Poftnfna"^^^" v ^otcvfhV
Cena TUfa
Leto I. (VIII.), štev. 48
Maribor, petek, 1. julija 1927
JUTRA«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri
Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejemati v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cest* itt3
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešerno« ulicS 5ti4
Byrd ponesrečil v Franciji
V sesti mes?ri le Byrd danes conoži izgubil v Franciji oriienfadlo in c ris ta! ob obali
Vmeirikanci evropske letalce kar ne puste k sapi. Rekord za rekordom dosegajo v zadnjem času* in poleti čez Atlantsko morje se naglo virste. V nekaj tednih je bil izvršen sedaj že tretji poizkus, preleteti Atlantsko morje v smeri zapad-vzhod. Lindbergh je krenil na dolgo pot čez morsko puščavo brez žive duše na krovu. Chamberlin si je izbral sicer skoro isto pot, vendar pa je vzel s seboj tovariša Levinea.
Na Bvrdovem letalu Pa so poletele sedaj v Evropo kar štiri osbe.
Že v tem se bistveno razlikuje Byr-dovo podjetje od obeh prejšnjih, ki predstavljata vsekakor športni uspeh Pr vega -reda in pričata o nevpogljivi volji in brezprimernem pogumu letalcev.
Byrdova ekspedicija v Evropo je pa predvsem dobro pripravljeno potovanje po zraku. »America«, trimotorno letalo tipa Fokker ameriške vojne mornarice. ima na krov-u radio-Postaio, ki omogoča potnikom, da so neprestano v zvezi s kopno zemljo, kamor lahko pošiljajo ne samo poročila o svojih doživljajih in opazovanjih letalcev, tom-!Vie5 sprejemajo lahko tudi poročila o (vremenskih razmerah na morju, da morajo potem uravnati nadaljno smer poleta.
Tudi sicer je Byrdova »America« o-premljona z vsemi nujnimi potrebščinami. Dočim sta Lindbergh in Chamberlin skrbela samo za to, da sta imela v zalogi dovolj bencina,
pa je vzel Bj rd s seboj čez Široko mor.ie tudi že prvo Poštno Pošii.lko in prinaša za razne oficijelne osebnosti v Evropi pozdravna pisma župana v Newyorku.
berlin do njihovega Poleta čez Atlantsko morje širši javnosti sploh popolnoma nepoznana, pa si je polkovnik Byrd že lani zagotovil svoje ime v zgodovini mednarodnega letalstva. Dne 10- maja 1926 je poletel v- 14 urah s Spitzbergov na Severni tečaj in tako za nekaj ur prehitel A mu n d se n a. Byrdovi spremljevalci na poletu v Evropo so: poročnik M a v i 11 e in letalec Bert A c o s t a, ki sta ga spremljala že na Poletu na Severni tečaj in pa Norvežan B a 1 c h e m.
P a r i z, 1. julija. Ameriški letalec Byrd in njegovi trije spremljevalci so tekom današnje noči dosegli francosko ozemlje, vendar pa do danes opoldne manj-ka o usodi letala In posadke vsako poročilo.
Zadnjikrat so opazili letalo okoli pol noči v okolici Rennesa v Bretagni.
Reuterjev urad je objavil ob 9. uri dopoldne vest, da je padla »America« med Cherbourgom in Le Havrom v morje in da se je posadka rešila, toda francoska poročila to odločno zanikajo, češ da so Byrda opazili že v bližini Pariza. Očividno je zašel Byrd v gosto meglo in je zgrešil smer, posebno, ker njegovi kompasi že med potjo niso dobro funkcijonirali.
Vse francoske in angleške radio-po-staje so poizkušale danes doseči zvezo z Byrdovo »Americo«. Zadnje poročilo je sprejela od njega ob 3.20 ponoči ra-dio-postaja Orly in sicer znani signal v stiski »SOS«.
P a r i z, 1. julija. Byrda in njegova sprcmlievalca so našli danes zjutraj ob francoski obali Calvados, 200 m od morja. On in njegovi spremljevalci so
Dočim sta bila Lindbergh in Cham- živi in zdravi.
Albanija ie seoeft izziva
Tiranska vlada se pod vplivom Italije tara s častjo naše države in stavila nove zahteve
B e o g r a d, 1. julija. V naših diplo-1 ni jo, da izpolni svoje obveznosti. Ako
matičnih in političnih krogih vlada radi zavlačevanja albanske vlade glede izpustitve našega dragomana Gjuraško-vi^a vedno večje nezadovoljstvo. Nas zunanji minister dr. Marinkovič je že sporočil italijanskemu poslaniku generalu Bodrem, da sedanje stanje v sporu z Albanijo ne more trajati dalje-Kakor se zatrjuje v dobro informiranih krogih, je italijanski poslanik, ki je Prevzel obenem zaščito albanskih i;lteres°v v Jugoslaviji, izročil danes dr. Marinkoviču nove zahteve Tirane. Albanska vlada sc je namreč postavila sedaj na stališče. t*f„n,1(?r? Jugoslavija najprej ebno> v j. kiPtomatl&ie odnošaje z Albanijo, nakar žele bo Izpuščen naš dragoman Gjuraškovlfi.
Seveda je jasno, da gre tu za novo spletko Italije, ki hoče za vsako ceno preprceiti izboljšanje odnošajev med Albanijo in Jugoslavijo. Naš zunanji minister je seveda to novo zahtevo Albanijo, ki nsspro tuje časti In ugledu naše države, gladko odklonil.
Včeraj zvečer sc je po mestu že razširila vest, da bo dr. Marinkovi* izročil danes zastopnikom velevlasti v Beogradu posebno noto, v kateri jili •>o opozoril na novo postopanje Albanije in iili prosil, naj orisiliio Alba-
i ,	•	o	» v/jv	'	-------- ----
Pa bi se to proti pričakovanju ne zso-uuo, potem bo Jugoslavija zahtevala proste roke, da odredi vse potrebne korake za zaščito napram Albaniji.
svojih interesov
Sneg v okolici SoJnograda
SOLNOORAD, 1. julija. V dolinah okoli mesta ,io zapadel včeraj sneg tri centimetio na debelo. Sneg jo sicer takoj skopne , vendar je' napravil na sadnem d/ievju in drugih nasadih veliko rj;odo.
Ukor s krvavimi posledicami
KIŠINEV, 1. julija. Rumunski general Manu, iki nadzira v Besarabiji nameščeno vojaško oddelke, je izrazil svoje nezadovoljstvo z vajami nekega konjeniškega polka in jc grajal moštvo, da ne sna operirati s sabljami in kopjem. Ko so vojaki naslednjega dne na generalov ukaz vežbo ponovili, so se pri tej priliki tako potolkli, da cta obležala dva mrtva, 20 pa je bilo težje ranjenih. Morski psi v Kvarneru
V	Kvarnerskem zalivu so so Pojavili morski psi. Dva sla priplavala v sredo celo do kopališča na IOntridi pri Suša-kti, kjer sta povzročila med tamkajšnjimi kopalci in tudi ribiči veliko vzne-. miii-jen ja
Velika strelska iekma v Mariboru
Pod kraljevim protektoratom — Lepf splošni uspehi
Na Vidov dan in Petrovo je priredilo Slovensko lovsko društvo, sekcija Maribor, na vojaškem strelišču v Mariboru strelsko tekmo v evropskem stilu, ki je potekla nad vse pričakovanje dobro. Protektorat nad tekmo je imel Nj. Vel. kralj sam, ki io s tem zopet pokazal, kako visoko ceni p^menito lovstvo in vse, kar je ž njim v zve£*.
Tekmo je otvoril v navzoč110®^ °4' bora SLD sekcija Maribor načelni Primarij dr. Robič z govorom, v katere^1 je Povdarjal namen in pomen tekme za lovstvo in posredno tudi za varstvo države same. Prav iskreno je pozdravil odposlanca gospoda ministra za rude in šume gospoda višjega inšpektorja in prof- beograjske univerze inženirja Vojda Koprivnika, kateremu je sporočil iskreno zahvalo na gosp. ministra za vso njegovo skrb in Pomoč, ki jo nudi vedno in Povsod plemenitemu lovstvu. Gospod višji inšpektor Koprivnik mu je odgovoril s sledečim govorom:
Meni kot rojenemu sinu obmejnega mesta Maribora je v posebno radost, da mi jc poverjena čast, da Vam sporočim pozdrave iz kroga naše kraljevske vlade in pozdrave najvišjih naših reprezentantov obče strokovne uprave.
Želim Vam, da Vaša akcija rodi sadove v najširših krogih, ker v rokah vas strelcev: leži sigurnost naših domov, naših rodbin, žen in otrok! Strelci, vaše v prvem redu so roke, ki čuvajo neokrnjenost naših mej, mej naše lepe in drage nam kraljevine. V imenu junaštva in viteštva strelcev in lovcev Vam kličem najprisrčnejši: živijo!
Prireditev so počastili s svojim obiskom gospod veliki župan dr. S e h a u-b a c h, komandant mesta general Spasič, podžupan mesta Maribora dr. Lipo 1 d, žuPan ptujski dr. Senčar, in-ženier višji gumarski svetnik Urbas, dvorni svetnik dr. Stare; poleg mnogo številnih lovcev in strelcev iz cele mariborske oblasti tudi strelci iz Zagreba, Ljubljane in Kranja. Osrednji odbor SLD v Ljubljani je poslal depu-tacijo s podpredsednikom Zupanom, notarjem Hafnerjem in gospodi Tajnšičem Malenškom in Mayerjem, ki je prinesla krasno darilo Osrednjega društva in darilo g. predsednika dr. Lovrenčiča.
Tekma sama je pokazala jako lepe rezultate: Dosegli so v celoti od senijor-jev major Sparoviez 162 točk od 200 dosegljivih, dr. Ko.vačec 148, dr. Robič 137, ravnatelj Klobučar 117 in notar Jezovšek 105 točk. Tem gre torej po pravilih naslov mojstrskih strelcev Maribora za leto 1927-
Med juniorji: učitelj Dominiknš 164 od 195 dosegljivih točk, knjigovez Vukmanič 160, višji inšpektor Koprivnik 155, primarij dr. Černič 145, in fotograf Vlašič 145 točk.
Med oficirji so dosegli podpolkovnik Krpan 87 točk od 100, podp. P o g n-čar 80, poručnik Novak 78, .podoficirji Perdlič 79 točk od 100, Dnrilovič 82, Novak 62. Redovi Kobal 79, Sarac 70 in Draškovifi 65.
Po tekmi je bil v Hotelu Meran prijateljski sestanek, na katerem so se proglasili rezultati in razdelila številna dragocena darila. Obenem so bile izrečene prisrčne zahvale predvsem g. načelniku dr. Robiču kot navdušenemu
lovcu, prvovrstnemu strelcu in Požrtvovalnemu gojitelju čistokrvnih lovskih' Psov, majorju Šparowiczu za njegovi po« srečen aranžman tekme, tajniku prof. ŠauPu za neizmeren trud pri prireditvi tekme; dalje celotnemu strelskemu odseku.
Z banketa je bila poslana udanostna brzojavka našemu najvišjemu strelcu in protektorju Nj. Vel- kralju, ki se jo za pozdrav prisrčno zahvalil.
Po večurnem računskem trudu strel« sScega odseka se je okoli polnoči razglasi izid tekme, katerih splošne uspeha smo prej navedli. V posameznosti pa so dosegli: I. Dr. Lovrenčičeva tarča na stoječega srnjaka: gospa Gorjup iz Zagreba 60, fotograf Vlašie 59, Guido Sparovvicz 59, podp. Krpan 58 in učitelj Dominkuš 57.
II. 20 krožna tarča: Dominkuš 91, Gvido Sparovvicz 88, Caf 87, ga Gorjup 86 in Vukmanič 85.
III. Izginjajoča tarča lisice in srnjaka: Gospod Gorjup 49, dr. Kovačec 48, dr. Robič 45, major Sparowitz 44 in Podpolkovnik Krpan 44.
IV. Tarča pojočega malega petelina, dosegljivih 25 točk so dobili: major Sparowitz, dr. Kovačec, dr. Robič, Jezovšek in pp. Krpan.
V. Da 20 bežečih zajcev so dosegli': pl. Rosmanith 20, Gvido Sparovvitz, dr.' Robič, Vlašič in Caf po 19.
VI- Serija 10 golobov: najvišje število Krajnc, Vukmanič, Vlašič, Starešina* Derenčin.
VII- Veliko tekmovanje v streljanju n» 100 golobov za Posebno častno darilo: major Sparowitz 70, pl. Pongratz 55, dr. Kovačec 54, Klobučar 51, dr. Robič 44. ,
VHI. Pri veliki brakadi se je prizna-
lo	prvenstvo: starešini Vlašič, Klobučarju, Godcu, majorju Sparowitzu, dr. Černiču Po 5.	*
IX. Pri streljanju na spominsko tarčo, ki ni imela označeno sredine, se je sredini najbolj približal strel dvornega svetnika dr- Stareta.
■       _____
44 delavcev zastrupljenih z mesom
Kakor poročajo »Innsbrucker Nacfori-chten« iz Halla, je pri polaganju kabljevi na cesti Inomost - Hall zaposlenih sedaj 260 delavcev. V sredo so bila dela končana. Za kosilo so dobili delavci fa-i širano meso in krompirjevo salato. Me-naža je bila pripravljena vi skupni kuhinji. Kmalu po kosilu je postalo vsem delavcem slabo in so čutili v želodcih velike bolečine. Pričeli so bljuvati in dobili so želodčne krče. Mnogo jih je padlo v nezavest in so se zgrudili na tla, 44 jih je tako težko zbolelo, da so jih morali takoj odpeljati v bolnišnico v Hall, ostali pa so v domači oskrba, tako da so vsa nadaljna dela ustavljena. Delavci, ki niso zboleli, so bili seveda takoi razburjeni, da je prišlo do dom onstran cij proti kuharju in celo do dejanskih’ spopadov, tako da je moralo poseči končno vmos orožništvo.
Miša »e je porušila.
V	vasi Lavello pri Potenzl v Italiji ho je porušila neka novo zgrajena hiša in pokopala pod seboj štiri osebe, k1 so jih potegnili mrtve iz razvalin.
—	Stran 2«	   ^ariborski	V	E	C	E	R	N	I	K	jutra.	V	Mariboru,	cbie	l.	VII.	1927-
Razstava rošnlh in risas-skili de2 na mariborskih dekliških loiah
Vsega priznanja vredni uspehi učitelfstva in učenk
-	V malokaterem mestu se ob sklepu Šolskega leta goji hvalevredna navada prirejanja šolskih razstav tako kot v Mariboru. Tko smo imeli v tekočem tednu tri razstave na dekliških osnovnih in eno na meščanski šoli, vse so nas pa prijetno iznenadile.
Na I. dekliški osnovni šoli v Miklošičevi ulici razstavljena dekliška ročna dela od kvačkanj prvega šolskega leta, do del 6. razreda so izvedena v raznih tehnikah praktične strani, kakor kosi perila z ličnimi okraski, oblek ce, prtiči, blazine itd. iz katerih se vidi lep napredek učenk in poplačan trud učiteljice ročnih del, gospodične Malenškove. Vse stene so okrašene z ličnimi rizbami, v katerih se opazi predvsem gojenje narodne ornamentike^ Posebno pozornost so vzbujale zemljepisne rizbe posameznih geografskih skupin v večjem in manjšem merilu, zelo uspel učni pripomoček, ki kaže razumevanje in marljivost učiteljice gospe Fajglove.
Slična tej razstavi je razstava na petrazredni dekliški šoli pri Magdaleni- Prostoročno risanje, z barvniki v nižjih razredih, izrezovanje, lepljenje in gojenje narodne ornamentike kaže prav lepe uspehe. Ročna dela ne zaostajajo za onimi iz zgoraj navedene šole in kažejo enako lep uspeh truda učiteljice ročnih del, gospodične Brusove.
Enako zelo lepa dela smo ozazovali v dekliški osnovni šoli v Cankarjevi ulici, kar je gotovo pripisovati poleg požrtvovalnemu trudu učiteljice ročnih del gospodične Kranjčeve tudi mar Ijivosti učenk. Risarska dela se goje z vso spretnostjo v sličnih motivih kot na prej navedenih šolah.
Na splošno se je opazilo, da se uvaja na vseh teh šolah narodna ornamen tika, ki se vse Pohvalo vredno uporablja na ročnih delih, škatljah in glinastih posodah.
Nad vse pričakovanje nas je po več letnemu premoru presenetila razstava na dekliški meščanski šoli v Cankar-
jevi ulici. Velika šolska soba in en stranski prostor so okusno razpodelje ni in napolnjeni z razstavljenimi predmeti, kar je pripisovati aranžmaju spretne roke. Med ličnimi rizbami vidimo pogodene motive repljenja, stilizacijo motivov iz narave, poskuse ilustracij, perspektivne risbe, gojenje narodne ornamentike v vseh slovanskih motivih, sestavljanje ornamentov uporabnih za ročna dela, moderno smer ornamentike s fantastičnimi motivi, tapetne vzorce, klejni papir, skupino lesenih in lončenih izdelkov, poslikanih s takimi ornamenti itd. Vsi ti izdelki kažejo vse razumevanje, trud in uspeha polno zadoščenje priznano veščih strokovnih učiteljic, gospodične Levstikove in Šantlove. Vsa ta dela nadkrijjujejo druga drugo; zlasti se odlikujejo dela posebno marljivih in nadarjenih učenk kakor Plesničar, Vrečko, Vrhovnik iz IV. razreda in Bevc, Rajh, Jančič iz III. razreda ter mnogo drugih, katerih imen ne utegnemo navajati. Vsem pa gre priznanje in pohvala.
Za risarskimi deli ne zaostajajo tudi ročna dela, krasni uspehi učiteljic roč nih del, gospodične Sedevčičeve in Vivodove. Prti, blazine, otirače, belokranjske čarape, lične torbice, obleke in drugo izvedeno v narodni tehniki tkaničenja in križnih vbodih po Siče-vih vzorcih, vse je izvršeno zelo vzorno in okusno. Opozorjeni smo bili na osnutek učenke, po katerem je bila izdelana v odseku »Slov. ženskega društva za pospešanje ženske obrti« blazina, ki so jo mariborske dame poklonile na kongresu »Ženskega Sa-veza« na Bledu znani ženski prvobo-riteljice, Lady Aberdeen. Praktično in koristno bi bilo, da se v vzorcih ročnih del upoštevajo pogosteje osnutki risarskih izdelkov istih učenk-
Z uspehom teh razstav mora biti zadovoljno učiteljstvo, učenke in pa tudi stariši. Meščanstvo je razstave pridno posečalo in kupovalo lične izdelke. ki so se prodajali v prid Pomladka Rdečega križa.
Silarihorski in dnevni drobiž
Ljubljanski velesejem
VII. mednarodni Ljubljanski vzorčni velesejem,
ki se vrši od 2. do 11. t. m- v Ljubljani, jo najstarejša in najbolj obiskana gospodarska razstava v naši državi. ______
Obiskovalci imajo tukaj največjo izbiro vsakovrstnih industrijskih im obrtnih izdelkov ter najboljši pregled za nakup od prvovrstnih in solidnih tvrdk. Vsled velike konkurence so cene zelo umerjene. Na podlagi sejmske legitimacije, ki se prodaja po vseh denarnih zavodih po 30 Din, ima vsakdo Pravico do polovične voznine po železnici in parobrodih. >V zvezi z obiskom velesejma si oglejte prirodne krasote divne Slovenije.
Železniške olajšave v Avstriji. Generalna direkcija avstrijskih zveznih železnjc je dovolila za prevoz blaga 50% popust od normalne tarife, v osebnem prometu pa velja 25% popust, izvzemši za ekspresne in luksuz ne vlake in sicer na podlagi velesejm-ske legitimacije.
Trgovci, ne oddajajte naročila za katerokoli si bodi blago poprej, dokler si ne ogledate VII. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani od 2.—11. julija. Samo tu se Vam nudi popoln pregled industrijskih in obrtnih proizvodov po najnižjih cenah. Permanentna legitimacija, ki upravičuje tudi do polovične vožnje na vseh osebnih in brzovlakih, stane 30 Din-
Oficilelni katalog letošnjega velesejma bo izredno lep in pester. Vsebina zelo zanimiva in poučna. Katalog bo najboljši priročnik trgovcem in drugim pri dobavljanju raznega blaga 'tudlpo zaključku velesejma. Istočasno pa jo izboren vodič Po Sloveniji.
Častno predsedstvo letošnjega med narodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani od 2.—-11. julija je prevzel gospod minister za trgovino in industrijo dr. Mclimed Spalio. Nadalje so bili izvoljeni v častno predsedstvo veliki župan ljubljanske oblasti g. dr.
Vodopivec, veliki župan mariborske oblasti g. dr. Schaubach ter vladni komisar mesta Ljubljane, gospod Anton Mencinger.
Živi pokopani.
V	rudniku pri Katovicah na Poljskem jse je pripetila pred dnevi težka nesreča. V rovu je plaz kamenja zasul štiri delavce. Vendar so ostali vsi pri življenju in neprestano klicali in trkali za kamenitimi masami na pomoč. Dva dni so slišali v rudniku obupne klice ponesrečencev. Reševalna dela pa so bila radi neprestanih novih plazov popolnoma onemogočena in so sc zasuti rudarji po dveh dneh zadušili.
Kenial-paša v Karlovih varih.
Karlovo-varske toplice so dobile znamenitega gosta — Kemal-pašo, predsednika turške republike v spremstvu več turških štabnih častnikov. Nad varnostjo teh gostov bdijo češki in turški detektivi.
Stalni zračni promet Bunaj-Marseille.
S 1. julijem se otvori stalna zračno-prometna proga Dunaj—Marseille, ki bo potnike in pošto prevažala v \2 urah.
I o stalno zračno prometno progo vzdržuje privatna akcijska družba.
Vidovdanska Svečanost v Jarenini.
Veliko Vidovdansko svečanost priredita vzajemno »Jugoslovenska Matica« in šolsko vodstvo v nedeljo, dne 3. juliju ob 3. uri popoldne v Jarenini. Spored: 1- Nastop »Glasbene Matice« iz Maribora. 2. Pozdrav Ju go slovenski in Glasbeni matici ter deklamacija »Vidov dan« (zložil za prireditev nadučitelj J. Conč). 3- Drmatični prizor »Šivilja Klara« (nastopijo vilo in začarani palčki) ter spev »Jurček«. 4- Nastop tam-, buraškega zbora »Obmejni Zvon«. 5. Nastop jareninskega pevskega zbora. 6. Šotori, vinotoč, kavarna, malinovec, Pecivo, gibance. 7. Prosta zabava, poL jo, godba, rakete itd. —.
Srezki občni zbor SDS za okra| Ormož
se bo vršil v nedeljo 3. julija ob 11. dop. v prostorih gostilne Horvat v Središču ob Dravi. Vse delegate kraj. organizacij in vse zaupnike celega okraja vabimo k polnoštevilni udeležbi- — Odbor.
Promocija.
V četrtek, 30. m. m. je bil na zagrebškem vseučilišču naš tržaški rojak, g. Maks 2 g u r, promoviran za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo!
Smrtna kosa.
Včeraj ob*pol 13. je preminul g. Leopold Irgolič, čevljar na Tržaški cesti, star 76 let. Blag mu spomin! Predprodaja vstopnic za koncert Aiad.
pevskega zbora dne 4. tm- v Goetzovi dvorani je piri gg. Zlati Brišnik in Hofer. Priskrbite si vstopnice vnaprej, da ne bo pred koncertom prevelikega navala na blagajno. Glasbena Matica.
Radi nastopa v Jarenini ima moški zbor vi soboto zvečer ob osmih pevsko vajo.
Proslava SOletnice osnovne gole v Studencih
se bo vršila ob vsakem vtremenu po že objavljenem sporedu dne 2. jubja z bak-ljado in igro in 3- julija popoldne z ljudsko veselico pri deški šoli. Samoobsebi je umevno, da so uljudno vabljeni ne samo stariši učencev, ampak vsi nekdanji učenci in učiteljstvo. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
Najden utopljenec.
V bližini Sv. Marka niže Ptuja je Drava naplavila truplo 161etnega mla-deniča. Na sebi je imel samo bele plavalne hlačke. Domneva se, da gre za truplo enega izmed utopljencev, ki so se utopili pred tednom v Mariboru. — Truplo, ki Tadi velike vročine že razpada, bo pokopano Pri Sv. Marku že jutri, radi česar se stariši v Mariboru utopljenih opozarjajo, da «1 utopljenca, v svrho ugotovitve identitete ogledajo.
Poneverba pri mestni občini.
Aretiran de bil Drago B., inkasant ;ovorninske davščine pri mestnem magistratu, ker je osumljen, da je v zadnjih treh mesecih poneveril okrog 7000 )in. Pri zaslišanju jo priznal, da je zadrževal kasirane zneske in da je plačeval dolgove, del pridržanega denarja Pa je porabil zase. Oddan bo sodišču. Policijska kronika.
Od četrtka na petek so bile aretirane 4 osebe, radi najrazličnejših prestopkov pa je bilo vloženih 17 prijav. —
Društvo Jadran priredi v nedeljo izlet na Pohorje- Zbirališče ob 4. uri na Kralja Petra trgu.
' Jubilejni pevski koncert.
O	priliki 30lctnice obstoja pevskega zbora pekov se bo vršil v soboto dne 2. julija, ob 20. uri v slavnostni dvorani »Uniona« veliki pevski koncert, na katerem bo sodelovalo sedem pevskih zborov z izbranim sporedom. Zastopani so skladatelji Smetana, Mokranjac, Zajc Ipavic, Prelovec itd. V nedeljo, 3, julija poPoldne, bo velika ljudska veselica pri »Lovskem domu« nad Tremi ribniki-Veliko ljudsko veselico priredi Olepševalno društvo za magda-lensko predmestje v nedeljo 10. julija ob 15. uri v vojašnici kralja Petra. Izobraževalno društvo napredne trgovske obrtne mlatllno v Mariboru priredi v nedeljo 3. julija izlet na Pohorje. Vabljenj so člani, kakor tudi stariši in prijatelji društva- Zbirališče ob 3- uri zjutraj pred Veliko kavarno. V slučaju slabega vremena se izlet preloži na nedeljo, 10. julija.
Občinski odbor Krčevina jo naklonil pevskemu društvu »Luna« podporo v znesku 500 Din. Iskrena hvaln! —
Vprizoritev NuŠičeve veseloigre »Svet« v Ptuju.
Danes zvečer vprizori ptujsko mestno gledališče v režiji in inscenaciji g-Vale Bral in e znamenito Nušičevo veseloigro »Svet«.
H koncertu Ifub? anskega Aka* demskega pevskega zbora
Spored koncerta, ki bo v pondeljek, dne 4. t. m. je zelo skrbno in pestro sestavljen ter vsebuje zraven moških zborov še solospeve, katere bosta izvajala operni bariton g. Janko teir konzervato-rist g- Rus. Zbori, kakor solospevi, obsegajo skladbe iz raznih dob naše pesemske skladbe ter so osobito novejši mojstri častno zastopani. Tako bomo imeli Priliko, slišati zraven Foersterja in Pavčiča še.Savina, Lajovica, Mirka, Ravnika in Adamiča, torej predstavnike, ki so v najtesneii zvezi z razvojem naše glasbe. Mnogo kompozicij se bo proizvajalo pri nas prvič. Zanimive bodo predvsem še ljudske pesmi v pirired-bi Adamičevi in Maroltovi. Obeta se nam torej krasen umetniški večer in pričakovati je velikega odziva zastnpn naše publike. — H. D-
VSom v posofifnico v Slovenski Bistrici
Za praznike so neznani storilci vlo« mili v prostore Posojilnice v Slovenski Bistrici, odšli pa so skoraj praznih rok. Z vetrihom so odprli nezamreženo o-kno, ki vodi vi klet in nato izdrli iz oboka v stropu opeko. S spiralnim svedrom so navrtali parketni pod in skozi odprtino zlezli v prostore Posojilnice, kjer so se lotili blagajne. Z zunanje stene so odtrgali precejšen del močne pločevine, na notranji strani po zvrtali dw luknji. Ko so pri luči sveče ugotovili, da je blagajna prazna, so jo Pustili pri miru. Zadovoljiti so se morali z »Re-mington« pisalnim strojem št. 10, ki se razlikuje od ostalih v tem, da ima v zgornji vrsti tipk vloženo črko »žc v spodnji vrsti pa črki »č« in »š«. Nameravali so odnesti tudi računski stroj, ki pa jim je bil gotovo Pretežak. Mariborski policijski komisarijat jo odposlal V Sl. Bistrico takoj daktilosopa in je §e v kratkem pričakovati, da bo imela preiskava Popoln uspeh-
Nedopustna žalitev
V nekem ljubljanskem dnevniku Je izšla sledeča anonimna notica: »Naš najboljši slovenski inscenator« je po sodbi g. dr. J. G- gosp. Valo Bratina, ki je po kritiki neke mariborske dame tudi »najboljši slovenski Hamlet«. G. Bratina je torej tolikokrat »najboljši« med slovenskimi režiserji in igralci, da se naravnost čudimo, zakaj puste gledališke uprave takega fenomenalnega moža v malem Ptuju. Ljubljana kot središče slovenske kulture bi si pač ne smela odrekati užitka in sreče, gledati takega umetnika in režiserja. Naravnost hudobija je, da nam ga doslej niti pokazali niso. Tako velik igralec, ki je baje nekak slovenski Kainz, bi moral vsaj gostovati na ljub ljanskem odru! In naša opera bi vsekakor potrebovala tega najboljšega inscenatorja. Zakaj kar nič ne dvomimo, da sta dr. T. G. in mariborska dama najboljša slovenska kritika ter je za to njuna sodba popolnoma utemeljena. Zato poživljamo: Najboljšega g. V. B. v Ljubljano!
Priznati moramo, da še nismo čitali pri nas take hudobne in žaljive zafrka-cije, pa naj jo je zagrešil že kdorkoli. Tudi njegovi največji nasprotniki mu ne morejo odrekati velikih inscenator skih sposobnosti poleg sijajnih oder-škili kreacij, četudi Vmed nje ravno Hamlet najbrže ne spada. G. Bratina pa si je pridobil v Mariboru in letos v , M? zaslug za slovensko gl®" dansko umetnost, da res ne zasluzi takih zafrkacijih v slovenski javnosti. Mi, ki smo imeli priliko leta In le*a opazovati delovanje režiserja in igralca Bratine, z gotovostjo pričakujemo, da bo dosegel v naši oderski umetnosti mesto, ki mu gre po njegovem umetniškem ustvarjanju, brž ko bo pravilno usmeril svoje hotenje. In tega se na korist naše umetnosti silno veselimo.	P-	St.
Spominjajte te CKD
iviiii itVufbii;
.lili.!* Ut,
Stran 3.
Od artista in krotilca iveri do pisatelja
Beg iz vsakdanjosti v širni svet — Zaščitnik živalstva
V	Pragi se mudi te dni znani pisatelj Josip Delmont, čegar prvo večje delo »Divje zveri« v filmu je doživelo v nemščini 40 izdaj in je prevedeno že na 10 drugili jezikov. Življenje tega pisatelja je silno burno in bi se dalo na-zvati; beg iz vsakdanjosti.
Kot osemletni dečko je utekel iz svoje nižjeavsfciijke domovine med potujoče artiste, ki so po vaških gostilnah razkazovali svoje umetnosti. Na Ogrskem je prebrisanega dečka vzel s seboj znani mojster cirkuške gimnastike Chiesi, ki je napravil iz njega spretne-^ ga zračnega akrobata in umetnika na trapecu. Ko sta po daljšem času zopet prišla na Avstrijsko, je mojster zahteval, naj se Delmont zglasi pri svojih stariših. Po hudem obotavljanju ie ta to storil in stariši so ga spravili v neko tovarno. Iz tovarne je kmalu zopet utekel med artiste in je prehodil lep kos Evrope. Pri neki predstavi se je na trapecu težko ponesrečil in ko je okreval, je bil srečen, da je dobil službo streža-ja v neki menažeriji.
V	nekem angleškem cirkusu se je seznanil s slovitim krotilcem in lovcem divjih zveri Chutcheonom, ki ga je vzel s seboj na lovsko ekspedicijo v notranjost Indije- Ta ekspedicija je trajala blizu dve leti in je končala tako, da je večina lovcev Pomrla vsled neke epidemije in da je mladi Delmont ostal skoraj sam s 400 glavi m ‘pestrim zverinjakom. Zverine jd odpremil v Anglijo in potem nadaljeval še več let življenje v pragozdih. Iz pragozda ga je izvabila neka amerikanska filmska družba, ki je nujno rabila človeka za režijo živalskih nastopov v filmu. Delmont je nastopal najprej z večjim krdelom opic
in je postal prav znan v ameriškem filmskem svetu. L. 1912 je prišel z neko filmsko družbo nazaj v Evropo in tu je začel s prvimi literarnimi poskusi.
Začetkoma je Pisal krajše sličice iz živalstva in ker je s svojimi spisi pokazal temeljito poznanstvo živalske psihe, je dobil obilo ponudb za pisateljsko sodelovanje od raznih strani. Del-montu živali niso instinktivna, ampak misleča in prevdarna bitja. Pomanjkanje govora ni noben manko. Kdor živali pozna, v6 tudi, kaj hočejo in se lahko z njimi boljše sporazume kot z ljudmi. Iz lastnih izkušenj ugotavlja pisatelj, da zlobnih živali sploh ni. Vsaka žival se pač brani in če je lačna, si kakor človek brezobzirno išče življenskega sredstva.
Sedaj obravnava pisatelj večjo socialno snov. Vidi se mu, da sam preživlja razvoj literature. Od čistega opazovanja narave je preko romantike prišel do socialnega vprašanja današnje dobe. Svojo ljubezen in razumevanje do živali izraža tako-le: »Želim si toliko moči, da bi mogel razbiti vse zverinjake. Žival mora biti svobodna. V ujetništvu se žival silno spremeni in je danes tudi znanost, v kolikor opazuje samo živali v zooloških vrtovih, v. marsičem na napačni poti. Edina pot je živalski film in sicer ne igralski, ampak naravni film. Vredno bi bilo osnovati svetovni filmski koncem, ki bi v naravi živali opazoval in slikal- Ti filmi bi dajali znanosti iz živalstva najboljšo podlago-
Razmerje ljudi do živali se mora temeljito spremeniti. Premalo ljubezni imamo do živali in to je slabo znamenje. Kdor živali ne ljubi, nima čiste duše.«
Melika slepsrra z menicami
Dunajske trgovske kroge razburja razkrita velika sleparija z menicami, katero je zagrešil trgovec Rihard Morgenstern. Morgenstern je bil družabnik tvrdke J. Konig in provizijski razprodajalec njenega raznoterega blaga. ^ Zadnji čas Morgenstern za prevzeto in razprodano blago ni več oddajal denarja, ampak menice raznih trgovcev. Ker so bili ti trgovci splošno znani kot solidni Podjetniki, ni nihče sumil, da Morgensternove kupčije ne bi bile v redu. Slučajno je pa neki bankir omenil svojemu znancu trgovcu. da ima njegovo menico.na 25.000 šilingov in ko je trgovec ves presenečen začel poizvedovati, odkod in kako. ie prišlo na dan. da je Morgenstern ponarejeval menice tvrdk, s katerimi sploh ni trgoval. Blago je prodajal drugim ter si pridržal ves denar- Doslej ugotovljene ponarejene menice znašajo okroglo 150.000 šilingov, gotovo se bo razkrilo še več sleparij iz Morgensternovega poslovanja.
Iz ljubosumnosti zazidal svo o soprogo
Prebivalci podstrešnih stanovanj na kolodvoru v Kazanu so že delj časa slišali neke čudne glasove, ne da bi m°gli ugotoviti, odkod prihajajo. Ker JJ?razujnljiv° stokanj c ni ponehalo, so oovestili policijo, ki je napravila v hi-si nenadno racijo. Preiskava je imela Em1!LV usbch- v Podstrešju so ! nfTjld?no mlado ženo. ki je šele K \Tatarin e^dl,li Poročila vročekrv-E. hH sihm mi lavca iz Moskve. Mož 1« h si zavnro0SU,men ni vedel, kari odnntnvati c ?°Dr°go. Ko ie moral odpotovati, se m odločil da ženo
enostavno v h.Sl zazida in je tudi o storil. Samo majhne luknjice je pusth v zidu. da se mu žena radi m mm’ kanja zraka m zadušila. NeusmiSi Tatar sc bo moral zagovarjati plc sodiščem radi kratenja osebne svobode.
□OCDDDDDODDOD O DGnr DDnmnDri;
IT©-pasla za Al slola!
raixxToaromaD □ Tnrxnxx3xeD
Začetek zrakoplovne dobe
Poseti prekomorskih letalcev so svetu dokazali, da zračni let ni več akrobatika, ampak prava v;ozno-redna zadeva in da stojimo tik ob začetku nove epohe: zrakoplovne dobe.
Leta 1919 so bila zračna pota v primeri z današnjimi še prav kratka. Zrakoplovi so preleteli največ 250 milj (London-Paris), danes pa že imamo zračne linije okrog 50.000 milj. —• Vsak svetovni del ima že svoja stalna zračna pota. Delajo se pa tudi načrti prvih stalnih transoceanskih zračnih prog ir. zvez.
Vrednost zračnega prometa se dviga in kmalu bodo zračna pota privat-no-podjetniško izkoriščana brez državnih podpor, ki so doslej omogoče-vale vse daljše polete.
Središče zračnega prometa je iri ostane gotovo Evropa. V zrakoplov-stvu Evrope igra danes Nemčija veliko vlogo. Zrakoplovih park na Tem-pellioferfeldu je večji od vsakega ame rikanskega zrakoplovnega parka, četudi je notranji zračni promet v Ameriki ze danes na znatni višini. Velik je tudi berlinski zračni park. ki je podolji v9j'kanskemu železniškemu križišču. Zračni promet v Nemčiji je prav dobro razvit in ima najbrž največjo število potnikov. Tarifi nemškega zrač nega prometa so že enaki železniški voznim prvega razreda. Statistika zrakoplovskih potnikov v Nemčiji je sledeča i L. 1923 8500. 1. 1925 50.000, zadnjih devet mesecev pa že 57.000-
1	udi angleški zrakoplovih promet z Londonom kot izhodiščem sc dobro razvija. Eranči ja posveča največjo pozornost vojaškemu zrakoplovstvu, za potniki urejene zračne zveze pa precej zaostajajo za angleškimi iti nemškimi. Veliko bolj kot doma se razvija francoski zračni promet v francoskih kolonijah, kjer se ustanavljajo stalne dolge zračne proge. Cilj francoskega zračnega prometa je zveza Paris-Sai-gon (Indokina).
Tudi manjše države posvečajo veliko pozornost in brigo zračnemu prometu, tako, da sc lahko govori o splošnem in naglem delu za velik razmah ■ zrakoplovne dobe«
Morilec v očeh umorjenega
Mnoge pripovedke vseh časov pripovedujejo, kako so oči umorjene žrtve odkrile morilca. V pravljičnem svetu je mnogo resnice in v preprostem ljudskem pripovedovanju je marsikaj, kar je vredno vse znanstvene pozornosti. — Znanost, ki je odkrila in raztolmačila funkcije očesa, raziskuje sedaj, kakšni sledovi bi se dali najti v očeh umorjenega o neznanem zločincu. Na očesni mrežnici nastanejo slike, kakor v foto-grafični kameri in iz tega se logično sklepa, da bi se s kemično pomočjo mogle razviti slike, ki jih je mrežnica očesa umorjene osebe registrirala v zadnjem hipu. Znanstveni poskusi v tem pogledu doslej še niso podali nedvom-Ijivih rezultatov, ker je trajnost slike na očesni mrežnici zelo omejena- Fiksiranje očesnomrežnične slike bi se moralo izvršiti hitro po umoru, ki je Potreben razjasnitve tem potom.
Dandanes so takšni preiskavi še nasprotni zakoniti predpisi, ki določajo Poseben rok za obdukcijo mrliča. Mrežnica živega očesa se ne da primerjati sa mo s fotografično ploščo, ampak predstavlja v gotovem oziru celo fotografično delavnico. V trenutku agonije združi umirajoči gotovo v zadnjem pogledu vso svojo življenjsko silo tako, da se delavnost mrežnice silno poveča.
V Rimu se je s fiksiranjem mrežice očesa nekega umorjenca že Posrečilo pridobiti sliko, ki je zadostovala za razkrinkanje morilca- Dunajski kriminalist in znanstvenik dr. Leon Haber je zbral še več primerov takih slik, takozvanih optogramov, ter izdelal obširen predlog za tozadevna raziskavanja.
Smrt kralist igralcev
V Parizu je umrl v visoki starosti Robert Garcia, mož, ki so ga igralci celega sveta in obiskovalci slovite igralnice Monte Carlo priznavali , za svojega nedosegljivega prvaka. Mož je baje parkrat razbil banko v Monte Carlo. To se pravi, zaporedoma je tolikokrat dobil igro z visokimi stavami, da banka za novo igro ni imela več denarja na razpolago. Garcia je bil med Prvimi gosti banke v Monte Carlu, začel je igrati skromno z 10 franki, odnesel ie pa baje po srečni igri milijone. Kako je res bilo, se pa najbrž nikdar ne bo zvedelo, ker je mož umrl brez znatne zapuščine in ker banka v Monte Car, lo ne izdaja podrobnosti, je zadovoljna s tem, da je postala tako popularna po starem igralcu, on. pa po njej. Doslej še nikogar ni doletela taka sreča, kakor se pripisuje umrlemu igralcu. Sto in stoteri so že in bodo še prihajali v Monte Carlo v nadi enake sreče, izgubi-
li	bodo Pa ves svoj denar in našli večni mir na samomorilskem oddelku monte-carlovskega pokopališča.
V	boj za kratka krila!
Nedavno je bila v občinski dvorani Montreala v Kanadi slovesna prireditev. ki so ji prisostvovali vsi odličniki mesta, ne izvzemši dam. Prispela je tudi neka gospodična v globokem dekolteju in kratkem krilu. Navzoči duhovnik se je seveda nad tem nemalo zgražal in hotel damo izpoditi iz dvorane. Toda slabo je naletel. Dama, ki je bila dobro trenirana v boksanju, se je zakadila v nasprotnika in ga v par sekundah sijajno premagala. Prvi je potem zapustil dvorano osramočeni duhovnik, damo pa je zapisal stražnik . ..
Praktični angleški konj.
Iz Londona poroča dopisnik nekega berlinskega lista o zanimivi epizodi, ki ji je bil pred nekaj dnevi priča na eni najprometnejših ulic britanske prc stolice. V dolgi vrsti avtomobilov je korakal zložno in potrpežljivo ponosen konj ter vlekel tovorni voz. Ko je dal prometni stražnik znamenje, naj se vsa nepregledna kolona avtomobilov ustavi, se je moral povelju pokoriti seveda tudi konjiček. Zanimiveje Je pa to, kar je sledilo: brez povelja je žival lepo sedla na cesto in tako čakala, dokler ni dal stražnik znamenja za prosto pot. Tako praktično se obnaša stalno konj tvrdke Wallo.ce Spiers & Co. in vzbuja zato po london vskih ulicah nemalo pozornost
Veliki mednarodni teniški tuf-nir v Rogaški Slatini
Po vzgledu vseh večjih kopaliških krajev priredi dme 24- t. m. na inicijati-vo in pod pokroviteljstvom ISSK Maribora kopališka uprava v Rogaški Slatini mednarodni teniški turnir.
Turnir bo prava teniška prireditev velikega stila, ki bo privabila številne domače in inozemske športne kapacitete, ter nudila kopališkim gostom obilo razvedrila. Za turnir vlada precejšnje zanimanje- Kopališka uprava je razpisala tudi dragocen prehodni pokal, kar bo konkurenco še poostrilo, tako da je računati, da bo turnir ena izmed največjih športnih in sezonskih družabnih prireditev.
MoLHP (službeno). Nocoj ob 21. seja pri »Zamorcu«. — Predsednik.
Damski lahkoatletski miting. Med
vsemi športnimi panogami je pri nas damska lahka atletika najbolj zanemarjena- V svrho propagande priredi SK Maribor 31. trn. velik damski lahkoatletski miting, ki bo gotovo v obilni meri poživil zanimanje za to športno panogo. Pred leti so bili doseženi v raznih disciplinah za tukajšnje razmere naravnost vzorni rezultati. Upati je, da jih bodo atletinje ob Primerni konkurenci še izboljšale.
Spori
Zamorec pri poroki
Prva cerkvena poroka, ki sem jo izu vršil prod 2p. leti v d žsvi K mg j yi Afriki med tamkajšnjimi domačini *-» tako pripoveduje pater Achiel v poročilih he!gij*»e 'risije — je bha sf»c# pripre str. Nevesta ni imela ’a b?H; ničesar drugega kakor majhno spodnje krilce, ženin, ki je bil izredno ponosen, da je bila njegova nevesta tako lepo oblečena, pa se je odpovedal sploh vsakemu lišpu.
Sedaj jePostalo to čisto drugačno. Zamorci naravnost tekmujejo med seboj, kdo se bo za ta slovesni trenotek bolj nališpal.
Nekoč se je Poročilo na en dan kat 15 parov. Vsi so bili belo oblečeni in tako moški kakor ženske so imeli čevlje in klobuke. Sicer je bilo pri marsi-kterem paru opaziti, da sta imela ženin ali nevesta na eni nogi bel ne drugi pa črn čevelj, toda za to se ni nihče zmenil. V največio čast pa si štejejo dandanes zamorci, ako si morejo namazati lice s Pudrom.
Nekoč se je med poroko zgodilo, 'da jo padel neki ženin nenadoma v nezavest, Bilo je strašno vroče in mladi ženin je obleke! vse obleke, kar jih je imel, samo da bi napravil lepši utis: dve spodnji hlači, eno volneno in eno platneno srajco, dva telovnika in dva suknjiča. V nenavadni vročini se je seveda takoj zgrudil nezavesten na tla. Pričeliso ga takoj polivati z vodo in ženin je prišel v resnici zopet kmalu k zavesti. Svati pa so pričeli v tem trenutku glasno stokati in so se spustili končno v jok- Pa ne morda radi tega, ker je padel ženin v nezavest, temveč samo zato, ker so bile lepe obleke mokre.	_________
Rekordno sodno postopanje.
V	Mihvaukee je postavilo porotrrft sodišče rekord v pospešenem sodnem postopanju. Ob sedmih zjutraj je,neki rumunski priseljenec v prepiru umoril svojo ženo. Tekom dopoldneva je bil aretiran, postavljen pred poroto in obsojen na doživljcnsko ječo. Ko je zvonilo popoldan, je bil obsojenec že na potu proti kaznilnici.
Težke eksplozije na Gdanskem.
Huda nesreča je zadela v pondeljek popoldne motorno ladjo »Sokol« v ladjedelnici Gdansko. Prva eksplozija je nastala v strojnih prostorih ladje, od koder je švignil ogenj v zalogo bencina in povzročil še hujšo eksplozijo. Ladja se je raztreščila na več delov in se potopila. Strojik in njegov pomočnik sta bila raztrgana na kosce, kapetan ladje ter trije ostali strojniki pa so bili smrtnonevarno poškodo^ vani.
*
Mariborski VEČERNI I( 'JuTrtf.
V MarlbTFurHne 1 VII. T927
E. Q. Brat:
Ugrabljeni milijoni
Roman ameriškega Jugoslovena. 48
Vossa pa še vedno ni bilo.
Ker se je naliv pretrgal, je poklical točajko, plačal in odšel.
»Gotovo se je vrnil še pred nevihto domov!« si je mislil Jack ter je krenil tudi v smeri Vossove šole.
A ko je korakal po drevoredu, se je vlilo zopet. Kakor bi padali celi slapi vode iz oblakov! Jack se je stisnil k deblu rogovilastega bresta- V bližini je bila ura. »2e devet!« je štel, »in tema, kakor v rogu!« Vihar je žvižgal, butal in pljuskal dež od vseh strani. »Kako neumno! Rajši bi bil ostal pri .Jelenu’!« se je jezil Jack, spredaj že malone premočen.
V	tistem hipu je pritekel nekdo po drevoredu proti njemu.
»Ali si ti, Fric?« je vprašal Jack, a neznanec se je okrenil, planil nanj, ter ga zgrabil za vrat.
»Zadavim te pri tej priči,« je zarežal napadalec, »če mi takoj ne daš svoje obleke!«
Jack se ga je izlahka otresel. »Ali se ti blede? Kaj naj morda sam nag tečem domov v tem vremenu?«
»Dam ti svojo obleko!« je proseče odgovoril napadalec, ki ga je sunil Jack daleč od sebe. »Za pet ran božjih, rotim te, kdorkoli si, usmili se me! Pravkar sem ušel iz ječe!«
»Toraj naj bi menjala? Jaz v ječo, ti v svobodo? Pa si res originalen dečko!« se je smejal Jack. »Na, stopi pod brest k meni, saj imaš plašč!«
»Paznikov plašč!« je povedal neznanec. »Visel je na hodniku- Paznika sem v svoji celici vrgel ob tla ter ga vanjo zaklenil. Tudi čepico sem mu vzel. Sicer bi se ne mogel izmuzniti.«
»Dobro znaš!« ga je pohvalil Jack. »To si zapomnim!« In kakor bi ga nenadoma obšla srečna misel, si je začel slačiti obleko. »Pa torej menjava!«
Urno sta se preoblekla: Jack v kaznjenško monturo in plašč s čepico, ubežnik pa v Jackovo modro obleko s črno čepico s senčnikom. Ker se je naliv pretrgal, sta krenila urno preko mostu čez Odro in kmalu sta bila na prostem polju. Tu sta se mogla zmeniti do dobra, ne da bi prekinila svoje naglo korakanje.
»Kdo pa si?«
»Emil Popper, občinski pisar.«
»Pa zakaj so te obsodili?«
»Ker sem spravil nekaj nepotrebnih kolkov.«
»In druzega nič?«
»No, da ... tri neumne takse sem tudi skril — in nekaj nepotrebnih glob sem porabil zase. Država ima itak denarja preveč celo za nepotrebne stvari, jaz pa sem stradal in si niti najpotrebnejšega nisem mogel privoščiti.«
»Hm .. • res, krivično ... In koliko so ti dali?«
»Leto dni«.
»Koliko si že odsedel?«
»Tri tedne. A semkaj so me pripeljali šele sinoči.«
»Pa kam hočeš zdaj?«
»V Ameriko bi jo potegnil najrajši. Tam bi bil na varnem. Toda, žalibog, nimam .. .«
»Denarja? Nimaš?« je vprašal Jack živahno.
»Jaz ti ga dam.«
»Ti — daš? O!«
»Toda pod pogojem, da izgineš še nocoj odtod!«
»Takoj! Skozi tale log na levo jo udarim preko proge ... V štirih urah bom na prvi postaji in se neopažen odpeljem v Gornjo Slezijo- Potem pa hajd čez avstrijsko mejo in dalje na Trst!«
»Dobro, dobro!« je pritrjeval Jack. »Dam ti denarja in celo svoje papirje ti odstopim, da boš mogel mirno potovati pod mojim imenom.«
»O, preveč si dober!« se je zaradoval Popper. »Jaz te napadem kakor razbojnik, ti pa . . . !«
»Nič, nič. Všeč si mi in smiliš se mi«, ga je pomiril Jack. »Kaj bi tičal zaradi takih malenkosti v ječi talentiran človek!«
»Hvala ti. Sodni svetnik Bellitsch ni poznal takega usmiljenja z menoj.«
»On te je obsodil? O, o, kdo bi mislil: Bellitsch! Res, kruta obsodba!« se je navidezno togotil Jack. »Kako velik si pa? Mislim, da si precej enake višine z menoj.«
»1.69!« je odgovoril Popper.
»Jaz 1.70! — In lasje?«
»Rjavi-«
»Z brado ali obrit?«
»Davi so me obrili in do golega ostrigli!«
»Ali so te tudi v ostalem premerili in fotografirali ?«
»Niso. Aparati so ravno vsi pokvarjeni!«
»O, to je vnebovpijoča zanikarnost!« se je iz-nova razrepenčil Jack. »Kaj takega je tudi le v Strenovem mogoče!«
Tako sta koračila k Vossovi šoli. Nebo se je polagoma razoblačilo, in tu in tam se je že pojavila zvezdica. Na vasi je lajalo par psov, po hišah je vladala še tema.
Popper je moral počakati spodaj za vrtom, Jack pa se je splazil na dvorišče. Tam je šel v ulj-njak in vzel iz panja svojo listnico. Nato se je vrnil k Poppru. Prižgla je vžigalico ter mu posvetil v obraz-
»Kaj me pa ogleduješ?« je vprašal Popper, plah in nezaupen.
»Gledam, če si mi dovolj podoben«, je dejal Jack in vrgel vžigalico v mokro travo. »Oči in lasje se strinjajo, le tvoj nos je ordinaren.«
»Zelo mi je žal, ampak sam nisem kriv!« se je opravičeval Popper. »Takega so mi pač dali. Ali morda zato zdaj ne dobim denarja?«
(Dalje prihodnjič.)
Mali oglasi
Mali oglati, ki »lužijo v posredovalna in aocijalna namene občinstva: vsaka beseda 30 p, nafmanill znesek Din 5-—
Ženitve, dopisovanje in oglasi trgovskega ali reklamnega enačaja: vsaka beseda 50 p, ntjmtnjil znesek Din 10'—
Meblirano sobo
g elektr. razsvetljavo oddam v Magdalenskem predmestju. Naslov v upravi „Večernika'*. 431
Zlata lama!
Proda se hiša s pekarijo, 2e .“O let obstoječa, na najprometnejšem kraju v Ljubljani. Natančneje pove Rudolf Bizjak, juvelir Mailbor, Gosposka ul. 16.	368
Oddam sobo
Aleksandrova 432
za dva gospoda, cesta 44/tII.
Najfinojie tajno maslo
iz sladke pastelizirane smetane od Prve prekmurske mlekarne v zalogi edino v delikatesni trgovini Franc Kurinčič, Aleksandrova cesta 31.	370
Lepo solčno stanovanje
4 do 5 sob s kopalnico v lep: legi Maribora se odds. Ponudbe pod „S !. julijem 1927“ na upra vo ,Večernika“.	372
Prosta stanovanja
stalno in preko nočitnic prazne sobe, lokale, najugodneje od-daste v najem prt »MarstanuV Koroška cesta 10/1.	S90
se dnevno pečejo in pristna dalmatinska vina se točijo edinole v „Prv! dalmatinski kleti4 v Mariboru.
Mesarska ulica 5.	418
Raznašalce
za časopise išče uprava „V ečernika" v Mariboru
Blaznanilo.
Cenj. občinstvu si dovoljijava sporočiti, da sva oddala svojo že iz leta 1875. obstoječo tovarno kisa, likerjev in esenc v Maribora, Gosposka ulica 19 gospodu Jakobu Parhavac, tovarnarja za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirapov. — Zshvsljajeva se za dovedaj nama izkazano zaupanje in naklonjenost, ter priporočava najinega nasLdnika vsem starim in novim odjemalcem.
Albrecht A Strohbach
tovarna kisa, likarjev In esenc
425
Blaznanih.
Vljudno i porota m cenj občinstva, da sem prevzel s 1. jalijem 1927 že iz leta 1875. obstoječo tovarno kisa, likeriev in eiene od tt. Albrecht S Strohbach v Mariboru, Gosposka ulica 19, ter se prip recam cenj. odjemalcem za ebilen obisk. V zalogi bom ime' vedno pristno slivovko, drotenko, brinjevec, konjak, rnm vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, kaker tudi kisa za kumarce. Potrndil se bom postreči cenj, občinstva najbolje z nzkimi ceaaasi iu točno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
Jakob Perhavac
424	tovarnar
Sreča
je na prodaj pri upravi „Y ečernika" samo Še
do 7. Julija
/'-Obvestilo!
Jakob Perhavec
tov. za Izdelovanje likerjev, dezertnih vin In tlrapov
Maribor, Meljska cesta 3
obveščam p. t. občinstvo, da sem pravsel s 1. julijem t.l. trgovino z alkoholnimi tekočinami (razprodaja na drobno) od Albrecht & Strohbach
Gosposka ulica 19
ter se priporočam za obilen obisk. — V zalogi bom / imel vedno pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa ia kisa za kumarce.
Postrežba točna. 423	cene	solidne,
Jakob Perhavec, GosDoska ul.19
420
Naznanilo!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bom otvoril v kratkem v Mariboru, pod mostom it. 11, v bližini drž. mostu dobro
meščansko brezalkoholno restavracijo
z zajtrkovalnico. Abonenti dobijo velik popust. Razen tega nudim svojim gostom poleg jedil dobro pijačo brezplačno.
S spoštovanjem
St Smolej, Maribor.
2.-11. julija 1927
pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva kralja
umii on
v Ljubljani.
Najstarejla in najbolj obiskana gospodarska razstava v naši državi nadir
1. najvačio izbiro vsakovrstnih industrijskih in obrtaih izdelkov
2. ker velika konkurenca, zelo umerjese cene
3. na boljši pregled za nakup pri prvovrstnih in solidnih tvrdkah
4. na pod agi sejmske legitimacije 60% voznino na vseh osebnih in brzevlakih in parolrrodih.
Oglejte si pnrodne krasote divne Slovenije! — Legitimacijo se dobe po Di* 30-— v vseh večjih denarnih zavodih, potniških uradi!), kulturnih in prosvetnih drattvib, trgovskih ergaaizacijah itd. Stanovanja pre krbljena! Inleimacije daje: Seimski ■r»d'
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavni#
Stanko Detela, v Mariboru.