltar s kipovima je mješavina razlicitih stilova s bocnim stupovima koji su tipicno podijeljeni po visini. Izrezek iz popisa priseljencev, ki so prispeli v New York 6. aprila 1909. Med številnimi priimki iz obeh strani doline je kot delavec v kmetijstvu (farm labor) zabeležen tudi Rutar Rafael. Internetni vir: Ellis Island / Izvadak iz popisa useljenika pristiglih u New York 6. travnja 1909. Medu brojnim prezimenima s obje strane doline, Rutar Rafael se bilježi i kao radnik u poljoprivredi (farm labor). Internetski izvor: Ellis Island Stranski oltar iz župnijske cerkve sv. Antona Padovanskega v Skradu, kjer je Rutarjeva delavnica izdelala bogato okrašeni marmorirani glavni oltar in v enakem stilu oba stranska oltarja s kipi. Tipicno njegove so tudi slike v medaljonih v zgornjem delu in razpotegnjeni kelih na vratih tabernaklja. / Bocni oltar iz župne crkve sv. Antuna Padovanskog u Skradu gdje je Rutarova radionica izradila bogato ukrašeni marmorirani glavni oltar i dva bocna oltara s kipovima u istom stilu. Karakteristicne su mu i slike u medaljonima u gornjem dijelu te rastegnuti kalež na vratima tabernakula. Strop kapele Lurdske Marije, Potok, Cabar, 1913. / Strop kapele Lurdske Marije, Potok, Cabar, 1913. Vrhunec Leto 1909 Peter Rutar pricne s svojim najvecjim projektom. Gre za opremo in poslikavo velike župnijske cerkve sv. Petra v Ivanic-Gradu v Moslavini, katere opremljanje financira zagrebški nadškof, tamkajšnji domacin, Josip Posilovic. Nic nenavadnega ne bi bilo, da je ta slišal za Rutarja že v casu, ko je bil od leta 1876 do 1894 na mestu škofa senjsko-modruške ali krbavske škofije, kamor so spadale tudi župnije ob Kolpi. Na projektu, ki je zanimiv primer nazarenskega slikarstva in opremljanja cerkva, je Rutar pokazal vso svojo organizacijsko sposobnost, delal je z veliko ekipo slikarjev in rezbarjev, zase pa je zadržal glavne stenske slike o življenju Svetega Petra. Na njih zasledimo njegove tipicne, relativno okorne figure in zanesene, proti nebu obrnjene obraze z dvignjeno brado. Kljub kvalitetni izvedbi skladne celote, kjer igra pomembno vlogo bogato in kvalitetno naslikana ornamentika, gre za delo, ki je le pogojno umetniško, saj ne premore posebne izpovedne moci. Vec o tem delu smo zapisali v posebnem poglavju. Novembra 1909 se Rutarjeva hci Matilda poroci z njegovim pomocnikom, rezbarjem Josipom Jarmom, rojenim 1888 v Korenitki, v dolenjski župniji Šentlovrenc. Bil je marljiv mladenic, ki je v Ljubljani obiskoval šolo za umetno obrt. Kasneje se je ucil pri podobarju Alojziju Goetzlu v Kranju ter se zaposlil v Gradcu. Izgleda, da se je spomladi leta 1909 javil na Rutarjev oglas. Mladoporocenca se nekaj kasneje preselita v malo hišo na Puajzu – na plazu za gasilskim domom v Osilnici in tam zacneta skupno življenje. Kljub temu, da dela v tastovi ekipi, kmalu postane njegov tekmec in s prihajajoco krizo že pred prvo svetovno vojno zacne nastopati tudi samostojno. Leta 1910 se Rutarju v zakonu z drugo ženo rodi zadnji otrok – hcerka Anica. Po Ivanic-Gradu pred prvo svetovno vojno zasledimo omembo Rutarjeve delavnice še v Križu v Slavoniji, kjer skupaj z zetom obnavljata oltarje. Hrvaški konzervatorji pa omenjajo v obdobju pred drugo vojno še njegova restavratorska dela pri obnovi polikromij starih oltarjev in poslikave cerkva v Rticu pri Lukovdolu, Odri, Lomnici, Veliki Ludini, Križu, Kutini… Sam izdela leta 1913 manjši oltar s kipi za novo kapelo Lurdske Marije v Potoku pod Cabrom. Ob pregledovanju cerkva po Gorskem kotarju smo Rutarjeva dela verjetno iz tega obdobja, dokumentacija naj bi bila žal unicena, našli še v Skradu, kjer je v župnijski cerkvi sv. Antona izdelal bogat glavni oltar in oba stranska oltarja z rezljanimi kipi. Njegovi so vsi trije oltarji v Lukovdolu, glavni neogotski – vsi trije z oltarnimi slikami. Posebej bogata je oprema podružnicne cerkve v Plemenitašu, kjer sta delo Rutarjeve delavnice verjetno vsaj levi stranski oltar sv. Vida s kipi in poslikanim Božjim grobom na oltarni mizi. V isti cerkvi je lepo ohranjena še bogato izdelana prižnica, tu poslikana s cerkvenimi oceti, podobno, a bolj bogato kot v Cabru, in baldahinom, na stropu katerega je naslikan Bog s tablama z desetimi zapovedmi. Domacini se spomnijo, da je pri ocetovem delu v najboljših casih sodeloval tudi sin Peter Rutar, rojen leta 1883. Ne vemo ali v slikanju ali v rezbarjenju. Zanj vemo le to, da se je leta 1912 porocil z nevesto Marijo Štajdohar iz Spodnje Bilpe, s katero pa sta le kratek cas živela v domaci hiši Sela 1, saj sta se potem zaradi nesporazumov z maceho odselila. Kljub temu, da je prej delal v ocetovi delavnici, je zato presedlal k Josipu Jarmu, ki je takrat izgleda že zacenjal samostojno pot. Morda je bila osamosvojitev celo njun skupni projekt. Že leta 1913, v najvecjem valu izseljevanja pred prvo vojno, pa je Peter odšel za bratom v Ameriko in doma pustil ženo, ki zaradi nosecnosti ni mogla na pot. Leto kasneje je v Kocevju rodila otroka – hcerko, za Petrom pa naj bi se v Ameriki izgubile sledi in je tam neznano kje tudi umrl. Žena z otrokom je ostala v Kocevju. Med prvo svetovno vojno je po pripovedovanju vnuka želela oblast mobilizirati tudi Petra Rutarja. V vojski naj bi risal zemljevide, a so se potem na njegove prošnje premislili in je ostal doma. V vojsko so vpoklicali zeta, rezbarja Josipa Jarma, njegova v tistem casu nedokoncana narocila pa izvede Rutar. Za to naj bi po pripovedovanjih pred njegovim odhodom sklenila celo pisno pogodbo. To je bil morda tudi eden od povodov, da kasneje po vojni v arhivih župnij ne zasledimo obeh imen nikoli vec skupaj. Josip Jarm nastopa samostojno in s svojim imenom. Gradi manjše stranske oltarje s kipi ali rezbari posamezne kipe in razpela, oltarnih slik se kot rezbar izogne. Po prvi svetovni vojni se je porušil stari Rutarjev svet, ki ga je obvladoval in v katerem so bili cenjeni nemška kultura in slikarstvo nazarencev, ki so bili njegov vzor. Propadla je velika Avstro - Ogrska monarhija, ki mu je ponujala širjave svojega prostora. Propadlo je nemško cesarstvo s cesarjem Wilhelmom, ki ga je Rutar politicno castil in po pripovedovanju vnuka še dolgo obdržal v spominu. Po njem sta kar dva njegova vnuka tudi dobila ime. Propadle so nemške in avstrijske banke, v katerih je hranil v svojih zlatih casih prigospodarjeni kapital za stare dni. Tudi z opremljanjem cerkva na nacin kot ga je obvladal, je bilo konec. Poleg vsega je bil ob koncu prve svetovne vojne star 62 let, kar je bila za tedanje razmere že precej visoka starost. Vrhunac 1909. Peter Rutar zapocinje svoj najveci projekt. Rijec je o opremanju i oslikavanju velike župne crkve sv. Petra u Ivanic-Gradu u Moslavini cije opremanje financira zagrebacki nadbiskup Josip Posilovic roden u istom gradu. Ne bi cudilo da je za Rutara cuo dok je od 1876. do 1894. godine bio biskup Senjsko-modruške ili Krbavske biskupije koja je obuhvacala i župe uz Kupu. Na projektu koji predstavlja zanimljiv primjer nazarenskog slikarstva i opremanja crkava Rutar je pokazao svu svoju organizacijsku sposobnost, radio je s velikom skupinom slikara i rezbara, iako je glavne zidne slike o životu svetog Petra zadržao za sebe. Na njima možemo vidjeti njegove tipicne, relativno nespretne figure i zanosna, nebu okrenuta lica s podignutom bradom. Unatoc kvalitetnoj izvedbi uskladene cjeline u kojoj znacajnu ulogu ima bogata i kvalitetna slikana ornamentika, rijec je o djelu koje je samo uvjetno umjetnost jer nema osobitu izražajnu snagu. Više o ovom radu pisali smo u posebnom poglavlju. U studenom 1909. godine Rutarova kci Matilda udaje se za njegova pomocnika rezbara Josipa Jarma rodenog 1888. u Korenitki u pokrajini Dolenjskoj u župi Šentlovrenc. Bio je to marljiv mladic koji je u Ljubljani pohadao školu za rucni rad. Kasnije je studirao kod slikara Alojzija Goetzla u Kranju i zaposlio se u Grazu. Cini se da sena Rutarov oglas javio u proljece 1909. godine. Nešto kasnije mladenci se sele u malu kucicu na Puajzu, na klizištu iza vatrogasnog doma u Osilnici i ondje zapocinju zajednicki život. Unatoc tome što radi u tastovoj radionici, ubrzo mu postaje suparnik i s nadolazecom krizom još prije Prvog svjetskog rata zapocinje sa samostalnim radom. Godine 1910. Rutaru je njegova druga žena rodila posljednje dijete kcer Anicu. Nakon Ivanic-Grada prije Prvog svjetskog rata spominje se Rutarova radionica u Križu u Slavoniji gdje je sa svojim zetom obnavljao oltare. U razdoblju prije Drugog svjetskog rata hrvatski konzervatori spominju i njegov restauratorski rad na obnovi polikromije starih oltara i oslikavanju crkava u Rticu kod Lukovdola, Odri, Lomnici, Velikoj Ludini, Križu, Kutini... Godine 1913. sam je izradio mali oltar s kipovima za novu kapelu Gospe Lurdske u Potoku pod Cabrom. Pregledavajuci crkve u Gorskom kotaru Rutarove smo radove, vjerojatno iz ovog razdoblja, jer je dokumentacija nažalost uništena, pronašli i u Skradu gdje je u župnoj crkvi sv. Antona izradio bogatglavni oltar i dva pobocna s klesanim kipovima. Sva tri oltara u Lukovdolu su njegova: glavni je neogoticki, a sva tri su s oltarnim slikama. Osobito je bogata oprema filijalne crkve u Plemenitašu gdje je Rutarov vjerojatno izradio lijevi bocni oltar sv. Vida s kipovima i naslikanim Božjim grobom ispod oltarne menze. U istoj crkvi dobro je ocuvana bogato ukrašena propovjedaonica s prikazom Crkvenih otaca, slicna je ali je bogatija od one u Cabru, te baldahin na cijem je stropu naslikan Bog s plocama s Deset Božjih zapovijedi. Mještani se sjecaju da je i njegov sin Petar Rutar roden 1883. godine sudjelovao najplodnijim razdobljima stvaralaštva svoga oca, iako nije poznato je li sudjelovao kao slikar ili rezbar. O njemu jedino znamo da se 1912. oženio nevjestom Marijom Štajdohar iz Spodnje Bilpe s kojom su kratko vrijeme živjeli na imanju Sela 1 jer su se potom odselili zbog nesporazuma s macehom. Unatoc tome što je prije radio u ocevoj radionici, preselio se k Josipu Jarmu koji je u to vrijeme ocito vec krenuo sa samostalnim radom. Moguce je da je samostalno djelovanje bilo njihov zajednicki naum. Vec 1913. godine za vrijeme najveceg vala iseljavanja prije Prvog svjetskog rata Petar odlazi u Ameriku za bratom ostavivši kod kuce suprugu koja zbog trudnoce nije mogla putovati. Godinu dana kasnije u Kocevju im se rodila kci, a Petru se u Americi izgubio svaki trag i nije poznato niti gdje je umro. Žena i dijete ostali su živjeti u Kocevju. Kako saznajemo iz kazivanja unuka tijekom Prvog svjetskog ratavlast je htjela mobilizirati i Petra Rutara. U vojsci je trebao crtati karte, no bila je uvažena njegova molba za ostankom kod kuce. Njihov zet rezbar Josip Jarm unovacen je u vojsku, a Rutar je tada izvršavao njegove nedovršene narudžbe. Prema kazivanju su za to cak sklopili pismeni ugovor prije zetova odlaska. To je mogao biti i jedan od razloga zbog kojih se poslije rata u župnim arhivima nikada ne nalaze ta dva imena zajedno. Josip Jarm nastupa samostalno i pod svojim imenom: radi manje bocne oltare s kipovima ili rezbari pojedine kipove i raspela, a kao rezbar izbjegava oltarne slike. Nakon Prvog svjetskog rata Rutarov stari svijet u kojem je živio i u kojem se cijenila njemacka kultura i slikarstvo nazarenaca koji su mu bili uzor doživio je slom. Propala je Austro-Ugarska Monarhija koja mu je nudila svojom velicinom nudila brojne poslovne prilike. Propalo je Njemacko carstvo s carem Wilhelmom kojeg je Rutar politicki obožavao i koji mu je dugo ostao u sjecanju, kako saznajemo iz kazivanja njegovog unuka. Po njemu su nazvana cak i dva Rutarova unuka. Propale su i njemacke i austrijske banke u kojima je u svojim zlatnim vremenima držao kapital koji je cuvao za stare dane. Cak se ni crkve više nisu opremale na dotad ustaljen nacin kojim je on ovladao. Uz sve to na kraju Prvog svjetskog rata imao je 62 godine što je za tadašnje poimanje bilo prilicna starost. Za sedaj edini najdeni oglas Petra Rutarja, Slovenec 24. marca 1909, na katerega se je verjetno javil tudi Josip Jarm. Vir: dLib.si / Do sada jedini oglas koji smo pronašli o Petru Rutaru u casopisu Slovenecod 24. ožujka 1909. godine. Na oglas se vjerojatno javio i Josip Jarm. Izvor: dLib.si Stenske in stropne poslikave ter oltarna oprema župnijske cerkve sv. Petra v Ivanic-Gradu, vkljucno z rezljanim križevim potom po Fuerichovih predlogah, po obsegu, usklajenosti in kvaliteti zdalec presegajo vsa njegova dotedanja dela. Oprema je bila dokoncana v letu 1910. / Zidne i stropne slike te oltarna oprema župne crkve sv. Petra u Ivanic-Gradu, ukljucujuci i rezbarene postaje križnog puta prema Fuerichovim nacrtima, koje opsegom, uskladenošcu i kvalitetom daleko nadmašuju sve Rutarove dotadašnje radove. Opremanje je dovršeno 1910. godine. Bogato okrašeni levi stranski oltar in prižnica v cerkvi v Plemenitašu, po vsej verjetnosti tudi neogotski desni oltar, vse delo delavnice Petra Rutarja iz obdobja po letu 1900. / Bogato ukrašeni bocni lijevi oltar i propovjedaonica u crkvi u Plemenitašu, vjerojatno i neogoticki desni oltar kao primjerci rada radionice Petra Rutara iz razdoblja nakon 1900. godine. Oltarna slika Marije Vnebovzetne iz leta 1903 za cerkev v Osilnici. / Oltarna slika Uznesenja Marijina za crkvu u Osilnici iz 1903. godine. Kriza med svetovnima vojnama Med obema vojnama imena Petra Rutarja ne najdemo vec v kronikah in cerkvenih popisih. Postal je manj okreten, tu in tam je naslikal še kakšno oltarno sliko, na primer leta 1924 sliko Jezusa za glavni oltar v Osilnici, a te so le še mile ilustracije verskega zanosa in se izogibajo bolj zahtevnih kompozicij. Po pripovedovanjih njegovega vnuka je še do smrti rezljal kipe, kjer je bil njegov glavni konkurent mladi zet Josip Jarm z bolj izurjeno roko. Zato je bilo verjetno vedno težje prepricati župnike v izdelke starega mojstra. Morda je tudi še kdaj poslikal plocevinastega Jezusa za prodajo na sejmih ali obnovo starega razpela. Hiša je bila v slabem stanju, tu in tam je odpadel kak kamen iz kletnih zidov, udiral se je spodnji vogal, velik problem je bila voda v kleti in z njo povezana visoka vlaga v hiši. Denarja za deklo ni bilo vec, živeli so vecinoma le še od dela svojih rok, od obeh njiv, krave in steunikov, malo od prihrankov in od podobarskega dela. Leta 1934 se oženi njegova hcerka iz drugega zakona, leta 1910 rojena Anica s trgovcem Josipom Erentom iz Gline, kamor se preseli. Zanjo 78 let stari oce slikar naslika za porocno darilo edino posvetno delo, ki ga do sedaj poznamo v njegovem opusu. To je po vsebini zanimiva stvaritev z malce naivno kompozicijo prizorov, v kateri je prikazano življenje otroka od njegovega otroštva doma, ko ga pred hudim (lisico, ki krade njegove kokoške) branijo iz domace hiše, preko osrednjega prizora, ko že malo vecjega otroka, ki pride na potok po vodo pred credo krav, ki bi ga lahko pomendrale, rešuje dobri neznanec - berac z dežnikom, do zakljucnega prizora na levi, ko brodolomce na razbesnelem morju rešuje Mati Božja izpod visokih stiliziranih gora, morda kar Mati Božja Svetogorska. Prizori si sledijo z desne proti levi. Za sliko smo izvedeli na etnološkem terenu s študenti pred dvema letoma, pri Selankinih v Zamostu. Ti so jo odkupili od naslednikov Rutarjeve hcerke. Veseli me, da so nas opozorili nanjo in jo dovolili slikati. Še lepše, da je pri njih varno shranjena, saj so z Rutarjevimi v sorodu preko Jarmove družine. Z Rutarjem in njegovo ženo v Osilnici ostane v hiši sin Vladimir. Po pripovedovanju je bil precej lahkomiselen mlad mož, ki ga je rad popil in je zato marsikdaj delal probleme. Ko je bil v vojaški šoli, je ob pijaci nekoc s streljanjem v zrak povzrocil hudo nesreco in so ga le na veliko moledovanje domacih izpustili iz zapora. Njegova mama je po pripovedovanju za to pisala prošnjo celo jugoslovanski kraljici Mariji. Tudi doma je bil v konfliktu s starši, ker si je za ženo izbral dekle iz Malinišca, Olgo Mauhar, ki sta jo oce in mati odklanjala. Zato je bil v hiši, kjer so živeli skupaj, stalno špetir. Mlada dva sta dobila pred drugo vojno dvojcka, ki sta umrla ob porodu. Leta 1940 se jima je rodil sin Vili. Leta 1942 so Vladimirja ustrelili italijanski vojaki skupaj z ostalimi talci iz Osilnice, verjetno na pleškem spodnjem polju. V hiši sta ostala stara dva s snaho, ki sta ji še vedno marsikaj ocitala, in vnukom Vilijem. Ker je bil Rutar star in brez rednih dohodkov, so bili vsi skupaj odvisni od snahinega dela in skromne družinske pokojnine, ki jo je ta dajala v skupni fond. Imeli so 15 arov zemlje, 60 arov stelnikov in dve njivi, v hlevu kravo, prašica in kure. Tašca je nekaj zaslužila od koruze, ki so jo pridelali na njivi in jo prodajali v okoliška naselja nad dolino. Rutar je skoraj do smrti še vedno tu in tam rezbaril in na ta nacin dobil kak zaslužek. Tako je leta 1947 dokoncal svoj zadnji kip Srca Jezusovega, ki še vedno stoji v cerkvi v Turkih. To je bilo njegovo zadnje delo, ki ga poznamo. Kriza medu svjetskim ratovima Izmedu dvaju ratova ime Petra Rutara više ne nalazimo u kronikama i crkvenim popisima. Postao je manje agilan, povremeno je naslikao pokoju oltarnu sliku poput slike Isusa za glavni oltar u Osilnici iz 1924. godine, ali to su bili rijetki primjeri religioznog zanosa uz izbjegavanje zahtjevnijih kompozicija. Prema pricama njegova unuka kipove je klesao sve do svoje smrti kada mu je glavni konkurent bio njegov mladi zet Josip Jarm koji je tada posjedovao vecu kiparsku vještinu. Župnike je stoga vjerojatno bilo sve teže uvjeriti u proizvode starog majstora. Moguce je da je ponekad izradivao limena raspela za prodaju na sajmovima ili restaurirao staro raspelo. Kuca je bila u lošem stanju, povremeno je otpadao kamen s podrumskih zidova, donji ugao kuce se takoder polako rušio, a veliki problem bila je voda u podrumu i usporedno s time prisutnost velike kolicine vlage u kuci. Više nije bilo dovoljno novaca za kucnu pomocnicu, uglavnom se živjelo samo od rada vlastitih ruku, od dvije njive, krave i košenica te ponešto od uštedevine od slikarskog i rezbarskog rada. Godine 1934. njegova kci iz drugog braka Anica rodena 1910. godine udala se za trgovca Josipa Erenta iz Gline kamo se i preselila. Njezin 78-godišnji otac slikar joj je kao vjencani dar izradio i poklonio sliku koja ujedno predstavlja njegovo jedino dosad poznato svjetovno djelo njegovog opusa. Rijec je o sadržajno zanimljivom radu s pomalo naivnom kompozicijom scena prikaza života djeteta od djetinjstva u kuci kada ga se brani od zla iz kuce (poput obrane od lisice koja mu krade kokoši), preko središnje scene u kojom starije dijete koje dolazi na potok po vodu pred stadom krava koje bi ga mogle zgaziti spašava dobri stranac, prosjak s kišobranom, pa sve do završne scene lijevo kada brodolomce na uzburkanom moru spašava Majka Božja pod visokim stiliziranim planinama, možda Majka Božja Svetogorska Scene se nižu jedna za drugom s desna na lijevo. O slici smo saznali na etnološkoj terenskoj nastavi sa studentima prije dvije godine kod obitelji Selankinih u Zamostu. Oni su otkupilisliku od potomaka Rutarove kceri. Drago mi je što su nam ukazali na nju i dopustili nam da je fotografiramo. Još je ljepše znati da je slika u sigurnim rukama jer su s Rutarovima povezani preko Jarmove obitelji. Sin Vladimir ostaje živjeti u kuci s Rutarom i suprugom u Osilnici. Prema prici sin je bio prilicno neozbiljan mladic koji je volio popiti i zbog toga je cesto pravio probleme. Tijekom pohadanja vojne škole jednom je prilikom skrivio tešku nesrecu pucajuci u zrak dok je pio, a iz zatvora je pušten tek na molbu obitelji. Prema kazivanju njegova je majka cak napisala zahtjev za to jugoslavenskoj kraljici Mariji. I kod kuce je bio u sukobu s roditeljima jer je za ženu odabrao djevojku Olgu Mauhar iz Malinišca koju su otac i majka odbacivali pa je stoga u kuci u kojoj su zajedno živjeli cesto dolazilo do svade. Mladi bracni par jeprije Drugog svjetskog rata dobio blizance koji su nažalost umrli tijekom poroda. Godine 1940. rodio im se sin Vili. Vladimira su 1942. godine zajedno s ostalim taocima iz Osilnice ustrijelili talijanski vojnici vjerojatno na donjem polju u Plešcima. U kuci su ostali Peter Rutar sa suprugom, unukom Vilijem i sa snahom kojoj su više toga predbacivali. Buduci da je Rutar bio star i bez redovitih primanja, svi su ovisili o svekrvinom radu i skromnoj obiteljskoj mirovini koju je snaha uplacivala u zajednicku blagajnu. Imali su 15 jutara zemlje, 60 jutara zemlje i dvije njive te kravu, svinju i kokoši u staji. Svekrva je zaradivala od prodaje kukuruza koji su uzgajali u polju i prodavali u okolnim naseljima iznad doline. Rutar je gotovo do svoje smrti povremeno rezbario i na taj nacin zaradivao pa je tako 1947. dovršio svoj posljednji kip Srca Isusova koji i danas stoji u crkvi u Turkima. Ovo je bilo njegovo posljednje poznato djelo. Oltarna slika Srca Jezusovega za cerkev v Osilnici, iz leta 1924. / Oltarne slike Srca Isusova za crkvu u Osilnici iz 1924. godine. Rutarjevo zadnje delo je bil velik izrezljani kip Srce Jezusovo, ki od leta 1947 stoji v cerkvi v Turkih. / Posljednji Rutarov rad bio je veliki rezbareni kip Srca Isusova koji od 1947. godine stoji u crkvi u Turkima. Edino poznano Rutarjevo posvetno slikarsko delo, porocno darilo hcerki iz leta 1934. Alegorija življenja od otroštva do zrelih dni, prežeta z vero v Božjo dobroto, ki te rešuje nevarnosti. / Rutarova jedina poznata svjetovna slika je vjencani dar kceri iz 1934. godine. Alegorija života od djetinjstva do zrelih dana prožeta vjerom u Božju dobrotu koja spašava od opasnosti. O Rutarjevih iz spominov vnuka Vilija Za konec zapišimo še nekaj iz pricevanja o življenju pri Rutarjevih v letih, kot se jih spomni iz otroštva njegov vnuk Vili, upokojeni zdravnik, in mi jih je pripovedoval ob mojih obiskih pri njem v Ljubljani. Vili je rojen leta 1940 v porodnišnici na Sušaku, saj se je njegova mama Olga bala ponovnih zapletov pri porodu. Po prvem porodu doma sta ji umrla dvojcka. Bil je star osem let, ko mu je umrl stari ata Peter Rutar, zato ima še nekaj spominov nanj. Spomni se ga kot malega, cokatega, vernega in bogabojecega moža, ki je rad in veliko molil rožni venec ter bral Sveto pismo. Po vojni je imel narocen casopis Ljudska pravica in je preko njega spremljal dogajanje v novi državi, saj je rad bral. Viliju je pripovedoval zgodbe svetnikov, ki jih je nekoc slikal. Najbolj mu je v spominu ostala zgodba sv. Vida, ki so ga kuhali v kotlu. Govoril mu je o starih slikarjih in od njega ter iz njegovih knjig s slikami je izvedel za renesancne mojstre. Skupaj sta velikokrat hodila na njihovo parcelo nad Osilnico. Na poti sta se ustavljala pri Jarmovih na Puajzu - plazu, kjer je bila velika družina z devetimi otroci. Rutarjevi so imeli dve njivi pod hišo, kravo, vsako leto so zredili prašica in imeli kokoši. Po vodo so hodili k štirni – betonskemu koritu na vodnem izviru ob cesti, le malo nad hišo. Kopali so se vecinoma v Cabranki. Travo za živino so kosili v Zadrosku, na parceli nad Osilnico, v Hruškovi ograji so želi steljo za nastiljanje živalim. Vili se spominja, da je po njihovi hiši Sela 1 dišalo po lipovem lesu, ki ga je v svoji delavnici rezljal stari ata. V delavnici je imel zvoncek, s katerim je pozvonil ženi, ko je bil cas za kosilo ali obrok. Baje je bil zelo ješc za svojo majhno postavo, lahko je pojedel celo raco. Ce mu je žena prinesla kaj takega, cesar ni maral, je zadevo pustil nedotaknjeno in je morala hrano odnesti nazaj. Ce ni prišla tocno ob casu, ji je rekel: »Sad je prekasno…« in ni hotel jesti. Stari ata je oboževal crno-rumeno monarhijo in je veckrat z zanosom pripovedoval: »Naši so zmagali na Dardanelah…«. Zadnja leta je veckrat dejal sam pri sebi: »Kdaj bo konec vojne…« in »da bi rad popil glaž dobrega vina«. Govoril je, da je imel precej denarja, a so prihranki skopneli že po prvi svetovni vojni, še bolj pa po drugi svetovni vojni. K Rutarju je veckrat prihajal na obisk župnik Poslek iz Turkov. Vili mu je moral na zahtevo stare mame Marije poljubiti roko, kar je vedno sovražil, saj so se vrstniki iz njega zato norcevali. Stari ata Peter Rutar je rad hodil na parcelo Zadrosek, O Rutarovima iz sjecanja unuka Vilija Za kraj zapišimo nešto iz svjedocanstva o životu s Rutarovima tijekom godina, kako ih se iz djetinjstva sjeca njegov unuk Vili, umirovljeni lijecnik, o kojima mi je pricao prilikom naših susreta u Ljubljani. Vili je roden 1940. godine u sušackom rodilištu jer se njegova majka Olga bojala ponovnih komplikacija pri porodu. Njezini su blizanci umrli nakon prvog poroda kod kuce. Imao je osam godina kad mu je umro djed Peter Rutar, pa ga se još uvijek dobro sjeca. Zapamtio ga je kao malog, zdepastog, religioznog i bogobojaznog covjeka koji je volio cesto moliti krunicu i citati Bibliju. Poslije rata pretplatio se na list Ljudska pravica i preko njega pratio dogadanja u novoj državi jer je volio citati. Pricao je Viliju price o svecima koje je nekoc slikao pa se Vili sjeca price o sv. Vidu kojeg su kuhali u kotlu. Razgovarao je s njim o starim slikarima i izravno od njega ili iz njegovih knjiga ucio o renesansnim majstorima. Cesto su zajedno odlazili na njihovu sjenokošu iznad Osilnice. Putem su se zaustavili u kuci obitelji Jarm na Puajzu gdje je stanovala velika obitelj s devetero djece. Obitelj Rutar je ispod kuce imala dvije njive i kravu te su svake godine tovili svinju i imali kokoši. Po vodu se išlo na tzv. štirnu, betonsko korito na izvoru vode uz cestu malo iznad kuce. Najviše su se kupali u rijeci Cabranki, travu za stoku kosili su u Zadrosku na parceli iznad Osilnice, a u Hruškovoj ograji želi su stelju za životinje. Vili se sjeca da je njihova kuca Sela 1 mirisala na lipovo drvo koje je djed rezbario u svojoj radionici. Ondje je imao zvonce kojim je zvonio svojoj ženi kad je bilo vrijeme za rucak ili obrok. Kolicinski je puno jeo za svoj manji rast, mogao je cak pojesti i citavu patku. Kada bi mu žena donijela nešto od hrane što mu se nije svidjelo, ostavio bi to netaknuto i ona bi morala vratiti hranu. Ako nije došla tocno na vrijeme, rekao joj je: “Sad je prekasno...” i odbio jesti. Djed je obožavao crno-žutu monarhiju i nekoliko puta je s oduševljenjem govorio: “Naši su osvojili u Dardanelima...”. Posljednjih godina više je puta za sebe rekao: “Kad ce završiti rat...” i “da bih popio cašu dobrog vina”. Govorio je da je imao mnogo novaca, ali mu je uštedevina presušila nakon Prvog, a još i više nakon Drugog svjetskog rata. Župnik Poslek iz Turki puno je puta dolazio u posjet Rutaru. Vili mu je morao poljubiti ruku na zahtjev bake Marije što je oduvijek mrzio jer su ga vršnjaci zbog toga ismijavali. Djed Petar Rutar volio je odlaziti na parcelu Zadrosek gdje su iznad Osilnice imali livadu i vocnjak. Tamo je kjer so imeli nad Osilnico travnik in sadovnjak. Tam je rastel oreh, nekaj jablan, kosili so travo in vcasih imeli tudi njivo za krompir. Na hruškovi ograji so imeli stelnik, kjer so želi steljo. Rastlo je tudi nekaj smrek. Stari ata je na Zadrosku rad kosil travo in cistil grmovje, tja je odhajal tudi sam. Aprila 1948 je Rutar šel na to ograjo cistit grmovje. Ko ga je zložil na kup in zažgal, mu je ogenj ušel in zagorelo je po travniku. S trudom je uspel z vejami pogasiti ogenj, a se je pri tem 92-letni mož tako izmucil, da je obležal na tleh. Našli so ga šele cez nekaj casa, dobil je pljucnico in cez dva tedna umrl. rastao orah i nešto jabuka te su kosili travu i ponekad imali njivu posadenog krumpira.. Na ogradi su želi stelju za životinje, a tamo su rasle i smreke. Djed je volio kositi travu i krciti grmlje u Zadrosku, ondje je i sam odlazio. U travnju 1948. išao je do ove ograde cistiti šikaru. Kad je sve naslagao i zapalio, vatra se razbuktala i gorjela po suhom travnjaku. Uz napor je granama uspio ugasiti vatru, no tada 92-godišnjak je toliko stradao da je legao na tlo, a našli su ga tek nakon nekog vremena. Posljedicno tome dobio je upalu pluca i dva tjedna nakon toga umro. Fotografija Petra Rutarja za dokument pred drugo svetovno vojno. / Fotografija Petra Rutara za dokument prije Drugog svjetskog rata. Rutarjev spomenik na osilniškem pokopališcu. / Rutarov spomenik na groblju u Osilnici. Grob Petra Rutarja Peter Rutar je umrl v Osilnici, 13. maja 1948, star 92 let. Župnik Josip Poslek iz Turkov, njegov dolgoletni dobri prijatelj, je po Rutarjevi smrti družini poslal v pismu naslednjo pesem (neposredni prepis): Peter Rutar je pokopan na osilniškem pokopališcu. Njegovi ostanki ležijo pod spomenikom, ki se precej razlikuje od ostalih. Spomenik krasi malteški križ, ki je bil od prve križarske vojne simbol kršcanskih vojšcakov, in stilizirana slikarska cepica na vrhu, kakršno so nekoc nosili renesancni slikarji. Z izgledom je bolj podoben muslimanskemu nišanu kot ostalim spomenikom na pokopališcu. Verjetno je bil on sam avtor njegove oblike, saj je bil postavljen za družinski grob že po smrti prve žene Marije in sta bili pod njim pokopani tudi dve hcerki iz prvega zakona. Družinski grob je bil originalno sicer na parceli, kjer sedaj stoji grob Jarmovih, a so na mestu, kjer stoji sedaj, pokopali Rutarjevo truplo in spomenik zato prenesli na njegov grob v 1970-ih letih. Tudi s tem spomenikom je mojster želel pokazati, da izstopa iz vaške okolice in morda ni tako nenavadno, da ga ta, vsaj po naših ugotovitvah, nikoli ni popolnoma sprejela za svojega. Od Rutarjeve zapušcine je ostalo bore malo. Njegova vdova, ki je ostala brez dohodkov, je vse slike, kipe in knjige scasoma prodala za male denarje ali poklonila župniku Posleku, ki jih je posredoval naprej. On je odkupil tudi Rutarjevo zlato žepno uro, ki je bila prav tako kmalu preprodana. Orodje je razprodala okoliškim mizarjem in malarjem. Rutarjeva dleta je kupil mizar Klaric iz Vasi pri Fari. Jezusa iz gipsa je vdova prodala Rajharjevim, kjer se je nekoc razbil, tja je z njim šlo tudi umetelno izrezljano leseno stojalo, na katerem je stal in so ga kasneje uporabljali za podstavek rožnih loncev. Rutarjevo hišo, ki je bila zapušcena in v zelo slabem stanju, je naslednik prodal leta 1997. Eden redkih še ohranjenih predmetov, za katerega vemo, da je iz njegove delavnice, je mizarska miza, ki je bila leta 2022 še ohranjena na Hrvatskem in bi v bodocnosti lahko bila zametek muzejske predstavitve, ce se lokalna skupnost odloci zanjo. Morda se v kaki zapušceni mizarski delavnici v Osilnici ali okolici še najde kako njegovo orodje, morda kje tudi kak drug del opreme iz hiše, kaka dokumentacija, kipec, razpelo ali slika. Mnogo del pa je še vedno ohranjenih po cerkvah in cakajo na strokovno evidentiranje in ovrednotenje. Podobno malo je ostalo v Osilnici tudi za njegovim naslednikom, zetom, rezbarjem Josipom Jarmom, le nekaj malega vec za njegovim vnukom, akademskim kiparjem Stanetom Jarmom. Smo pa uspeli v Palcavi šiši leta 2020 opozoriti na Rutarjevo življenje in delo z dvema paneloma v muzejski zbirki in kopijami teh panelov, ki smo jih leta 2022 podarili pleški in leta 2023 osilniški župniji, da nanj in na njegova dela na javnih mestih opozarjajo obiskovalce. Organizirali smo tudi vec predavanj o Rutarjevem delu in pripravo knjige. Naj bo knjiga vzpodbuda za nadaljnje raziskovanje in spoznavanje del tega marljivega in podjetnega moža in vzpodbuda Osilnicanom, da se spomnijo svojih podobarjev, ki so ime Osilnice in doline nosili dalec naokoli. Grob Petra Rutara Petar Rutar preminuo je u Osilnici 13. svibnja 1948. godine u 92. godini života. Župnik Josip Poslek iz Turki i njegov dugogodišnji dobar prijatelj poslao je obitelji nakon njegove smrti u pismu sljedecu pjesmu (izravni prijepis): Petar Rutar pokopan je na groblju u Osilnici. Njegovi posmrtni ostaci leže pod spomenikom koji se znacajno razlikuje od ostalih. Spomenik je ukrašen malteškim križem koji je simbol kršcanskih vojnika još od Prvog križarskog rata, a na vrhu je stilizirana slikarska kapa kakvu su nekada nosili renesansni slikari; više lici na muslimansku nišu, nego na ostale spomenike na groblju. Vjerojatno je nastao prema njegovoj zamisli jer je spomenik za obiteljski grob vec bio postavljen nakon smrti njegove prve supruge Marije, a uz njega su bile pokopane i dvije kceri iz prvog braka. Obiteljska grobnica prvobitno je bila na parceli gdje je sada grob obitelji Jarm. Rutarovo tijelo pokopano je na mjestu gdje se i sada nalazi pa je spomenik sedamdesetih godina prošlog stoljeca premješten na njegov grob. Majstor je i ovim spomenikom želio pokazati da se izdvaja iz seoske okoline, a radi toga možda i nije toliko neobicno da ga, barem prema našim saznanjima, selo nikada nije u potpunosti prihvatilo. Od Rutarove ostavštine malo je ostalo. Njegova udovica koja je ostala bez ikakvih prihoda na kraju je sve slike, kipove i knjige prodala za male novce ili ih poklonila župniku Posleku koji ih je proslijedio dalje. Kupio je i Rutarov zlatni džepni sat koji je takoder ubrzo preprodan. Alat je udovica prodavala okolnim tesarima i liciteljima. Rutarova dlijeta kupio je stolar Klaric iz Vasi kod Fare. Gipsani kip Isusa prodala je Rajharjevima gdje se jednom razbio, a s njim je otišao i umjetnicki rezbareni drveni stalak na kojem je stajao, a koji je kasnije poslužio kao podloga za teglice s ružama. Rutarovu kucu koja je bila napuštena i u vrlo lošem stanju nasljednik je prodao 1997. godine. Jedan od rijetkih još uvijek sacuvanih predmeta za koje znamo da su iz njegove radionice je stolarski stol koji je još 2022. godine bio sacuvan u Hrvatskom i mogao bi biti klica muzejske prezentacije u buducnosti, ako se lokalna zajednica za to odluci. Možda se u nekoj napuštenoj stolarskoj radionici u Osilnici ili okolici još uvijek nalazi njegov alat, neki drugi dio opreme iz kuce, dokumentacija, kipic, raspelo ili pak slika. Mnoga djela još uvijek se cuvaju u crkvama i cekaju strucno evidentiranje i vrednovanje. Isto tako jeu Osilnici malo toga ostalo iza njegovog nasljednika, zeta rezbara Josipa Jarma, tek nešto više iza njegovog unuka akademskog kipara Staneta Jarma. Ipak, uspjeli smo skrenuti pozornost na Rutarov život i rad u Palcavoj šiši 2020. godine s dva panoa u muzejskoj zbirci i kopijama tih panoa koje smo 2022. darovali župi Plešce, a 2023. godine i župi Osilnica kako bi na javnim mjestima skrenuli pozornost posjetitelja na Rutara i njegove radove. Organizirali smo i nekoliko predavanja o njegovom životu i djelu te pripremili ovu skromnu knjižicu. Neka knjižica bude poticaj za daljnje istraživanje i upoznavanje djela ovog vrijednog i poduzetnog covjeka te poticaj mještanima Osilnice da se prisjete svojih vrijednih ljudi koji su ime Osilnice i doline nadaleko pronijeli. Milome prijatelju Petru Rutarju 14. maj 1948 Nakon ljeta patnickih i dugih Ušao si u život drugi. Ko kažnjenik riješivši se uza U dom ideš, gdje vec nema suza. Prošao si baš u prolijece, U kraj novi, gdje je vijecno cvijece. Da sred vjecnog pokoja i cara Duša ti se umorna odmara. Sad uz rajske sediš dvoranike, Kojim kipe stvaro si i slike. S njima ti si dionikom srece, Koja nikad malaksati nece. Sveca božjih stvaro si likove, Isuskrista premile kipove. Sveti zate molili su gore, Isus rajske otvara ti dvore. Djela tvojih kipova i slika, Veliki su zbor propovjednika, Koji duše naše k Bogu skrecu I na vjecnu poticu ih srecu. Tko te pozna svak ti se divio, Jer si sveto i pobožno živio. Koji god te pozna – duša svaka, Klice: Neka ti je zemlja laka! Ti si mrtav, djela tvoja žive, Da i dalje ljudi im se dive. Ti si gore – mi smo još tuj doli, Petre za nas gore Boga moli! Obnova cerkva v dolini Cabranke in zgornje Kolpe v Rutarjevem casu V drugi polovici in ob koncu 19. stoletja ter v zacetku 20. stoletja so skoraj vsi sakralni objekti na Cebranskem in tudi v sosešcini doživeli manjšo ali vecjo prenovo, ki je v vecji meri zajemala gradnjo novih cerkva. Ohranjeni župnijski dokumenti predstavljajo primarni vir vsebin, ki so pomembne v širšem družbenoekonomskem kontekstu razvoja regije v 19. stoletju. Za nas so na hrvaški strani posebej dragocene župnijske knjige župnij Cabar, Tršce, Plešce, Turke in Kuželj, ki hranijo dragocene podatke o mojstrih, ki so izvajali gradbena ali obnovitvena dela, in tistih, ki so izdelovali cerkveno pohištvo ali poslikali notranjost sakralnih objektov. V besedilih zasledimo imena mojstrov iz sosešcine, kot so Peter Rutar in clani zidarske družine Cividini (izvirno iz Furlanije), pa tudi iz severnih delov, iz Kranjske in celo južne Tirolske. Po drugi strani pa se med narocniki pricakovano najpogosteje omenjajo domaci župniki, ki so imeli podporo cabarskih grašcakov Paravic, ter bogatih trgovcev in industrialcev, med katerimi izstopajo clani družine Vilhar iz Prezida. V okviru gradnje novih sakralnih objektov na obmocju Cabra lahko posebej izpostavimo gradnjo in opremo nove cerkve sv. Andrije v Trstju – Tršce, sredi 19. stoletja. Žal je bila cerkev v preteklih obdobjih dvakrat unicena v požaru, tako da njeno sedanje stanje odseva le bledo podobo nekdaj, ce sodimo po besedilu spomenice, izjemno dragocenega zgodovinskega in umetnostnega spomenika. Po drugi strani pa je ista spomenica dragocen vir za raziskovanje dela obrtnikov, ki so sodelovali pri gradnji in okrasitvi cerkve. Tako izvemo, da sta cerkev zgradila Francesco in Pietro Cividini, clana družine, ki se je po vsem sodec v prvi polovici 19. stoletja preselila v dolino Kolpe in ki je pustila pomemben pecat pri obnovi in gradnji cerkva vse od Fare in Osilnice na slovenski do Prezida na hrvaški strani meje. Glavni oltar je bil delo Ivana Zajca iz Ljubljane, neki Ivan Frankovic je zanj dobavil oltarno sliko iz znamenitih Benetk. Notranjost cerkve je dokoncal Marko Antonini iz Zagreba, ki je v tistih letih poslikal tudi druge stavbe v okolici, kot so cerkev na Sveti Gori, v Gerovem in Zamostu. Sredi stoletja je doživela prenovo cerkev sv. Antona Padovanskega v Cabru s podporo tamkajšnjega grašcaka Paravica. Zdi se, da je bila to prva resnejša prenova po izgradnji nove cerkve sredi 18. stoletja. Ceprav nimamo podatkov o obrtnikih, ki so sodelovali pri obnovi, vemo, da je bila poslikava za enega od stranskih oltarjev narocena pri slikarju Schiederju, iz Tirolske. Konec stoletja se je s prenovo ukvarjal Peter Rutar, ki je cerkev poslikal ter izdelal dva stranska oltarja in prižnico. Da je bila tirolska naveza še mocna, pa pove podatek, da je takrat mojster Ferdinand Stufflesser izdelal kipa Jezusa in Marije Device za desni stranski oltar, ki je bil Rutarjev izdelek. Poleg Cabra lahko s pregledom drugih sakralnih objektov na cabarskem ugotovimo, da je Rutar pustil najvec sledi pri opremljanju cerkve sv. Trojice v Plešcih. V zacetku 20. stoletja je Rutar izdelal nove stranske oltarje, ki so nadomestili starejše slovenskega mojstra Matije Petrovcica iz Cerknice iz leta 1864. Ob tem je južni oltar še vedno v cerkvi, severni proti glavni cesti pa je zaradi vlage propadel in ga je leta 1934 nadomestil neorenesancni oltar Rutarjevega zeta, Josipa Jarma. Zdi se, da lahko Rutarju pripišemo tudi kipe angelov na glavnem oltarju, ki je sicer delo mojstra Jakoba Mikšeta iz Cerknice iz sredine 19. stoletja. Rutarjeve so še slike evangelistov na prižnici. Ce ostanemo v bližini Plešc lahko v okviru cerkvene opreme omenimo stranska kipa na glavnem oltarju mojstra Leopolda Götzla iz Ljubljane v cerkvi Blažene Device Marije v Zamostu. Tu pa moramo biti pri atribuciji del previdni zaradi možnosti, da je kipe izdelal Josip Jarm. Posebno mesto v Rutarjevem opusu zavzema celovita oprema cerkve v Turkih, ki so jo zgradili obrtniki iz družine Cividini, ki je bila dokoncana in z vso opremo blagoslovljena leta 1897. Ista zidarska družina je pred desetimi leti zgradila novo cerkev v Osilnici, ki ima Rutarjev glavni oltar in vec drugih del. Umetnostne povezave med Tirolsko in cabarskim obmocjem so opazne pri opremi nove cerkve sv. Vida v Prezidu, najsevernejšem naselju ob meji s Slovenijo. Za cerkev, ki jo je leta 1874 zgradila že omenjena družina Cividini s podporo domacih mojstrov, so bili oltarji nabavljeni v delavnici Ferdinanda Stufflesserja iz St. Ulricha, Gröden (Val Gardena), ki je dvajset let prej izdelala dva kipa za župnijsko cerkev v Cabru. Nenazadnje v zgodbi o opremi cebranskih cerkva ne smemo pozabiti na prispevek domacih mojstrov. Med gradnjo so opravljali mizarska, tesarska in krovska dela ter pomagali zidarskim mojstrom, obicajno tistim iz družine Cividini. Tako se pri prenovi kapele križevega pota v Cabru omenja mizar Antun Repinc, medtem ko sta Urban Ožbolt in Juraj Lautar opravila tesarska dela na cerkvi sv. Vida v Prezidu. Zvonik cerkve sv. Andrija v Trstju iz sredine 19. stoletja je pokril še en domaci mojster Antun Naglic iz Prezida. Pri notranjšcini je izstopal Vilim Turk iz Cabra, ki je leta 1905 izdelal prižnico in Jezusov kip za Trstjansko župnijsko cerkev, izdelal je tudi glavni oltar v novogotskem slogu s prizorom Jezusovega krsta za cerkvico v naselju Sokoli. Obnova crkava u dolini Cabranke i gornje Kupe u Rutarovo vrijeme U drugoj polovici i krajem 19. stoljeca te pocetkom 20. stoljeca gotovo su svi sakralni objekti na prostoru cabarskog kraja i u susjedstvu prošli kroz manju ili vecu obnovu koja je u vecoj mjeri ukljucivala i gradnju novih crkava. Sacuvane župne spomenice predstavljaju primarni izvor za tematiku koja je važna i u širem društveno-ekonomskom kontekstu razvoja kraja u 19. stoljecu. Posebno su nam vrijedne do danas ocuvane spomenice župa Cabar, Tršce, Plešce, Turke i Kuželj koje cuvaju vrijedne podatke o majstorima koji su obavljali radove gradnje ili obnove te onih koji su izradivali crkveni namještaj ili oslikavali unutrašnjost sakralnih objekata. U tekstovima nailazimo na imena majstora iz susjedstva kao što su Petar Rutar i clanovi zidarske obitelji Cividini (podrijetlom iz Furlanije), ali i onih sa sjevera, s prostora Kranjske pa cak i s prostora južnog Tirola. S druge strane se medu naruciteljima ocekivano najcešce spominju lokalni župnici koji su u cabarskom kraju uživali podršku cabarskih vlastelina Paravica, bogatih trgovaca te industrijalaca medu kojima se isticu clanovi obitelji Vilhar iz Prezida. U kontekstu gradnje novih sakralnih objekata u cabarskom kraju posebno možemo istaknuti gradnju i opremanje nove crkve sv. Andrije apostola u Tršcu sredinom 19. stoljeca. Crkva je nažalost u prethodnom razdoblju cak dvaput stradala u požaru pa današnje stanje odražava tek blijedu sliku nekada, ako je suditi po tekstu spomenice, izuzetno vrijednog povijesno-umjetnickog spomenika. S druge strane ista spomenica sadrži vrijedan izvor za istraživanje umjetnika koji su dali svoj doprinos u gradnji i uredenju crkve. Tako saznajemo da su crkvu gradili Francesco i Pietro Cividini, clanovi obitelji koja se, prema svemu sudeci, u prvoj polovici 19. stoljeca doselila u Kupsku dolinu te je ostavila znacajni trag u obnovi i gradnji crkvi od Fare i Osilnice na slovenskoj strani do Prezida na hrvatskoj strani granice. Glavni oltar bio je rad Ivana Zajca iz Ljubljane, dok je izvjesni Ivan Frankovic nabavio oltarnu sliku iz Venecije. Unutrašnjost crkve zakljucio je Marko Antonini iz Zagreba koji je tih godina oslikao i druge objekte u kraju poput crkve na Svetoj Gori, u Gerovu i Zamostu. Sredinom stoljeca obnavlja se i crkva sv. Antuna Padovanskog u Cabru uz potporu vlastelina Paravica. Izgledno je da se radilo o prvoj ozbiljnoj obnovi nakon gradnje nove crkve sredinom 18. stoljeca. Iako nemamo podataka o majstorima koji su radili na obnovi, znamo da je od slikara Schiedera rodom iz Tirola narucena slika za jedan od bocnih oltara. Krajem stoljeca i sam je Rutar radio na obnovi te pritom oslikao crkvu i radio dva bocna oltara te propovjedaonicu. Da je tirolska veza bila i dalje snažna govori nam i podatak da je u to vrijeme majstor Ferdinand Stufflesser izradio kipove Isusa i Bogorodice namjenjene za desni bocni oltar koji je izradio Rutar. Osim u Cabru pregledom ostalih sakralnih objekata cabarskog kraja možemo utvrditi da je Rutar ostavio najviše traga prilikom opremanja crkve Presvetog Trojstva u Plešcima. Rutar je pocetkom 20. stoljeca izradio nove bocne oltare koji su zamijenili one starije slovenskog majstora Matije Petrovcica iz 1864. godine. Pritom se južni oltar i dalje nalazi u crkvi, dok je sjeverni prema glavnoj prometnici zbog problema s vlagom u meduvremenu propao te je 1934. zamijenjen neorenesansnim oltarom Rutarovog zeta Josipa Jarma. Cini se da se Rutaru mogu pripisati i kipovi andela na glavnom oltaru koji predstavljaju rad iz sredine 19. stoljeca majstora Jakoba Mikšea iz Cerknice. Zadržimo li se u okolici Plešci u kontekstu Rutarovog rada, možemo spomenuti dva bocna kipa na glavnom oltaru majstora Leopolda Götzla iz Ljubljane u crkvici Blažene Djevice Marije u Zamostu. Ovdje ipak u atribuciji radova moramo oprezno postupiti zbog mogucnosti da je spomenute oltare izradio Josip Jarm. Posebno mjesto u Rutarovom opusu zauzima i kompletno opremanje crkve u Turkima, izgradene od strane majstora iz obitelji Cividini koja je sa svom opremom bila završena i blagoslovljena 1897. godine. Ista zidarska obitelj deset godina ranije je izgradila i novu crkvu u Osilnici koja posjeduje Rutarov glavni oltar i nekoliko drugih radova. Umjetnicke veze Tirola i cabarskog kraja vidljive su i u opremanju nove crkve sv. Vida mucenika u Prezidu, najsjevernijem naselju na granici sa Slovenijom. Za crkvu koju je 1874. izgradila spomenuta obitelj Cividini uz podršku lokalnih majstora nabavljeni su oltari u radionici Ferdinanda Stufflessera iz St. Ulricha, Gröden (Val Gardena) koja je dvadesetak godina ranije dostavila dva kipa župnoj crkvi u Cabru. Konacno, u prici o opremanju crkava u cabarskom kraju ne smijemo zaboraviti na doprinos domacih majstora. Oni su prilikom gradnje obavljali manje tesarske i stolarske radove te su asistirali majstorima zidarima, u pravilu onima iz obitelji Cividini. Tako se prilikom obnove kapelica križnog puta u Cabru spominje stolar Antun Repinc, dok su Urban Ožbolt i Juraj Lautar obavljali tesarske poslove na crkvi sv. Vida mucenika u Prezidu. Zvonik crkve sv. Andrije apostola u Tršcu iz sredine 19. stoljeca pokrio je takoder lokalni majstor Antun Naglic iz Prezida. U opremanju unutrašnjosti posebno se pak istaknuo Vilim Turk iz Cabra koji je 1905. godine za župnu crkvu u Tršcu izradio propovjedaonicu i kip Isusa, dok je za crkvicu u naselju Sokoli izradio glavni oltar u neogotickom stilu s prizorom Isusovog krštenja. Opremljanje cerkve v Ivanic-gradu Rutarjev najvecji projekt je bilo prav gotovo delo v opremljanju notranjšcine župnijske cerkve sv. Petra apostola v Ivanic-Gradu, ki je v zacetku 20. stoletja pod pokroviteljstvom nadškofa Juraja Posilovica doživela fazo celovite prenove. Leta 1909 je Rutar dobil slikarsko delo po obsežnem raziskovanju takratnega ambicioznega župnika Cimermanovica, ki je v iskanju umetnika obiskal veliko cerkva na Hrvaškem in v Sloveniji. Podrobna pogodba med župnijo in umetnikom je predvidevala poslikavo sten in opremo notranjšcine z vsem potrebnim cerkvenim pohištvom v vrednosti 21.420 kron. O obsegu dela govori dejstvo, da je bil Rutar kmalu po podpisu pogodbe prisiljen zaposliti zunanje sodelavce, zaradi cesar so se stroški povecali. Ker pa se je župnik medtem preprical o kakovosti njegovega dela, je ugodil njegovi prošnji za dodatna sredstva. Podoba poslikave in opreme župnijske cerkve v Ivanic-Gradu predstavlja dobro zasnovano celoto. Kompleksen dekorativni program antropomorfnih in floralnih motivov po navdihu slikarjev nazarenskega kroga je obogaten s svetopisemskimi prizori, povezanimi z življenjem patronima cerkve sv. Petra, stebre ladje pa krasijo liki svetnikov po renesancnih predlogah. Svod ladje je poln prizorov iz življenja sv. Petra, ki so postavljeni v pravokotne okvirje, ki so na krajših stranicah polkrožni, v nekoliko barvitem ikonografskem programu svetišca pa prevladuje upodobitev Boga in cerkvenih ocetov v konhi apside. Like svetnikov je izdelal v tehniki grisaille, s sivimi odtenki je ustvarjal vtis globine, ki je figure navidezno umestil v polkrožne niše, zaprte z motivom renesancne školjke. Posebno zanimiv je iluzionizem poslikane arhitekture za oltarjem v prezbiteriju, ki izhaja iz barocne tradicije. Obenem se Rutar pri upodobitvah svetopisemskih prizorov ni oddaljil od literarnih predlog, kar je znacilno tudi za njegova zgodnejša dela. Od cerkvenega pohištva je treba izpostaviti tri oltarje, ki jih je Rutar izdelal za cerkev. V tridelni osrednji niši glavnega oltarja je kip cerkvenega zavetnika v znacilnih oblacilih z maketo cerkve sv. Peter v levi roki. V stranskih nišah so kipi svetnikov, pod katerimi so v pokrajini reliefi s prizori iz njihovega življenja. Tridelnost se ponovi v koncnem delu z Bogom Ocetom v osrednjem in angeli v stranskih nišah, zgoraj pa sta upodobitev Svetega Duha in križ. Stranska oltarja na prehodu v svetišce sta po konceptu in slogu blizu glavnemu oltarju. V osrednji niši levega oltarja sta figuri Marije in Elizabete, zgoraj v osrednji osi pa kip Srca Marijinega. Na drugi strani nad sv. Florijanom, stoji kip Srca Jezusovega. Levo od oltarja je Rutar postavil razkošno prižnico z reliefnimi upodobitvami štirih evangelistov, ki jo zakljucuje lanternasta arhitektura, na drugi strani pa sta dve spovednici z neogotskimi znacilnostmi, ki sta podobni, vendar bogatejši od tistih v Brod Moravicah ali Turkih. Na koncu je treba omeniti iluzionisticno in scenografsko dovršeno upodobitev Kristusovega groba v prostoru pod korom. Zunanji lesen poslikan arhitekturni okvir nas uvede v prostor niše, v katero je Rutar postavil leseno plošco z upodobitvijo mrtvega Kristusa v spodnjem delu, morda svojo najboljšo izvedbo na to temo. Poleg vsega drugega je delo Rutarjeve delavnice tudi bogato rezbarjen križev pot, izdelan po slikarskem vzoru Josepha Ritterja von Fuericha, takrat zelo cenjenega avstrijskega nazarenskega slikarja. Rutarjeva delavnica je vsa dela v cerkvi opravila v 8 mesecih. Kot podjeten vodja delavnice je uspel okoli sebe zbrati izkušene kiparje, slikarje in druge obrtnike, ki so z njegovim nadzorom in osebnim delom uspešno uresnicevali osnovni koncept. Med njimi je bil tudi Leonardo Moretti, eden od Rutarjevih pomocnikov, cigar podpis je edini ohranjen na sliki nad korom. O vseh ostalih žal ni vec sledu, vemo pa, da so v tistem obdobju poleg ostalih z njim delali še vsaj trije, katerih imena poznamo: njegov zet - rezbar Josip Jarm, njegov sin Peter Rutar, za katerega ne vemo kolikšen je bil njegov delež, pri njem pa je delal tudi slikar - zet Ivan Widerwohl. Opremanje crkve u Ivanic-gradu Najveci Rutarov zahvat svakako je bio rad na unutrašnjosti župne crkve sv. Petra apostola u Ivanic-Gradu koja je pocetkom 20. stoljeca pod patronatom nadbiskupa Jurja Posilovica prolazila fazu obnove. Rutar je 1909. godine dobio posao oslikavanja koji je uslijedio nakon opsežnog istraživanja tadašnjeg ambicioznog župnika Cimermanovica koji je u potrazi za umjetnikom obišao veci broj crkava u Hrvatskoj i Sloveniji. Detaljan ugovor izmedu župe i umjetnika predvidao je oslikavanje zida i opremanje unutrašnjosti svim potrebnim crkvenim namještajem u iznosu od 21 420 kruna. O opsežnosti posla govori cinjenica da je Rutar ubrzo po potpisivanju ugovora bio prisiljen unajmiti vanjske radnike što je za posljedicu imalo povecanje troškova. Ipak, kako se u meduvremenu župnik uvjerio u kvalitetu njegovog rada, prihvatio je njegovu molbu za dodatnim novcanim sredstvima. Oslik župne crkve u Ivanic-Gradu predstavlja dobro osmišljenu cjelinu. Složen dekorativni program antropomorfnih i florealnih motiva, nadahnut slikarima nazarenskog kruga, obogacen je biblijskim scenama vezanih za život titulara crkve sv. Petra, dok stubove broda ukrašavaju likovi svetaca preuzeti iz renesansnih predložaka. Svod broda ispunjavanju prizori iz života sv. Petra, smješteni su u pravokutne okvire koji su na kracim stranama oblikovani polukružno, dok ponešto šarenim ikonografskim programom svetišta dominira prikaz Boga i crkvenih otaca u konhi apside. Likove svetaca ostvario je u grisaille tehnici koristeci se nijansama sive kako bi ostvario dojam dubine, cime je prividno smjestio likove u polukružne niše zakljucene renesansnim motivom školjke. Posebno je zanimljiv i iz barokne tradicije izlazeci iluzionizam naslikane arhitekture iza oltara u prezbiteriju. Pritom, u prikazima biblijskih scena Rutar nije odstupao od literarnih predložaka što je karakteristicno i za njegove ranije radove. Od crkvenog namještaja posebno treba istaknuti tri oltara koja je Rutar izradio za crkvu. U središnjoj niši trodijelno koncipiranog glavnog oltara nalazi se kip titulara crkve u karakteristicnoj odjeci s maketom crkve sv. Petra u lijevoj ruci. U bocnim nišama nalaze se kipovi svetaca ispod kojih se u predeli nalaze reljefi koji prikazuju scene iz njihova života. Trodijelna podjela ponavlja se i u završnom dijelu s Bogom Ocem u središnjoj i andelima u bocnim nišama dok se iznad nalazi prikaz Duha Svetoga i križ. Bocni oltari koji se nalaze na prijelazu u svetište su koncepcijski i stilski bliski glavnom oltaru. U središnoj niši lijevog oltara smješteni su likovi Marije i Elizabete, dok se iznad u središnoj osi nalazi kip Srca Marijina. S druge se straneiznad sv. Florijana nalazi kip Srca Isusova. Lijevo od oltara Rutar je smjestio raskošnu propovjedaonicu s reljefnim prikazima cetvorice evandelista koja je zakljucena baldahinom u obliku lanterne, dok se s druge strane nalaze dvije ispovjedaonice neogotickih odlika koje su bliske, ali i složenije od onih u Brod Moravicama ili Turkima. Konacno, potrebno je spomenuti iluzionisticki i scenografski dobro zamišljen prikaz Kristova groba u predjelu ispod kora. Vanjski drveni oslikani arhitektonski okvir uvodi nas u prostor niše u koju je Rutar smjestio drveni panel s prikazom mrtvog Krista u donjem dijelu, što cini možda njegovu najkvalitetniju izvedbu na tu temu. Rad Rutarove radionice je takoder i bogato izrezbareni križni put izraden po slikarskom predlošku u tom vremenu vrlo cijenjenog austrijskog nazarenskog slikara Josepha Rittera von Füricha. Sve radove u crkvi Rutarova radionica završila je u roku od 8 mjeseci. Kao poduzetni voditelj radionice oko sebe je uspio okupiti iskusne kipare, slikare i druge majstore koji su osnovnu koncepciju uz njegov nadzor i osobni rad uspješno provodili u djelo. Medu njima je bio i Leonardo Moretti, jedan od Rutarovih pomocnika ciji je potpis jedini sacuvan na slici iznad kora. Od svih ostalih nažalost nije ostalo traga, ali znamo da su kod njega u tom razdoblju pored ostalih radili još njegov zet rezbar Josip Jarm, sin Petar Rutar o cijem udjelu nemamo informacija te zet slikar Ivan Widerwohl. Najobsežnejše delo Rutarjeve delavnice v župnijski cerkvi v Ivanic-Gradu preseneca po kvaliteti in obsegu. / Najopsežnije djelo Rutarove radionice u župnoj crkvi u Ivanic-Gradu iznenaduje kvalitetom i opsegom. Josip Juraj Posilovic, znan tudi kot Juraj Posilovic, hrvaški rimskokatoliški duhovnik, škof in nadškof; rojen 24. aprila 1834, Ivanic-Grad, Avstrijsko cesarstvo (danes: Hrvaška; † 26. april 1914, Zagreb (Avstro-Ogrska, danes Hrvaška). Juraj Posilovic se je rodil v Ivanic-Gradu. S pomocjo domacega duhovnika je vstopil v zagrebško semenišce. Šolanje je nadaljeval na teološkem študiju na Dunaju, kjer je leta 1861 doktoriral. Po vrnitvi v domovino je bil zelo aktiven pri delu zagrebškega semenišca, bil je eden od urednikov katoliškega casopisa, deloval pa je tudi kot profesor na teološki fakulteti. Ob nagovoru nadškofa Haulika je prevzel svet Družbe sv. Jeronima, katerega predstojnik je bil do leta 1876, ko je bil imenovan za senjsko-modruškega škofa. Na celu škofije je ostal do leta 1894. V tem obdobju je denarno pomagal vsem revnim duhovnikom škofije, se trudil za vzgojo duhovnikov, posebno pozornost pa je namenil razvoju semenišca. Tradicijo je poskušal ohraniti tudi z zavzemanjem za glagoljico in uporabo staroslovanskega jezika v bogoslužju. Župnijska kronika Cabar navaja, da je leta 1890 škof Posilovic osebno podaril 30 forintov za obnovo župnijske cerkve. Kot zagrebški nadškof od leta 1894 je svoje delovanje razširil tudi na druge hrvaške kraje, posebno pozornost pa je namenil obnovi in izgradnji sakralnih objektov v Zagrebu in okolici. V tem obdobju je Posilovic financno podpiral obnovo župnijske cerkve v domacem kraju, kjer je Rutar deloval s svojimi pomocniki. Ceprav se je redko udeleževal parlamentarnih razprav, je zanimivo, da je bil pokrovitelj Hrvaške neodvisne delavske stranke in je financno podpiral delovanje Prvega zagrebškega delavskega društva. Pomagal je delu katoliškega tiska, pri cemer je posebej poudaril nujnost mocne vkljucenosti vernikov v vsakdanje življenje. Poleg tega se je odlikoval kot zavetnik pisateljev, umetnikov in izobražencev, predvsem pa je pomagal ubogim in vsem v stiski. Glede delovanja škofa Posilovica je za nas zanimivo porocilo o njegovem bivanju v okolici Cabra v zacetku julija 1887. Ko se je vracal od svete birme, ki jo je vodil v župnijski cerkvi v Cabru, je škof obiskal naselja Plešce, Osilnica, Kuželj in tamkajšnje cerkve. Ob tem so ga krajani Osilnice na celu s takratnim župnikom toplo sprejeli. Ob tej priložnosti je škof obiskal novozgrajeno župnijsko cerkev sv. Petra in Pavla. Morda se je prav tam srecal z delom Petra Rutarja, ki se je dve leti prej iz Plešc preselil v Osilnico, kjer je sodeloval pri izdelavi glavnega oltarja in drugi opremi cerkve. Josip Juraj Posilovic, poznat i kao Juraj Posilovic, hrvatski rimokatolicki svecenik, biskup i nadbiskup; roden 24. travnja 1834., Ivanic-Grad, Austrijsko Carstvo (danas Hrvatska); preminuo 26. travnja 1914., Zagreb (Austro-Ugarska, danas Hrvatska). Juraj Posilovic rodio se u Ivanic-Gradu. Uz pomoc lokalnog župnika upisao se u sjemenište u Zagrebu, a školovanje je nastavio na studiju teologije u Becu gdje je 1861. godine stekao doktorat. Po povratku u domovinu bio je izrazito aktivan u radu zagrebackog sjemeništa, bio je jedan od urednika Katolickog lista te je radio i kao profesor na Bogoslovnom fakultetu. Na nagovor nadbiskupa Haulika pokrenuo je rad Društva sv. Jeronima na cijem je celu bio do 1876. godine kada je imenovan za senjsko-modruškog biskupa. Na celu biskupije ostao je do 1894. godine. U tom razdoblju osigurao je novcanu pomoc za sve župnike siromašne biskupije, radio na obrazovanju svecenika, a posebnu pažnju posvetio je razvoju sjemeništa u Senju. Takoder je nastojao cuvati tradiciju zalažuci se za glagoljicu i korištenje staroslavenskog jezika u liturgiji. U Ljetopisu župe Cabar navodi se kako je biskup Posilovic 1890. osobno donirao 30 forinti za obnovu župne crkve. Kao zagrebacki nadbiskup od 1894. godine je proširio svoje djelovanje na druge hrvatske krajeve posvetivši posebnu pažnju obnovi i gradnji sakralnih objekata u Zagrebu i okolici. U tom je razdoblju Posilovic novcano pomagao obnovu župne crkve u rodnom gradu na kojoj su radili Rutar i njegovi pomocnici. Iako je vrlo rijetko prisustvovao raspravama u Saboru, zanimljivo je kako je bio pokrovitelj Hrvatske samostalne radnicke stranke te je financijski pomagao djelovanje Prvog zagrebackog radnickog društva. Pomagao je u radu katolickog tiska i posebno je isticao potrebu za snažnim ukljucivanjem vjernika u svakodnevni život. Osim toga istaknuo se kao mecena književnika, umjetnika i intelektualaca, a posebno je pomagao siromašnima i svim potrebitima. Vezano za djelovanje biskupa Posilovica zanimljiv je izvještaj o njegovom boravku u cabarskom kraju pocetkom srpnja 1887. godine. Biskup je na povratku sa Svete potvrde koju je obavio u župnoj crkvu u Cabru posjetio naselja Plešce, Osilnica, Kuželj i tamošnje crkve. Pritom su mu žitelji Osilnice pod vodstvom tadašnjeg župnika priredili topao docek. Biskup je tom prilikom posjetio novoizgradenu župnu crkvu sv. Petra i Pavla. Možda je upravo tada biskup došao u doticaj s radovima Petra Rutara koji se dvije godine ranije preselio u Osilnicu gdje se zaposlio u izradi glavnog oltara i druge opreme u crkvi. Od Petra Rutarja do Staneta Jarma - Od poklicnega podobarja do akademskega kiparja »Že moj stari oce po mami, Peter Rutar je bil rezbar in pozlatar. V našo vas, v Plešce pri Osilnici, je prišel iz Cerkna poslikavat vaško cerkvico in se tam tudi oženil s farovško kuharico Marijo. V kar veliki družini se je rodila moja mama Matilda, in ker je Peter Rutar potreboval pomocnike, takrat so jim rekli ’vandrovci’ in ker je bil za ta poklic izucen tudi Jože Jarm, ga je vzel v službo. Tako sta se spoznala moj oce in Matilda in se kar kmalu vzela. Rodilo se nas je devet otrok, jaz sem bil zadnji, deveti. Še to bom rekel: moj oce je bil izreden mojster in je sam delal vse, vsa mizarska, rezbarska in pozlatarska dela. Cez leto so izdelovali oltarje, pozimi pa je rezljal bogce in jih prodajal za malo denarja. Tako sem že od malega rasel z oblanci in trskami in gledal kakor Boga tega svojega oceta v tistem štibeljcu, velikem tri krat tri metre. Ceprav oce ni bil prevec navdušen, da bi podedoval njegovo delavnico, sem hotel postati rezbar. Rekel sem si, da ce ne bo denarja, bom šel pa za brata v samostan. Pa je tako naneslo, da sem šel v šolo za umetno obrt v Ljubljano in po koncani šoli na likovno akademijo.« Iz pogovora s kiparjem Stanetom Jarmom. Ladislav Lesar: »Kiparstvo je moja govorica«, v: Nedeljski dnevnik, 24. 3. 2002. Od Petra Rutara do Staneta Jarma - Od zanatskog podobara do akademskog kipara „Još je moj djed s mamine strane Petar Rutar bio rezbar i zlatar. U naše selo u Plešce kod Osilnice došao je iz Cerkna oslikati seosku crkvu te se tamo oženio faroškom kuharicom Marijom. Moja majka Matilda rodena je u brojnoj obitelji i kako su Petru Rutaru bili potrebni pomocnici, njih su tada nazivali ‘vandrovcima - skitnicama’, te kako je i Jože Jarm bio školovan za to zanimanje, Rutar ga je uzeo k sebi. Tako su se moj otac i Matilda upoznali i ubrzo vjencali. Rodilo im se devetero djece, ja sam bio zadnje, deveto. Reci cu i ovo: moj je otac bio izvanredan majstor i sve je sam radio, sve stolarske, rezbarske i zlatarske poslove. Kroz ljeto je izradivao oltare, a zimi je rezbario kipice Isusa i prodavao ih za male novce. Tako sam ja od malih nogu rastao uz šaš i trsku i gledao oca kao Boga u toj sobici velicine tri sa tri metra. Iako moj otac nije bio previše oduševljen time da naslijedim njegovu radionicu, želio sam postati rezbar. Rekao sam sebi da cu, ako ne bude novca, postati redovnikom u samostanu. Ispalo je tako da sam krenuo u školu za umjetnost i obrt u Ljubljani te nakon završene škole na likovnu akademiju.” Slika Petra Rutarja Krst na Jordanu iz župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika v Kocevski Reki. / Slika Petra Rutara Krštenje na Jordanu iz župne crkve sv. Ivana Krstitelja iz Kocevske Reke. Kip sv. Antona s prašickom, izdelal Josip Jarm, iz župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika v Kocevski Reki / Kip sv. Antuna, izradio Josip Jarm, iz župne crkve sv. Ivana Krstitelja u Kocevskoj Reki. Skica za kip Srca Jezusovega, ki jo je 1927. leta izdelal Josip Jarm, vir: Muzej Kocevje/ Skica za kip Srca Isusova, Josip Jarm 1927. godine, izvor: Muzej Kocevje. Stane Jarm se je vsakokrat, ko je pripovedoval o svojem otroštvu, odrašcanju in o svojem delu vedno s ponosom vracal h koreninam in dejstvu, da izhaja iz družine podobarjev. O tem je pripovedoval s ponosom in radostjo. Zavedal pa se je tudi pomembnosti zapušcine, ki so jo ustvarili njegovi predniki. Navezanost in predanost domacim krajem, sta ga po koncanem šolanju na ljubljanski akademiji, pripeljala v Kocevje. Tu si je ustvaril družino, tu je dobil prve priložnosti za zaposlitev, dobil je tudi prva kiparska narocila, hkrati pa je bil tu najbližje rojstnemu kraju, na katerega je bil tako zelo navezan. Breda Ilich Klancnik je v monografiji Stane Jarm – kipar zapisala: »Jarmovo odlocitev, da se po koncanem študiju odpravi v Kocevje, so mnogi med njegovimi kolegi sprejeli z bojaznijo, ceš da se bo ‘izgubil’, mladi kipar pa se je odlocno uprl razvršcanju krajev z oznako ‘likovno središce’ ali ‘likovno podeželje’. In je vztrajal pri svojem ‘izbranem središcu’, ki je v bližini mogocnih gozdov pomenilo v nekem smislu privilegirano mesto. Zadal si je nalogo, da to okolje likovno vzgoji in kultivira ter v njem ustvari tudi ustrezne pogoje za razstavljanje.« Ne menec se za mnenja stanovskih kolegov, je v »odrocnih« krajih vztrajal in spreminjal ter bogatil življenje s svojim delom ter skrbjo za kulturo. V Kocevju je vzpostavil delovanje Likovnega salona, skrbel za raznolik razstavni program ter vzgojil številne generacije s poucevanjem na kocevski gimnaziji in osnovni šoli. Celotno mesto je želel spremeniti v neke vrste forma vivo z mnogimi skulpturami na prostem. Zagotovo so podobe kot je Deklica s pišcalko, Gozdna nevesta, skulpture na temo glasbe in petja na Marofu, portreti narodnih herojev, kiparska oprema objektov mestnega pokopališca itd., obogatile izgled mesta, ki se je v casu po drugi svetovni vojni pocasi postavljajo na noge. Ustvarjalno je ostal povezan tudi s svojim rojstnim krajem, Osilnico. Bil je clan Civilnega gibanja za Osilniško dolino, clan uredniškega odbora glasila Osilniška dolina (1994–2002; v glasilu je objavljal ilustracije) ter pobudnik likovne delavnice Peter Klepec (1997–?). V njegovi rojstni hiši je bila 29. oktobra 2001. odprta prodajna likovna galerija, Galerija Staneta Jarma, v kateri je bilo na ogled okoli sto njegovih del, ki pa za javnost ni vec dostopna. V kiparjevih delih se odraža predvsem tragika njegovega medvojnega doživljanja in dogodki druge svetovne vojne, ki so zaznamovali celotno dolino ob zgornjem toku reke Kolpe. Žalost, lakota, revšcina in izpraznjenost obmocja. Vse to se je mocno vtisnilo v kiparjevo zavest in zdi se, da je v svojih delih izrazil vso svojo ponotranjeno bolecino. S Spomenikom vojnim žrtvam, ki je bil v Osilnici postavljen leta 1966, se je poklonil rojstnemu kraju ter z upodobitvijo v nebo vpijoce matere in dveh otrok, ki se je držita za krilo, obudil spomin na tragiko in trpljenje žena in mater, ki so med vojno pod streli okupatorja tragicno izgubile svoje može, ocete ali sinove. Tudi sicer protagonisti Jarmove pretresljive likovne zgodbe postajajo ljudje iz okolja, ki ga je najbolje poznal. Ne le izbrani motivi, ampak tudi izbira materiala, lesa, ki se ga je najraje dotikal že kot otrok in ne nazadnje tudi orodja, s katerim je les obdeloval, kažejo njegovo nepretrgano navezanost na družinsko izrocilo. Posvetne teme je Jarm dopolnil tudi s cerkvenimi narocili. Prvo narocilo, kip Kristusa na križu za vhodno lopo cerkve sv. Jožefa delavca in sv. Barbare v Idriji, je leta 1969 po smrti oceta, prevzel namesto njega. Simbolno nasledstvo je Stane Jarm ohranil le na motivni ravni. Vztrajno je zavracal primerjave z ocetom in želje narocnikov, naj ustvarja v ocetovi maniri. V svojem oblikovanju in izražanju je postal samosvoj s tem, da je korenine je poiskal v domacem izrocilu. Sprva je uporabljal tesarsko orodje, pozneje motorno žago in s tem izoblikoval svojstven likovni jezik. Nekoc je dejal: »Ugotovil sem, da lahko najbolj silovite ucinke v lesu dosežem tako, da ga obdelam na najstarejši in najbolj grob nacin. Drobna dleta, precizna faktura prikrijejo bistvo lesa. Vse tisto, cesar ni mogoce izraziti s širokim zamahom s sekiro, je najveckrat nebistvena podrobnost.« Kljub neumorni želji po iskanju lastne poti, po desetletjih intenzivnega osvajanja kiparskih vešcin, se je Stane Jarm vedno znova vracal v bližino domacega kraja. Med gozdove, ki so mu ponujali obilje lesa, osnovnega gradiva za oživljanje likovnih zgodb. Vedno znova se je vracal v »kultivirano okolje odrocnega in pozabljenega kraja na robu slovenskega ozemlja« , kot je zapisala Breda Ilich Klancnik. V domacih krajih je Stane Jarm že od ranega otroštva obcudoval delo sovjega deda, Petra Rutarja in njegove podobarske delavnice, v kateri je našel zaposlitev tudi njegov oce. V želji ostati v bližini svojih prednikov in v poklon osilniški dolini, je Stane Jarm svoj ustvarjalni krog sklenil leta 2010 s kipom Vurmoharja, ki ga je v spomin na potujoce urarje postavil v Bosljivi Loki. Svaki put kad je Stane Jarm pricao o svom djetinjstvu, odrastanju i radu, uvijek se s ponosom vracao svojim korijenima i cinjenici da dolazi iz obitelji podobara. Pricao je o tome s ponosom i radošcu, no bio je svjestan i važnosti ostavštine koju su stvorili njegovi preci. Povezanost i privrženost rodnom kraju doveli su ga u Kocevje nakon završetka školovanja na ljubljanskoj akademiji. Ondje je podigao svoju obitelj, dobio prve prilike za zaposlenje, kao i prve kiparske narudžbe, a ujedno je ondje bio najbliži svom rodnom mjestu za koje je bio toliko vezan. Breda Ilich Klancnik je u svojoj monografiji Stane Jarm – kipar napisala: „Mnogi su njegovi kolege sa strahom prihvatili Jarmovu odluku da ode u Kocevje, govoreci da ce se „izgubiti“, ali se mladi kipar odlucno opirao svrstavanju mjesta na „likovna središta“ ili »likovne provincije« . Inzistirao je na svom ‘odabranom središtu’, u blizini silnih šuma što je, u nekom smislu, za njega predstavljalo povlašteno mjesto. Postavio si je zadatak obrazovati i njegovati umjetnost u ovoj sredini, kao i stvoriti uvjete za izlaganje.” Ne mareci za mišljenje svojih sumještanai ustrajavši mijenjao je i obogatio svojim radom i brigom za kulturu ovaj »zabaceni« kraj. Osnovao je Likovni salon u Kocevju, brinuo se za raznovrsni izložbeni postav i odgojio mnoge generacije predavajuci u kocevskoj gimnaziji i osnovnoj školi. Želio je cijeli grad pretvoriti u svojevrsnu živu formu s mnoštvom skulptura na otvorenom. Dakako, radovi poput Djevojke sa zviždaljkom, Šumske nevjeste, skulpture na temu glazbe i pjevanja na Marofu, portreti narodnih heroja, kiparsko opremanje objekata mjesnog groblja i drugo obogatili su izgled grada koji se polako obnavljao nakon Drugog svjetskog rata. Ostao je i stvaralacki vezan za svoje rodno mjesto Osilnicu. Bio je clan Gradanskog pokreta za Osilnicku dolinu, clan uredništva glasila Osilniška dolina (1994–2002; u glasilu je objavljivao ilustracije) i pokretac likovne radionice Peter Klepec (1997–?). U njegovoj rodnoj kuci 29. listopada 2001. otvorena je umjetnicka galerija Galerija Staneta Jarma u kojoj je bilo izloženo stotinjak njegovih djela, koja danas više nije dostupna javnosti. U kiparovim djelima uglavnom se ogleda tragicnost njegovog meduratnog iskustva i dogadaja tijekom Drugog svjetskog rata koji su obilježili citavu dolinu gornjeg toka rijeke Kupe. Tuga, glad, siromaštvo i pustoš kraja. Sve se to snažno utisnulo u kiparovu svijest i cini se da je svojim djelima izrazio svu unutarnju bol. Sa Spomenikom žrtvama rata podignutim u Osilnici 1966. godine odao je pocast svom rodnom kraju s prikazom majke koja urla u nebo i dvoje djece koja joj se drže za suknju te oživio sjecanje na tragediju i stradanje supruga i majki koje su tragicno izgubile svoje muževe, oceve ili sinove u ratu pod oružjem okupatora. Protagonisti Jarmove potresne umjetnicke price postaju ljudi iz sredine koju je najbolje poznavao. Ne samo odabrani motivi vec i izbor materijala, drva koje je kao dijete najradije dodirivao, te na kraju, ali ne manje važno, alata kojim je obradivao drvo pokazuju njegovu neprekinutu privrženost obiteljskoj tradiciji. Jarm je svjetovnu tematiku nadopunio crkvenim narudžbama. Prva narudžba koju je preuzeo nakon oceve smrti bio je kip Krista na križu za ulaznu lopicu crkve sv. Josipa radnika i sv. Barbare u Idriji 1969. godine. Stane Jarm simbolicki je slijed sacuvao samo na razini motiva. Uporno je odbijao usporedbe s ocem i želje klijenata koje bi kreirao na ocevu maniru. U svom dizajnu i izricaju postao je jedinstven pronalazeci svoje korijene u lokalnoj tradiciji. Isprva se služio stolarskim alatom, kasnije motornom pilom i tako stvorio vlastiti likovni jezik. Jednom prilikom je rekao: “Otkrio sam da mogu postici najnasilnije efekte u drvu obradujuci ga na najstariji i najgrublji nacin. Fina dlijeta, precizna tekstura skrivaju bit drva. Sve što se ne može iskazati širokim zamahom sjekire najcešce je beznacajan detalj.” Unatoc neumornoj želji da pronade vlastiti put, nakon desetljeca intenzivnog svladavanja kiparskog umijeca Stane Jarm se stalno vracao u bližu okolicu rodnog grada, u šumu koja mu je nudila obilje drva, osnovnog materijala za oživljavanje izmišljenih prica. Uvijek se iznova vracao u “kultivirano okruženje zabacenog i zaboravljenog mjesta na rubu slovenskog teritorija”, kako je zapisala Breda Ilich Klancnik. Stane Jarm u rodnom se gradu divio radu svog djeda Petra Rutara i njegovoj slikarskoj radionici u kojoj se zaposlio i njegov otac. U želji da ostane blizak svojim precima i kao posvetu Osilnickoj dolini svoj je stvaralacki krug 2010. godine zakljucio kipom Vurmohara, koji je postavio u Bosljivoj Loki u znak sjecanja na putujuce urare. Stane (Stanislav) Jarm je bil rojen 31. oktobra 1931 v Osilnici, v družini z rezbarsko-podobarsko tradicijo. Umrl je 1. oktobra 2011 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Po koncani osnovni šoli v Osilnici leta 1946 je s sestrino pomocjo opravil sprejemne izpite na srednji šoli za umetno obrt v Ljubljani. Šolanje je nadaljeval na tedanji Akademiji za upodabljajoco umetnost v Ljubljani, kjer je med letoma 1950 in 1954 pri profesorjih Zdenku Kalinu in Borisu Kalinu študiral kiparstvo. Po diplomi se je vpisal na kiparsko specialko in jo leta 1956 uspešno koncal pri prof. Borisu Kalinu. Po koncanem šolanju se je preselil v Kocevje, kjer je bil do upokojitve leta 1995 zaposlen kot likovni pedagog. Pouceval je likovno vzgojo na osnovni šoli in hkrati vec let umetnostno zgodovino na Gimnaziji Kocevje. Skupaj z likovnim pedagogom Ivanom Brudarjem ter glasbenim pedagogom Milošem Humekom je bil soustanovitelj Likovnega salona Kocevje in nekaj let tudi njegov strokovni vodja. Leta 1963 je za kip Materi talcev prejel 2. nagrado Republiškega odbora za proslavo 20-letnice revolucije, naslednje leto pa za kip Talca nagrado Prešernovega sklada za leto 1963. Leta 1988 so mu podelili Šeškovo nagrado za življenjsko delo. Bil je castni obcan Kocevja (2000), Ribnice (2007) in Osilnice (2009). Leta 2001 ga je Slovenska škofovska konferenca nagradila z najvišjim priznanjem – odlicjem sv. Cirila in Metoda. Posthumno je prvi prejemnik priznanja Obcline Kocevje Deklica s pišcalko, ki ga od leta 2012 podeljujejo za strokovno odlicnost na podrocju umetnosti, humanisticnih znanosti in kulture. Stane (Stanislav) Jarm roden je 31. listopada 1931. u Osilnici u obitelji s rezbarskom i drvorezbarskom tradicijom. Preminuo je 1. listopada 2011. u Ljubljani gdje je i pokopan. Nakon završene osnovne škole u Osilnici 1946. godine uz sestrinu pomoc položio je prijemne ispite u Srednjoj umjetnicko-obrtnickoj školi u Ljubljani. Školovanje je nastavio na tadašnjoj Akademiji likovnih umjetnosti u Ljubljani, gdje je od 1950. do 1954. studirao kiparstvo kod profesora Zdenka Kalina i Borisa Kalina. Nakon mature upisao je studij kiparstva i uspješno ga završio 1956. godine kod prof. Borisa Kalina. Nakon završene škole preselio se u Kocevje gdje je bio zaposlen kao nastavnik likovne kulture do umirovljenja 1995. godine. Predavao je likovni odgoj u osnovnoj školi, a paralelno s time nekoliko godina i povijest umjetnosti u gimnaziji u Kocevju. Zajedno s likovnim pedagogom Ivanom Brudarom i glazbenim pedagogom Milošem Humekom bio je suosnivac Likovnog salona Kocevje te nekoliko godina i njegov strucni voditelj. Godine 1963. dobio je drugu nagradu Republickog odbora za proslavu 20. obljetnice revolucije za kip Majke talaca, a sljedece godine za kip Talac nagradu Prešernove zaklade za 1963. godinu. Godine 1988. je dobio Šeškovu nagradu za životno djelo. Bio je pocasni gradanin Kocevja (2000.), Ribnice (2007.) i Osilnice (2009.). Godine 2001. Slovenska biskupska konferencija odlikovala ga je najvišim priznanjem – Redom sv. Cirila i Metoda. Posthumno mu je dodijeljena nagrada Djevojka sa zviždaljkom Opcine Kocevje koja se od 2012. dodjeljuje za izvrsnost na podrucju umjetnosti, humanistickih znanosti i kulture. Oprema župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika v Kocevski Reki , ki jo je izdelal Stane Jarm / Oprema župne crkve sv. Ivana Krstitelja u Kocevskoj Reki, izradio Stane Jarm. 3 Stane Jarm – kipar. Avtorice besedil: Breda Ilich Klancnik, Nadja Kovacic, Bojana Rogina, Pokrajinski muzej Kocevje, Kocevje, 2012, str. 25. 4 Umetnost v grobem zamahu s sekiro. Intervju s Stanetom Jarmom, v: Nove novice z ribniško-kocevskega konca, 13. november 1995, št. 109,str. 12. 5 Stane Jarm – kipar. Avtorice besedil: Breda Ilich Klancnik, Nadja Kovacic, Bojana Rogina, Pokrajinski muzej Kocevje, Kocevje, 2012, str. 76. Zahvala Material za knjižico smo zbirali kar nekaj let. Hvala vsem, ki ste nam pomagali pri tem delu in na koncu s svojim financnim prispevkom pomagali pri njenem izidu. • Viliju Rutarju za razgovore in spomine na svojega starega ata in otroštvo v Osilnici, • Dejanu Troha za strokovno pomoc in prispevka o gradnji cerkva v Rutarjevem casu v dolini Cabranke in opremi cerkve v Ivanic-Gradu ter sodelovanju pri terenskih obiskih cerkva, • Kustosinji Nadji Valentincic, in Muzeju Kocevje za njihov prispevek Od Petra Rutarja do Staneta Jarma - Od poklicnega podobarja do akademskega kiparja, • Igorju Kastelic in Dejanu Smole za pomoc pri fotografiranju, • Janezu Ožura za spomine na Jarmovo in Rutarjevo družino ter za kljucne dokumente, ki jih je dobil v hrambo od Vilija Rutarja, • pleškemu župniku Josipu Tomicu za dostop do dokumentacije in objektov župnij na hrvaški strani doline od Plešc do Broda na Kolpi, • osilniškima župnikoma Andreju Pažunu in Gregorju Kuneju za pomoc pri dokumentaciji in obisku cerkva na slovenski strani doline, • Emilu Crnkovicu in Antoniu Crnkovicu iz Brod Moravic za pomoc pri raziskovanju cerkva v župniji Brod Moravice, • župnikom iz Kocevske Reke, Plemenitaša, Gerova in Ivanic-Grada za informacije in obiske njihovih cerkvah, • dr. Igorju Jelenu, dr. Kurtu Scharr-u in doc. Alessiu Peršicu iz univerz v Italiji in Avstriji za pomoc pri transkripciji dokumentov, • Kristini Jarm za družinsko deblo Rutarjev in Jarmov in Janezu Kovacu za pomoc pri posredovanju, • ekipi HTV z novinarjem Mariom Beganovicem za posnete reportaže v sklopu oddaje Manjinski mozaik o našem raziskovanju dela Petra Rutarja in njegove delavnice, • Janji Trdan Dulmin za oblikovanje knjige, • Sonji Smole za jezikovni pregled slovenskega in angleškega dela besedila, • Andrei Poje za jezikovni pregled hrvaškega dela besedila, • Sari Turk za lektoriranje prispevka Muzeja Kocevje, • moji družini za podporo in potrpljenje za porabljeni cas pri nastajanju te knjige. Posebna hvala Uradu Vlade republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki nam je zaupal s sofinanciranjem raziskovalnih delavnic in tiska, Obcini Osilnica za cetudi malo pomoc pri financiranju oblikovalskega dela, hvala Društvu Osilniška dolina za njihov financni prispevek k izdaji. Hvala Matici Hrvatski ogranak Cabar in njenemu predsedniku Ivici Janešu, ki kot založnik vedno rade volje pomaga pri koncni izdaji knjige. Marko Smole Zahvala Materijal knjižice prikupljali smo nekoliko godina. Hvala svima koji ste nam pomogli u ovom poslu i na kraju svojim novcanim prilogom pomogli u njegovom ostvarenju. • Viliju Rutaru za intervjue i sjecanja na djeda i djetinjstvo u Osilnici, • Dejanu Trohi za strucnu pomoc i doprinos u poglavlju oko izgradnje crkava u Rutarovo vrijeme u dolini Cabranke i opremanju crkve u Ivanic-Gradu te sudjelovanje u terenskim obilascima crkava, • Kustosici Nadji Valentincic i Muzeju Kocevje, za njihov prilog u poglavlju Od Petra Rutara do Staneta Jarma, • Igoru Kastelicu i Dejanu Smole za pomoc pri fotografiranju, • Janezu Ožuri za uspomene na obitelji Jarm i Rutar te za kljucne dokumente koje je dobio na cuvanje od Vilija Rutara, • župniku župe Plešce Josipu Tomicu za uvid u dokumentaciju i objekte župa s hrvatske strane doline od Plešci do Broda na Kupi, • župnicima Osilnice Andreju Pažunu i Gregoru Kuneju za pomoc oko dokumentacije i posjeta crkvama na slovenskoj strani doline, • Emilu Crnkovicu i Antoniju Crnkovicu iz Brod Moravica za pomoc u istraživanju crkava u župi Brod Moravice, • župnicima iz Kocevske Reke, Plemenitaša, Gerova i Ivanic-Grada za informacije i posjete njihovim crkvama, • dr. Igoru Jelenu, dr. sc. Kurtu Scharru i izv. prof. Alessiju Peršicu sa sveucilišta u Italiji i Austriji za pomoc pri prijepisu nekih od dokumenata, • Kristini Jarm za obiteljsko stablo Rutarovih i Jarmovih te Janezu Kovacu za pomoc pri komunikaciji, • ekipi HTV-a i novinaru Mariju Beganovicu za snimljene reportaže u sklopu emisije Manjinski mozaik o našem istraživanju djela Petra Rutara i njegove radionice, • Janji Trdan Dulmin za dizajn knjige, • Sonji Smole za jezicni pregled slovenskog djela, • Andrei Poje za jezicni pregled hrvatskog djela, • Sari Turk za lektoriranje priloga Muzeja Kocevje, • mojoj obitelji na podršci i strpljenju za vrijeme provedeno u stvaranju ove knjige. Posebna zahvala Uredu Vlade Republike Slovenije za Slovence u susjednim državama i po svijetu koji nam je ukazao povjerenje za sufinanciranje istraživackih radionica i tiska knjige, Opcini Osilnica za pomoc u financiranju te Društvu Osilniška dolina za financijski doprinos izdanju. Hvala Matici Hrvatski ogranak Cabar i njenom predsjedniku Ivici Janešu koji je uvijek kao izdavac voljan pripomoci kod konacnog izdanja knjige. Marko Smole Popis lokacij z deli Petra Rutarja, slikarja in kiparja Dela Petra Rutarja ter njegove delavnice zasledimo v mnogih cerkvah Hrvaške in Slovenije. Navajamo lokacije, ki smo jih uspeli evidentirati v naših raziskavah do leta 2023. Vecino dela je opravil v casu do prve svetovne vojne. Lokacije navajamo kot si vsaj v grobem zemljepisno sledijo od vzhoda proti zahodu in od severa proti jugu. Taka navedba vecinoma sovpada tudi z obdobjem izvedbe, saj je Peter Rutar od zacetkov samostojnega dela z leti delovanje širil proti severovzhodu Hrvaške. Popis lokacij in objektov na katerih je delal Peter Rutar s svojo delavnico ter glavni obseg dela: 1. Jurjevica pri Ribnici – podružnicna cerkev Povišanja sv. Križa: izdelal vse tri oltarje z oltarnimi slikami 2. Stari Kot pri Dragi – podružnicna cerkev sv. Franciška Ksaverja: vsi trije oltarji z oltarnimi slikami 3. Cabar – župnijska cerkev sv. Antona Padovanskega: stranski oltar sv. Franciška, s sliko in kipom Srca Jezusovega, drugi stranski oltar BDM (brez kipa), poslikana prižnica 4. Potok pri Cabru – Potok pri Cabru – kapela Lurdske Marije: oltar s kipi in stropne poslikave 5. Papeži - podružnicna cerkev sv. Mihaela: nov glavni oltar s sliko 6. Bezgovica – kapelica: kip Matere Božje / kapelica: kip Majke Božje, 7. Kamenski Hrib – kapelica sv. Izidorja: obnova slike (porušena) 8. Plešce – župnijska cerkev sv. Trojice: obnova glavnega oltarja, trije stranski oltarji, oltarna slika, kip Božjega groba, poslikava prižnice, kipca klececih angelov 9. Hrib – župnijska cerkev sv. Lenarta: renoviral oltar, dodal tabernakelj, stranski oltar, slika 10. Razloge – cerkev sv. Marijinega Brezmadežnega spocetja: oltarji (med vojno uniceni) 11. Zamost – kapelica sv. Ivana: poslikava (poslikava unicena) 12. Osilnica – župnijska cerkev sv. Petra in Pavla: glavni oltar, prižnica, križani na steni poleg prižnice, leseni del stranskih oltarjev, tri oltarne slike za glavni oltar 13. Hrvatsko – podružnicna cerkev sv. Florjana: glavni oltar in stranska oltarja sv. Luka in sv. Nikolaja 14. Gerovo – kapela sv. Roka: glavni oltar z oltarno sliko 15. Crni Lug – župnijska cerkev sv. Petra in Pavla: prapor in krstilnica 16. Cacic – podružnicna cerkev sv. Miklavža: glavni oltar s sliko 17. Turke – župnijska cerkev sv. Križa: vsi trije oltarji in vecino ostale opreme, kip Srca Jezusovega, krstilnik 18. Grintovec – kapelica: slika križanja (naj bi bila prvotno v osilniški cerkvi) 19. Boslijva Loka – podružnicna cerkev sv. Vida: glavni oltar z oltarno sliko in kipi 20. Kuželj – župnijska cerkev sv. Ivana Glavosjeka: obnova glavnega oltarja in nova stranska oltarja s slikami, slike križevega pota 21. Kocevska Reka – župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika: obnova oltarjev in oltarna slika krst krst na Jordanu 22. Velika Lešnica – podružnicna cerkev Blažene device Marije Tolažnice: glavni in stranska oltarja s slikami 23. Brod na Kupi – pokopališka kapela Jezusovega Vstajenja: oltar s sliko in naslikanim Božjim grobom, poslikana scenska plošca pred oltarjem 24. Klanec nad Faro – podružnicna cerkev sv. Štefana: glavni oltar s sliko 25. Slavski Laz – podružnicna cerkev sv. Trojice: glavni oltar (s starejšo sliko in kipcema) in stranski z oltarnima slikama 26. Rogi – podružnicna cerkev sv. Andreja: glavni oltar s sliko 27. Klinja vas – podružnicna cerkev sv. Marije Magdalene: glavni oltar s sliko, morda kipi 28. Mlaka – kapela sv. Roka: glavni oltar s soho (cerkev porušena) 29. Morava – podružnicna cerkev sv. Trojice: glavni oltar z oltarno sliko (cerkev porušena) 30. Štalcerji – podružnicna cerkev sv. Antona Pušcavnika: glavni oltar s kipi (cerkev porušena) 31. Delnice – župnijska cerkev sv. Ivana Krstitelja: dva stranska oltarja, obnova glavnega oltarja in kip Device Marije zanj, marmoriranje (ni vec vidno), prižnica 32. Skrad – župnijska cerkev sv. Antona Padovanskega: glavni in stranska oltarja s kipi 33. Podstene, Brod Moravicke. – kapela sv. Petra in Pavla: glavni oltar 34. Cedanj – kapela sv. Trojice: oltar 35. Brod Moravice – župnijska cerkev sv. Nikolaja: glavni oltar, stranska oltarja, božji grob, krstilnica, spovednica s slikami, nebo in razpela 36. Brod Moravice – pokopališka cerkev sv. Roka: glavni oltar s starim kipom in novo oltarno sliko Marije z Jezusom in svetnikom in svetnico pod njo, morda novejši kip sv. Roka 37. Brodmoravicka sela – romarska cerkev Bl. Device Marije: obnova barocnega glavnega oltarja s slikanimi dodatki za Marijinim kipom, oltarna slika za glavni oltar, dva nova neogotska stranska oltarja, spovednica 38. Velike Drage – podružnicna cerkev sv. Srca Jezusovega: glavni oltar s sliko in kipi 39. Male Drage – podružnicna cerkev sv. Duha: glavni oltar, stranska oltarja z oltarnimi slikami, poslikava prižnice 40. Šimatovo – župnijska cerkev sv. Križa: glavni oltar in stranska z oltarnimi slikami in kipi 41. Završje – župnijska cerkev sv. Križa: oltarni podobi glavnega oltarja s križanim in stranskega oltarja s sv. Kozmo in Damjanom pod križem (obe sliki po istih podlogah kot slike v Šimatovem), poslikana scenska stena pred božjim grobom 42. Lomnica, Odra – župnijska cerkev sv. Jurija in Imena Marijinega: oslika oboke in zidove (cerkev je bila v 2. sv. vojni mocno poškodovana) 43. Plemenitaš – župnijska cerkev sv. Antona: stranska oltarja s kipi, poslikana spovednica 44. Lukovdol – župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja: glavni oltar s kipoma Petra in Pavla ter tabernakljem, sliki na stranskih oltarjih 45. Rtic pri Lukovdolu – podružnicna cerkev sv. Franciška Ksaverskega: obnovil oltarje, oslikava stropa in zidov, vkljucno s slikami v medaljonih 46. Velika Ludina – župnijska cerkev sv. Mihaela Nadangela: obnova polikromije barocnega glavnega oltarja, uredi notranjost cerkve 47. Kloštar Ivanic – župnijska cerkev Vznesenja Blažene Device Marije: obnova polihromije starih oltarjev 48. Križ – župnijska cerkev sv. Križa – skupaj z Josipom Jarmom obnovita opremo cerkve 49. Kutina – kapela sv. Franciška Ksaverskega: obnova oltarjev, poslikava oboka 50. Kutina – župnijska cerkev Matere Božje Snežne: polikromija barocnega glavnega oltarja Na hrvaškem omenjajo konzervatorji njegovo delo v svojih porocilih pri obnovah v cerkvah v Zagrebški nadškofiji še v krajih: Odra, Ivanic-Grad, Donja Zelina, Ludina, Miklouš, Ilova, Gornji Raic, Gornji Bogicevci, Staro Petrovo selo in Nova Kapela. Verjamemo, da je lokacij še vec kot smo jih uspeli zabeležiti, saj so vojne v 20. stoletju unicile marsikatero župnijsko kroniko in dokaz, a tudi katerega od cerkvenih objektov. Zato bo spisek v prihodnje, ko se loti dela kaka od strokovnih inštitucij, verjetno doživljal še dopolnitve in korekcije. Lokacije sakralnih objektov z do sedaj evidentiranimi deli Petra Rutarja in njegove delavnice / Lokaliteti sakralnih objekata s do sada zabilježenim djelima Petra Rutara i njegove radionice. Popis lokacija s djelima Petra Rutara, slikara i kipara Djela Petra Rutara i njegove radionice možemo pronaci u mnogim crkvama u Hrvatskoj i Sloveniji. Navodimo lokalitete koje smo uspjeli zabilježiti prilikom naših istraživanja do 2023. godine. Najviše radova obavljeno je prije Prvog svjetskog rata. Lokacije su navedene tako da okvirno geografski slijede jedna drugu od istoka prema zapadu i od sjevera prema jugu. Takva naznaka uglavnom se poklapa s razdobljem provedbe, s obzirom na to da je Peter Rutar od pocetka samostalnog djelovanja tijekom godina širio svoje djelovanje prema sjeveroistoku Hrvatske. Popis lokacija i objekata u kojima je radio Peter Rutar sa svojom radionicom i glavni djelokrug rada: 1. Filijalna crkva Uzašašca sv. Križa: izradio sva tri oltara s oltarnim slikama 2. Filijalna crkva sv. Franje Ksaverskog: sva tri oltara s oltarnim slikama, 3. Župna crkva sv. Antuna Padovanskog: bocni oltar sv. Franje, sa slikom i kipom Srca Isusova, drugi bocni oltar BDM (bez kipa), oslikana propovjedaonica, 4. Kapela Gospe Lurdske: oltar s kipovima i poslikavanje stropa kapele, 5. Filijalna crkva sv. Mihovila: novi glavni oltar sa slikom, 6. Kapelica: kip Majke Božje, 7. Kapelica sv. Izidora: obnova slike (kapelica porušena), 8. Župna crkva sv. Trojstva: obnova glavnog oltara, tri bocna oltara, oltarna slika, kip Svetoga groba, slike propovjedaonice, kip andela koji klece, 9. Župna crkva sv. Lenarta: obnovljen oltar, dograden tabernakul, bocni oltar, slika 10. Crkva sv. Marije Bezgrešno zacece: oltari (uništeni tijekom rata), 11. Kapela sv. Ivana: oslika (oslika uništena tijekom obnova), 12. Župna crkva sv. Petra i Pavla: glavni oltar, propovjedaonica, zidno raspelo uz propovjedaonicu, drveni dio pobocnih oltara, tri oltarne slike za glavni oltar, 13. Filijalna crkva sv. Florjana: glavni oltar i pobocni oltari sv. Luke i sv. Nikole, 14. Kapela sv. Roka: glavni oltar sa slikom 15. Župna crkva sv. Petra i Pavla: barjak i krstionica, 16. Filijalna crkva sv. Nikole: glavni oltar sa slikom, 17. Župna crkva sv. Križa: sva tri oltara i vecina ostale opreme, kip Srca Isusova, krstionica, 18. Kapelica: slika Raspeca (navodno iz crkve u Osilnici), 19. Filijalna crkva sv. Vida: glavni oltar s oltarnom slikom i kipovima izza nje, 20. Župna crkva sv. Ivana Glavosjeka: obnova glavnog oltara i novi bocni oltari sa slikama, slike Križnog puta, 21. Župna crkva sv. Ivana Krstitelja: obnova oltara i izrada oltarne slike krštenje na Jordanu, 22. Filijalna crkva Majke Božje od Presvete Krunice: glavni i bocni oltari sa slikama, 23. Kapela Isusova uskrsnuca na župnom groblju: oltar sa slikom i oslikanim Božjim grobom, oslikana scena ispred oltara. 24. Filijalna crkva sv. Stjepana: glavni oltar sa slikom 25. Filijalna crkva sv. Trojstva: glavni oltar (sa starijom slikom i kipom) te bocni oltar s oltarnim slikama, 26. Filijalna crkva sv. Andrije: glavni oltar sa slikom, 27. Filijalna crkva sv. Marije Magdalene: glavni oltar sa slikom, možda i kipovi, 28. Kapela sv. Roka: glavni oltar sa slikom (crkva porušena), 29. Filijalna crkva sv. Trojstva: glavni oltar s oltarnom palom (crkva srušena), 30. Filijalna crkva sv. Anton Pušcavnik: glavni oltar s kipovima (crkva srušena), 31. Župna crkva sv. Ivan Krstitelj: bocni oltari, restauracija glavnog oltara i kip Djevice Marije, mramoriranje (više nije vidljivo), propovjedaonica, 32. Župna crkva sv. Antuna Padovanskog: glavni i bocni oltari s kipovima, 33. Kapela sv. Petra i Pavla: glavni oltar, 34. Kapela sv. Trojstva: oltar, 35. Župna crkva sv. Nikole: glavni oltar, bocni oltari, Božji grob, krstionica, ispovjedaonica sa slikama, nebo i raspelo, 36. Grobljanska crkva sv. Roka: glavni oltar sa starim kipom i novom oltarnom palom Marije s Isusom te svecem i sveticom ispod nje, možda noviji kip sv. Roka, 37. Hodocasnicka crkva Bl. Djevice Marije: obnova baroknog glavnog oltara sa oslikanim dodacima iza Marijina kipa, oltarna slika za glavni oltar, dva nova neogoticka bocna oltara, ispovjedaonica, 38. Filijalna crkva sv. Srca Isusova: glavni oltar sa slikom i kipovima, 39. Filijalna crkva sv. Duha: glavni oltar, pobocni oltari s oltarnim slikama, oslika propovjedaonice (?) 40. Župna crkva sv. Križa: glavni i bocni oltar s oltarnim slikama i kipovima, 41. Župna crkva sv. Križa: oltarne pale glavnog oltara s raspetim Isusom i bocnog oltara sa sv. Kuzmom i Damjanom pod križem (obje slike na slicnim podlogama kao i slike u Šimatovu), oslikani scenski panel ispred Božjeg groba, 42. Župna crkva sv. Jurja i Imena Marijina: oslikavanje svodova i zidova (crkva je teško oštecena u II. svjetskom ratu), 43. Župna crkva sv. Antuna: bocni oltari s kipovima, oslikana ispovjedaonica, 44. Župna crkva Uznesenja Marijina: glavni oltar s kipovima Petra i Pavla i tabernakulom, slike na bocnim oltarima, 45. Filijalna crkva sv. Franje Ksaverskog: restaurirao oltare, oslikavanje stropa i zidova, ukljucujuci slike u medaljonima, 46. Župna crkva sv. Mihaela Nadandela: obnova polikromije baroknog velikog oltara, ureduje unutrašnjost crkve, 47. Župna crkva Uznesenja Blažene Djevice Marije: obnova polikromije starih oltara, 48. Župna crkva sv. Križa - zajedno s Josipom Jarmom obnavljaju opremu crkve, 49. Kapela sv. Franje Ksaverskog: restauracija oltara, oslikavanje svoda, 50. Župna crkva Gospe Snježne: polikromija baroknog glavnog oltara. Konzervatori u Hrvatskoj u izvješcima spominju njegov rad na obnovama crkava Zagrebacke nadbiskupije u sljedecim mjestima: Odra, Ivanic-Grad, Donja Zelina, Ludina, Miklouš, Ilova, Gornji Raic, Gornji Bogicevci, Staro Petrovo selo i Nova Kapela. Vjerujemo da ima i više lokacija od nabrojanih jer su ratovi u 20. stoljecu uništili mnoge župne kronike i arhive, ali i neke crkvene objekte. Stoga ce u buducnosti, kada neka od strucnih institucija pocne s radom na detaljnijem istraživanju, popis vjerojatno biti dopunjen i ispravljen. Družinsko deblo Rutarjevih in Jarmovih Obiteljsko stablo Rutarovih i Jarmovih Družinsko deblo posredovala Kristina Jarm / Obiteljsko stablo ustupila Kristina Jarm Literatura Dokumentacija župnij / Dokumentacija župa: 1. Knjiga porocenih župnije Cerkno, zapis o poroki Rutarjevih staršev, List: 1820-1847_0042 2. Dokumentacija župnije Osilnica 3. Dokumentacija župnije Plešce 4. Dokumentacija župnije Turke 5. Dokumentacija župnije Kuželj 6. Dokumentacija župnije Cabar 7. Dokumentacija župnije Brod Moravice Dokumentacija iz družinskega arhiva Rutar / Iz arhiva rodbine Rutar:: 8. Lehr-Zeugniss, 11. 9. 1877, Georg Tauzher 9. Zeugniss, No.351, 22. 5. 1878, Obcinski urad Cerkno 10. Spricevalo, 6.8.1880, Županija Jurjevca 11. Svjedocba, 19.listopada 1881, Župni ured Hrib 12. Svjedocba, 4.kolovoza 1881, Župni ured Plešce 13. Svjedocba, 21. listopada 1884, Župni ured Kuželj 14. Svjedocba, 13. studena 1884, Župni ured Turke 15. Zeugniss, 12. oktober 1884, Franz Schmalzl, St. Ulrich 16. Preporuka, 4. kolovoz 1885, Župni ured Delnice 17. Odobritev domovinske pravice, dok. št. 663, 31. avgust 1897, Obcinski odbor Osilnica 18. Uredovna potvrda, 4. listopad 1901, Župni ured Brod na Kupi 19. Uredovna svjedocba, 24. rujna 1901, Župni ured Delnice 20. Svjedodžba, 2. listopada 1901, Župnik iz Kuželja 21. Domovinski list, 6. maj 1890, Županstvo v Cirknem 22. Izpisek iz maticnih knjig, št. 128, 19.9.1929, Župni urad v Osilnici Dokumentacija iz arhiva Palcave šiše: 23. Trgovske knjige trgovine Ante Cop, z zabeleženimi nakupi na vero (pod Peter Rutar, slikar, Plešce) Knjige in clanki / Knjige i clanci: 24. Europa. Chronik der gebildeten Welt. 1879, Leipzig, 1879, stran 965. 25. Bildhauer u. Fassmaler Franz Schmalzl. Correspondenz-Blatt für den Katholischen Klerus Österreichs. 10. Januar 1895, Stran 14. 26. G. Zupan; M. Ferenc; F.M. Dolinar 1941. Cerkve na Kocevskem nekoc in danes = Die Gottscheer Kirchen einst und heute. Muzej Kocevje, Župnija, 1993 27. B. Resman; H. Seražin. Upravna enota Kocevje: obcine Kocevje, Kostel in Osilnica. Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010 28. A. Žigon, Cerkveno stensko slikarstvo poznega 19. stoletja na Slovenskem, Celje. Mohorjeva družba, 1982 29. J. Ožura. Osilniška dolina: sprehod skozi cas in prostor doline. Obcina Osilnica. Osilnica, 2022 30. J. Ožura. Sedem stoletij Osilnice in sedem cerkva župnije. Župnija Osilnica in Društvo Osilniška dolina. Osilnica, 2023 31. M. Smole, 1963: Stavbna dedišcina v dolini zgornje Kolpe in Cabranke, osnovna knjiga z nadaljevanji I, II, III in IV. Etnološka zbirka Palcava šiša, Plešce, 2013, 2014, 2016, 2020 in 2022. Dostopno v celoti na dLib.si: https://dlib.si/ results/?euapi=1&query=%27keywords%3dstavbna+dedi%C5%A1%C4%8Dina+v+dolini+zgornje+kolpe%27&s ortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 32. M.Smole, 1963. Peter Rutar, slikar in kipar. Panoja v stalni muzejski postavitvi Etnološke zbirke Palcava šiša, v župnijski cerkvi Plešce in župnijski cerkvi Osilnica; Zgibanka Peter Rutar (1856 – 1948), vse Etnološka zbirka Palcava šiša, Plešce, 2020 in 2022 33. A. Lukanovic. Župa Ivanic Grad. Glas koncila. Zagreb, 2007 34. K. Majer Jurišic, K. Krulic, A. Škevin Mikulandra. Izgradnja i uredenja kapele sv. Franje Ksaverskog u Rticu. Godišnjak zaštite spomenika kulture Hrvatske, 36/2012., str. 107-123 35. O. Maruševski. O vrednovanju i cuvanju neostilske crkvene opreme – u povodu u ratu oštecene župne crkve Sv. Križa u Sisku. Radovi Instituta za povijest umjetnosti, 20/1996., str. 143-157. 36. K. Škaric, A. Dumbovic. Inventar župne crkve u Kloštar Ivanicu: obnove i obnovitelji. Portal: Godišnjak hrvatskog restauratorskog zavoda. 5/2014., str. 161-178. 37. M. Milharcic Hladnik, A. Kalc, J. Žitnik Serafin. Doba velikih migracij na Slovenskem. Založba ZRC, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije. 2020. Internetni viri / Internetni izvori: 38. K. Delac Petkovic. Peter Rutar: Brod Moravice – Matica hrvatska ogranak Cabar (maticahrvatska-cabar.hr) , dostop 27.3.2024 39. K. Majer Jurišic, K. Krulic, A. Škevin Mikulandra. Izgradnja i uredenja kapele sv. Franje Ksaverskog u Rticu: 191436 (srce.hr) , dostop 27.3.2024 40. D. Zalatel: TAVCAR , Jurij (Georg). (1820-1892). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 13. 12. 2021) , dostop 27.3.2024 https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/tavcar-taucar-tauzher-jurij- georg/, 4.januar 2024, dostop 27.3.2024 41. D. Troha: Sakralna arhitektura cabarskog kraja u 18. i 19. stoljecu, Rijeka, 2017: https://zir.nsk.hr/islandora/ object/ffri:845, dostop 27.3.2024 42. J. Juvan (2008). Vojaške družine: Usklajevanje zahtev med družino in vojaško organizacijo: https://www.fdv. uni-lj.si/raziskovanje/raziskovalni-centri/oddelek-za-politologijo/obramboslovni-raziskovalni-center/ obvestila/voja-ke-dru-ine-na-slovenskih-tleh-v-preteklosti-1-del, dostop 27.3.2024 43. Mojster, ki je držal dano besedo: https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/57-21-SpominjamoSe-1, dostop 27.3.2024 44. I. Kraševac: Kipar Ferdinand Stuflesser. Doprinos tirolskom sakralnom kiparstvu druge polovice 19. stoljeca u sjevernoj Hrvatskoj, Radovi Instituta za povijest umjetnosti, No. 27, 2003, str.231-239; https://hrcak.srce. hr/224205, dostop 27.3.2024 45. Juraj Posilovic: https://sl.wikipedia.org/wiki/Juraj_Posilovi%C4%87, dostop 27.3.2024 46. Ellis Island and other New York Passanger lists, 1820-1957: https://www.myheritage.com/research/ record-10512-54070201/rafael-rutar-in-ellis-island-other-new-york-passenger-lists, dostop 27.3.2024 English abstract Peter Rutar, Slovene painter and sculpturer was born on December 31, 1856 in Cerkno, Slovenia as the seventh, youngest child of Anton Rutar and Marija Magajne. He finished folk school in Cerkno, and then from 1871 to 1877 was apprenticed as a painter and carver to Jurij Tavcar from Idrija. The oldest preserved recommendation on independent work is from 1880 from Jurjevica, Ribnica parish, where in the Church of the Ascension of St. Cross he made the main and two side altars, decorated them with statues and paintings. In the spring of 1881, his work brought him to Plešce, where he restored the main altar in the parish church of St. Trinity and made four statues of angels. Here he married Marija Turk, who gave birth to his first child the following year. From 1881 to 1884, during his stay in Plešci, he also worked for the famous carver and altar builder Franz Schmalzl from St.Ulrich – Val Gardena in Tyrol. During this time, he renovated and made new altars in Hrib, Kuželj, Stari Kot and Turki. At the end of 1884, he returned to Plešce, where he continued his painting work, and lived here with his wife and children until the end of 1885. At the end of December 1885, he moved to Osilnica, where he got work with the main altar and altarpieces of the new church of St. Peter and Paul. He furnished practically all the churches in the Cabranka and Kolpa valley from Binkl - Stari kot through Osilnica, Turki, Brod na Kupi, Lešnica, to Brodmoravicka sel, Brod Moravice, Male and Velike Drage, Šimatovo. His most extensive works in the Kolpa valley are the complete equipment of the new church of St. Cross in Turke from 1896 and altars, pulpit, confessionals, and baptismal font in the church of St. Nicholas in Brod Moravice made from 1891 to 1896. In 1897 he painted the pulpit with the four evangelists and God’s tomb, and in 1903 and 1907 he made the two new side altars in the church of St. Trinity in Plešci. He renovated and furnished altars in Delnice, Crni Lug, Kloštar Ivanic, Veliki Ludina, Kutina... His best work is preserved in Ivanic-Grad, in the church of St. Peter the Apostle, where in 1909 he completely furnished the interior of the parish church with restored and new altars, paintings, wall paintings... All together he worked on more then 50 churches all the way to the East Croatia until first world war. He signed himself P. Rutar, Osilnica. He died in Osilnica in 1948, aged 92. He was a capable artist and organizer, as assistants worked for him from time to time - painters and carvers, mostly from Italy, and carpenters. His workshop also produced crucifixes and painted tin Jesus at crossroads, for which the valley was known until a few decades ago. Josip Jarm married his daughter Matilda, who continued the tradition as a carver and completed the work of his father-in-law in churches. Rutar’s grandson was the famous Slovenian sculptor, Stane Jarm. Deutsche Zusammenfassung Peter Rutar, Slowenischer Maler und Bildhauer wurde am 31. Dezember 1856 in Cerkno, Slowenien, als siebtes und jüngstes Kind von Anton Rutar und Marija Magajne geboren. Er schloss die Volksschule in Cerkno ab und absolvierte von 1871 bis 1877 eine Lehre als Maler und Schnitzer bei Georg Tauzher – Jurij Tavcar aus Idrija. Die älteste erhaltene Empfehlung zur selbständigen Arbeit stammt aus dem Jahr 1880 aus Jurjevica, Gemeinde Ribnica, wo er in der Kirche Mariä Himmelfahrt den Haupt- und zwei Seitenaltäre anfertigte und sie mit Statuen und Gemälden schmückte. Im Frühjahr 1881 führte ihn seine Arbeit nach Plešce, wo er den Hauptaltar in der Pfarrkirche St. Dreifaltigkeit restaurierte und vier Engelsstatuen anfertigte. Hier heiratete er Marija Turk, die im folgenden Jahr sein erstes Kind zur Welt brachte. Von 1881 bis 1884 arbeitete er während seines Aufenthalts in Plešci auch für den berühmten Schnitzer und Altarbauer Franz Schmalzl aus St. Ulrich – Gröden in Tirol. Während dieser Zeit renovierte und baute er neue Altäre in Hrib, Kuželj, Stari Kot und Turki. Ende 1884 kehrte er nach Plešce zurück, wo er seine Malertätigkeit fortsetzte und bis Ende 1885 mit seiner Frau und seinen Kindern hier lebte. Ende Dezember 1885 zog er nach Osilnica, wo er mit dem Hauptaltar und den Altarbildern der neuen Kirche St. Peter und Paul beauftragt wurde. Er stattete praktisch alle Kirchen im Cabranka- und Kolpa-Tal aus, von Binkl – Stari kot über Osilnica, Turki, Brod na Kupi, Lešnica bis hin zu Brodmoravicka sel, Brod Moravice, Mala und Velika Draga, Šimatovo. Seine umfangreichsten Werke im Kolpa-Tal sind die komplette Ausstattung der neuen Kirche St. Kreuz in Turke aus dem Jahr 1896 sowie Altäre, Kanzel, Beichtstühle und Taufbecken in der Kirche St. Nikolaus in Brod Moravice aus den Jahren 1891 bis 1896. In 1897 bemalte er die Kanzel mit den vier Evangelisten und dem Grab Gottes und fertigte 1903 und 1907 die beiden neuen Seitenaltäre in der Kirche der Heiligen Dreifaltigkeit in Plešci an. Er renovierte und möblierte Altäre in Delnice, Crni Lug, Kloštar Ivanic, Velika Ludina, Kutina... Sein bestes Werk wird in Ivanic-Grad in der Kirche St. Petrus des Apostels aufbewahrt, wo er 1909 das Innere der Kirche komplett ausstattete Pfarrkirche mit restaurierten und neuen Altären, Gemälden, Wandgemälden... Insgesamt arbeitete er bis zum Ersten Weltkrieg an mehr als 50 Kirchen bis nach Ostkroatien. Er signierte selbst P. Rutar, Osilnica. Er starb 1948 im Alter von 92 Jahren in Osilnica. Er war ein fähiger Künstler und Organisator, da ihm von Zeit zu Zeit Gehilfen zur Seite standen – Maler und Schnitzer, meist aus Italien, und Tischler. In seiner Werkstatt wurden auch Kruzifixe hergestellt und der aus Zinn bemalte Jesus am Scheideweg, für den das Tal bis vor einigen Jahrzehnten bekannt war. Josip Jarm heiratete seine Tochter Matilda, die die Tradition als Schnitzerin fortführte und die Arbeit seines Schwiegervaters in Kirchen vervollständigte. Rutars Enkel war der berühmte slowenische Bildhauer Stane Jarm.