List 91.
Cesarski patent od 19. septembra 1857 zastran
novega dnarja. *)
Člen 1.
Postavni deželni dnarji in zvezni dnarji, ustanovljeni skop z deržavami nemške čolne zveze se bodo kovali iz srebra, drobni dnarji ali drobiž pa iz srebra in kapra (kafra ali bakra).
Iz zlata kovani dnarji  bodo veljali  za  kapčijski dnar.
Člen 2.
Vsem dnarjem, ki se bodo prihodnje kovali s tistimi vred, ki so narejeni z letnico 1857, bode se jemal za podlago funt enak petsto gramom.
Ta fant se v Naših kovnicah (dnarodelnicah) vpelje kakor edina dnarna teža in bo v ta namen razdeljen v tisočine. Tisočina (tavžentina) se deli dalje po decimalni delitvi; desetinka (deseti del) tisočine se bo imenovala: as.
Člen 3.
Koliko je v kakem dnarji jedra ali čistega blaga, to se pri vseh dnarjih izrekaje (izražaje) v tisočioah.
Pri odločevanji, koliko jedra imajo sreberni dnarji, se mora povsod rabiti mokra posknšnja ali proba.
Pri odločevanji, koliko jedra je v zlatih dnarjih alt cekinih, bode se ravnalo tako, kakor je dogovorjeno v dnarni pogodbi ddo. na Dunaji 24. jauuarja 1857.
Člen 4.
Postavno deželno dnarno merilo je pet in štirdesetfo-rintno ali goldinarsko merilo.
Iz enega fanta čistega srebra se bo delalo pet in štir-deset goldinarjev ali forintov.
Goldinar (forint, florenos) je avstriaaska dnarna edinka in se deli v stotinke, vsaka stotinka pa v desetinke.
*) Iz dežel. vlad. lista XXXII. dela, IX. tečaja.
362
Doarjem  po   tem   kovnem   merila narejenim   se   pravi „avstriauska veljava" ali „avstrianski dnar,a
Člen 5.
Kovali se bodo v avstrianski veljavi sledeči dnarji: Deželni ali domači dnarji:
a)   dvoforintniki po                22l/«> iz 1 fanta čist. srebra,
b)  forintniki (goldinarji) po   45       ?, 1    „        „          n
c)  četertforintniki ali po     180      „ 1    „        n          „
Zvezni dnar j i:
d)  dvojni ali  veliki  zvezni  tolarji  (triforintniki),   po 15 iz enega fanta čistega srebra,
e)   enojni ali mali  zvezni tolarji (poldrugi goldinar),  po 30 iz enega fanta čistega srebra.
Dnarji pod a), b), d) in e)   omenjeni bodo 900/iooo tistega srebra in 10%oo kupra v sebi imeli, torej   bo vagalo
a)  201/4 dvoforiutnikov
b)  40V2 forintnikov ali goldinarjev
d)   13y2 dvojnih zveznih tolarjev (forintnikov)
e)  27      enojnih zveznih tolarjev (po poldragi
goldinar)
1 funt.
Četertforintniki (c) bodo imeli v sebi 520/iooo čistega srebra in 4SO/iooo kupra, toraj bo 936/i0 četertfojintnikov vagalo en fant.
Premernik je vstanovljen pri
a)  dvoforintniku na 36
b)  pri forintniku ali goldinarji na 29
c)   pri četertforintniku na 23
d)  pri   dvojnem    zveznem   tolarji   (triforintniku) na 41
e)  pri enojnem zveznem tolarji  (poldragim  goldinarji) na 33
(Konec sledi.)
List 92.
Cesarski patent od 19. septembra 1857 zastran
novega dnarja.
(Dalje.)
Člen 6.
Pri kovanji dnarjev se pod izgovorom tako imenovanega rernedija (pomočka) ne bo nič kratilo ali odbijalo zastran njih jedra ali teže.
Kolikor «e brezozirua ali absolutna natančnost pri po-samnem dnarji ne more doneči, dopusa se kakor okrajni ali neprestopni razloček glede na več ali manj, ki ne sme preseči pri
a)  dvofnrinlniku                      3/iooo v jodru in    3 tis. teže,
b)  forintniku (goldinarji)       3/1000 „    „      „    4   „    „
c)  četerifurintniku                  5/1000 n    „      „ 10   „    „
d)  dvojnem zveznem tolarji
(triforintniku)   3/l000 „    „      „    3    „    „
e)  enojnem zveznem  tolarji   ,
(poldrugim goldinarji)   3/1000 „    „     „    4    „    „
366
Člen T.
Avstrijanski deželni dnarji, ki se imajo kovati po členu 5, bodo imeli na sprednji strani Našo dopersno podobo z opisom:
FRANC JOS. I. D. G. AVSTRIAB IMPERATOR, na  zadnji strani  pa  cesarskega orla,   pod  kterim   bo   stala napoved svrednosti 2 fl.,  1 fl. in  ]/4 fl. z opisom: HUNG. BOH. LOMB. ET VEN. GAL. LOD. ILL. REX A. A. ni s kovno letnico.
Kraj bo  gladek  in bo  z udertimi čerkami  imel geslo:
VIRIBUS UNITIS.
Člen 8.
Sprednja   stran zveznih   dnarjev   bo   imela  Našo   dopersno podobo z opisom: FRANZ JOSEPH I. V. G. G. KAISER V. OESTERREICH.
Na zadnji strani bo cesarski orel z opisom — za dvojne tolarje:
ZWEI VE RELNS THALER... XV EIN PFUND FEIN. in za enojne tolarje:
EIN VEREINSTHALER ... XXX EIN PFUND FEIN. in število leta, v kterem je bil dnar narejen.
Kraj bo gladek in bo imel z udertimi čerkami geslo: MIT VEREINTEN KRAEFTEN.
Člen 9.
Kar se tiče drobiža, bodo se kovali:
Dnarji po deset in po pet stotink iz srebra, in
dnarji po tri  in  po  eno  stotinko,   in dnarji  po  pet tisočin
iz kupra.
Člen 10.
Sreberni drobni dnar se bo tako delal, da bo pet sto penezov po deset stotink in tisoč (tavžent) penezov po pet stotink en funt čistega srebra v sebi imelo.
Penezi po deset stotink bodo obstali iz 500/iooo čistega srebra in 500/10oo knpra, penezi po pet stotink pa iz 375/iooo čistega srebra in iz 625/iooo kupra*
Torej bo 250 peneza po deset stotink in 375 peneza po pet stotink vagalo funt.
Razloček glede na jedro, kolikor ga je v srebernem drobižu, ne sme nad ali pod ustanovljeno mero preseči 5/1000; glede na težo pa ne 10 tisočin.
Premernik je ustanovljen pri penezu od deset stotink na 18, pri penezu od pet stotink na 16 milimetrov.
Prednja stran bo imela Našo dopersno podobo z opisom: FRANZ JOSEPH I. V. G. G. KAISER V. OESTERREICH; zadnja stran pa nadpis „10" oziroma „5", nad tem visečo avstrijansko cesarsko krono, opis: „SCHEI-DEMUENZE" in število leta, v kterem je dnar kovan, obdana z lavorjevo in paimavo vejo.
Kraj bo zobčast.
Člen 11.
Pri kovonji kuprenega drobiža se bo sto petdeset stotink iz enega funta kupra delalo.
Kupreni drobni dnarji bodo sledeči: penezi po tri stotinke, penezi po eno stotinko. penezi po pet tisočin.
Premernik peneza po tri stotinke je ustanovljen na 25, peneza po eno stotinko na 19, peneza po pet tisočin na 17 milimetrov.
Sprednja stran kuprenega dnarja nosi kronanega cesarskega orla z opisom:
K. K. OESTERRE1CHISCHE SCHEIDEMUENZE.
Zadnja stran ima v hrastovem vencu številko stotink ,j3u, „1" ali „5/ioa> epodej pa kovno letnico.
Kraj bo gladek.
Člen 12.
Luknjasti kakor tudi ponarejeni in taki debeli ali drobni dnarji,   ki so kako drugače  in  ne  po  navadnem   prehodu
med ljudmi kaj od svoje teže zgubili, se ne jemljejo za plačilo ne pri deržavnih in očitnih dnarnicah, ne med pe-samnimi ljudmi.
Člen 13.
Iz zlata se bodo kovali sledeči dnarji: Krona po 1/50 fanta čistega zlata, pol krone po 1/l00 fanta čistega zlata.
Člen 14.
Krona in pol krone bote imenovani »zvezni zlati dnarji." Primesna razmera   pri   zveznem  zlatem  dnarji   je postavljena  na 90%ooo z,ata  in  loo/iooo k«pra.    Torej   bo 45 kron in 90 pol kron vagalo en fant.
Premernik je ustanovljen za krono na 24 milimetrov, za pol krone pa na 20 milimetrov.
Prednja stran bo nosila Našo dopersno podobo z opisom :
FRANZ JOSEPH I. V. O. G. KAISER V. OESTERREICH.
Zadnja stran bo kazala ime dnarja  in kovno letnico v
neskljenjenem vencu iz  hrastovih peres  z opisom  od zgori
VEREINSMUENZE. od zdolej — pri kronah
50 EIN PFUND FEIN, pri pol kronah
100 EIN PFUND FEIN. Kraj bo gladek,  in bo imel z udertimi čerkami geslo; MIT VEREINTEN KRAEFTEN.
Člen 15.
Razloček nad ali pod postavuo mero ne sme pri kovanji zveznih zlatih dnarjev, deržeč se vodila v členu 6 izrečenega, pri posamnem peneza glede na jedro presegati 2/1000, glede na težo pa ne 2V2 tisočin.
Člen 16.
Zvezni zlati dnar nima lastnosti plačila, postavni sreberni dnar namestujočega; torej ni nikdar dolžan, jemati ga namesti postavnega srebemega dnarja.
Glede na jemanje zveznih zlatih dnarjev pri deržavnih
dnarnicah   dajemo  Našemu   dnarstvenemu   ministru  oblast,
zaukazati,  kar je primerno dnarni pogodbi   od 24. januarja
1857.
(Konec sledi.)
370
Cesarski patent od 19. septembra 1857 zastran
novega dnarja.
(Konec.)
Člen 17.
Samo taki zvezni zlati dnarji se bodo šteli, da so polnotehtni, kteri imajo pravilno težo 745 oziroma Y90 fanta z dopašenim razločkom v teži od 2l/% tisočin (dopušena teža), toda samo takrat, če tudi ta dopušeni razloček v teži izhaja od navadnega prehoda med ljudmi.
Zveznih zlatih dnarjev, ki bi od pravilne teže za več kakor 2l/2 tisočin odstopili, Nase dnarnice in očitne naprave, pod posebnim deržavnim nadgledom stoječe, zlasti dnarne in upne naprave ter banke, več ne smejo med ljudi dajati, marveč jih morajo Našim kjvnicam izročiti, da jih pretope.
Ako deržavne dnarnice vzamejo kaj tacih zlatih dnarjev, ki nimajo polne teže, bodo za vsako l/10 tisočine (as), ki ji manjka od pravilne teže y45 oziroma l/90 funta, odbijale premeten znesek, prištevaje */a odstotka dnarnič-nega kursa za stroške predelovanja.
Zvezui zlati dnarji, pri kterih manjka čez 5 tisočin od pravilne teže V45 oziroma y90 funta, se bodo, kakor se prikažejo pri deržavnih dnarnicah, ali prideržali v deržavnih dnarnicah, (v tem primeru se prinescu poverne vrednost zlata z odbitkom */2 odstotka za stroške predelovanja), ali pa vdeležencu le po tem nazaj dali, ko se z vrezom ali kako drugače naredi, da več niso za prehod kakor dnarji.
Člen 18.
Da se bo ložej s kronami rajtalo, bo krona razdeljena v deset delov z imenom „desetinka krone" in te desetinke se bodo razdelile dalje v decimalne dele.
v
Člen 19.
Tako imenovani levantinski tolarji s podobo Marije Terezije prestavnega spomina in z letnico 1780 se bodo v teži in z jedrom kakor ste takrat bile, po sedanjem 12 tolarjev iz 1 dunajske marke (0.5612S8 funta)   čistega srebra
(833 V ~\ —-~ 1  kakor  kupčijski
dnar kovali.
Člen 20.
Tudi se bodo avstrijanski cekini, kakor doslej, namreč po 811S9/355 cekinov iz ene dunajske marke (0.586m funta)   čistega   zlata  z jedrom  od   23   karatov   8  grama?
( Tono" I kakor kupčijski dnar kovali.
Člen 21.
Vsi dnarji, ki jih je kovati po tem patentu, razun edinih levantinskih tolarjev, se delajo v obročku, in so obdani na obeh straneh z zvišanim robom iz plosaate pal-čice, ktere se od znotrej derži kolesce biserov (biser tik bisera).
Vsi dnarji bodo kazali kovnico, iz ktere so, in sicer sledeče čerke:
A za Dunaj,
B za Kremnico,
E za Karlsburg,
M za Milan, in
V za Benetke.
Člen 22.
Od 1. novembra 1857 naprej se v Naših kovnicah ne bodo delali drugi kakor v tem patentu našteti dnarji. Prider-žano je pa, da se bodo dnarji v členih 5 in 13 omenjeui za spomin na zgodovinske prigodke ali za kak poseben namen dali kovati s štempeljnom ali kovom, ki ga bomo Mi za vsaki primerljej posebej poterdili.
Člen 23.
Dnarji, kar jih sedaj po postavi hodi med ljudmi, naj ostanejo med ljudmi, dokler zastran njih ne ukažemo kaj druzega, deržeč se odločb dnarne pogodbe.
Kake da bodo razmere dnarnega prehoda in kako da se bo novi dnar obračal na pravne razmere med ljudmi, to bomo v posebnih zaukazih ustanovili.