tluédmMk občin Ormož in Ptuj YU ISSN 0042-077« Uto: XXVI Ptuj, 5. april 1990 Številka: 9 VSEBINA: SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ 41. Dolgoročni plan občine Ormož za obdobje 1986—2000 — dopolnjen 1989 SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 42. Odlok o spremembi odloka o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v letu 1990 43. Odlok o proračunu občine Ptuj za leto 1990 44. Odlok o spremembi odloka o davkih občanov v občini Ptuj 45. Odlok o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin v občini 46. Odločba o spremembi odločbe o ustanovitvi osnovne šole v Ptuju (Olga Meglič) 47. Odločba o spremembi odločbe o ustanovitvi Osnovne šole Franca Osojnika 48. Odločba o spremembi odločbe o ustanovitvi Osnovne šole Tone Žnidarič KRAJEVNE SKUPNOSTI 49. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih objektov na območju Krajevne skupnosti Žetal 41. Na podlagi odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986—2000 ter sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 (Uradni list SRS št. 30/87) ter 99. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) in Smernic za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Ormož za obdobje 1986—2000 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/88) je Skupščina občine Ormož na seji družbenopolitičnega zbora, dne 26. 2. 1990 in na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 6. 3. 1990 sprejela DOLGOROČNI PLAN OBČINE ORMOŽ ZA OBDOBJE 1986-2000 - dopolnjen 1989 Spremeni in dopolni se Dolgoročni plan občine Ormož, objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 14 z dne 15. maja 1986, od poglavja »Skupni interesi in cilji prostorskega razvoja občine in merila za doseganje teh ciljev« naprej. Zasnova in strategija urejanja prostora poselitve, varstvo dobrin splošnega pomena in okolja 1. Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja občine v prostoru in merila za doseganje teh ciljev Skladno z zadanimi cilji na ekonomskem in socialnem področju si bomo na področju urejanja prostora v občini prizadevali doseči naslednje skupne cilje: — čim bolj enakomerna razvitost v prostoru občine, — varovanje naravnih resursov, ki so pomembni za dolgoročni razvoj občine, — izboljšanje kvalitete življenjskega okolja, — smotrno razmeščanje dejavnosti v prostoru in njegova skladna izraba, — usklajenost namenske rabe prostora s prostorskimi možnostmi in družbenimi potrebami, — racionalna poraba prostih površin za stanovanjske, oskrbne in storitvene, proizvodne, infrastrukturne ter športne in rekreativne namene. Ob naštetih skupnih ciljih si bomo prizadevali doseči tudi cilje, ki se nanašajo na posa- mezna področja dejavnosti in območja v občini. Na področju kmetijstva bomo stremeli k obdelovanju vseh kmetijskih površin — to velja zlasti za območja intenzivnejše deagrarizacije. Kmetijska zemljišča bomo ščitili pred nedovoljeno pozidavo in drugimi nedovoljenimi posegi nanje. Poselitvi in drugim nekmetijskim rabam bomo ta zemljišča namenjali v kolikor je le mogoče majhni meri in samo pod pogojem, da bo za to obstajal širši družbeni interes. Gozdove bomo varovali in skrbeli za njihovo smotrno rabo ter krepitev njihovih naravnih zmogljivosti. Od gozdnih zemljišč bomo poselitvi ali drugim rabam namenjali le tista, ki so manj lesno produktivna. Na območjih vodnih virov bomo preprečevali zmanjšanje njihove izdatnosti in možnost njihovega onesnaženja. Poskrbeli bomo za varovanje in smotrno ter urejeno izrabo zalog mineralnih surovin. Vredna območja in spomenike naravne dediščine bomo zavarovali. Skupaj z varovano kulturno dediščino jo bomo aktivno vključevali v proces družbene reprodukcije in jo v ta namen povezovali s turistično ponudbo, izobraževanjem ter možnostmi za rekreacijo v naravnem okolju. Za vse to je med drugim pomembno vzdrževati kulturno krajino in tipiko slovenje-goriškega sveta. Komunalne odpadke bomo odlagali na urejenih odlagališčih, odpadne vode v večjih naseljih pa vodili v zbiralnike in poskrbeli za njihovo čiščenje. Železniška infrastruktura bo modernizirana, enako pa velja za dele cestne infrastrukture. Slednjo bomo razvijali skladno z razvojem poselitve, s čimer bomo prispevali k izenačevanju opremljenosti območja občine z objekti družbenega standarda. K temu bo prispevalo tudi dograjevanje in povečevanje kapacitet PTT in elektroenergetskega omrežja. Družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti bomo v prostoru občine razporejali tako, da bo osnovna raven teh dejavnosti enakomerno dostopna vsem prebivalcem občine, višja oz. bolj specializirana raven pa zaradi načela racionalnosti zastopana le v večjih naseljih. Nove proizvodne dejavnosti bomo locirali v naselja, v katerih tovrstne dejavnosti že obstajajo ali pa so v njih prisotni ekonomski, kadrovski, infrastrukturni, prostorski in drugi pogoji za vzpostavitev teh dejavnosti. Prostor občine bomo enakomerno poselili. Občinsko središče, pomembnejša lokalna in lokalna središča bodo centri zmerne koncentraci-' je prebivalstva, na ruralnem območju pa bo toliko ljudi, da bo zagotovljeno vzdrževanje naravnih in družbenih vrednot celotnega prostora občine. Omrežje naselij in delitev funkcij v njem bosta takšna, da bosta odpravljala razlike v razvitosti posameznih območij občine in omogočala čim bolj enakovredne pogoje za bivanje in delo. Na manj razvitih območjih občine bo potrebno posamezne dejavnosti hitreje razvijati — v nasprotnem primeru prekomernega koncentriranja prebivalstva okoli mesta Ormož oz. praznjenja ruralnega območja na severu občine ne bomo mogli zaustaviti. Prostorski razvoj naselij bo usmerjen v dograjevanje in dopolnjevanje obstoječih naselbinskih struktur, pri čemer sta načelni usmeritvi zaokroževanje urbanih jeder in čim manjše poseganje na kvalitetna kmetijska zemljišča (slednje pretežno v primerih, ko gre za že delno pozidane komplekse in izrabo obstoječe komunalne infrastrukture). Za potrebe uresničevanja razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo ta vidik upoštevali pri vseh prostorsko organizacijskih rešitvah. Namenska raba prostora bo rezultat usklajenih potreb poselitve, kmetijstva, gozdarstva, izkoriščanja mineralnih surovin, varstva naravne in kulturne dediščine ter vodnih rezervatov in vodnih površin, rekreacije, večjih infrastrukturnih objektov, odlagališč odpadkov, območij sanacij in območij za posebne namene. Ce se glede na medsebojne vplive namenske rabe ne bodo izključevale, jih bo lahko na istem območju nastopalo več hkrati. V nasprotnem primeru bomo nasprotja med posameznimi rabami reševali selektivno glede na gospodarski učinek, prvobitnost krajine in ekološko zmogljivost okolja. Premišljenost in celovitost posegov v prostor mora biti zagotovljena zlasti na območjih značilne kulturne krajine. 2. Usmeritve in zasnove razvoja dejavnosti v prostoru občine po področjih 2.1. Kmetijstvo Učinkovitejše gospodarjenje s kmetijsko zemljo bomo vzpodbujali ne le z ekonomskimi in socialnimi ukrepi, temveč tudi s primernim prostorskim oblikovanjem in razmestitvijo kmetijskih zemljišč, ki bo skladno z omrežjem agrarnih naselij v občini. Posebej skrbno bomo pred spreminjanjem namembnosti varovali kmetijska zemljišča, trajno namenjena kmetijski proizNodnji (I. območje kmetijskih zemljišč). Njihova skupna površina v občini znaša Ì3169 ha. Glede na to, da strnjena naselja ležijo povečini na najboljših kmetijskih zemljiščih, se posegom na le-te ne bomo mogli v celoti izogniti. Zagotov ili pa bomo, da bodo taki posegi vsestransko pretehtani, argumentirani in potrjeni s strani vseh, v katerih pristojnosti je odločanje o tem. Druga kmetijska zemljišča (11. območje 'kmetijskih zemljišč) obsegajo 345 ha površin. Kmetijsko zemljo bomo varovali pred erozi- Hidromelioracije (osušev. namak.) Sejanska dolina 305 Koračice 60 Rucmanci — Savci 260 170 Dolina Lešnice 11. faza 460 Ivanjkovska dolina 330 55 Otok pri Veliki Nedelji 300 Dolina Trnave in Libanje 620 Obrež Središče 600 Sodinsko in Seneško polje 440 Pušenci—Središče (med cesto in Dravo) 1552 Krčevina 16 Podgorski potok 165 Bohot 90 Nasadi 740 jo. poplavami in vsakršno degradacijo, ki bi bila posledica onesnaženja tal zaradi industrijskih in podobnih emisij. Ob morebitnih poškodbah oz. degradaciji bomo kmetijska zemljišča sanirali. Posebno skrb bomo namenili zavarovanju kmetijskih zemljišč in kmetij na območju občine. od koder se prebivalstvo odseljuje. Učinkovitejši izrabi kmetijskih resursov občine bodo namenjene tudi agrarne operacije. Z njimi bomo izboljševali kmetijska zemljišča pretežno v ravninskih predelih občine. Izvedli bomo agrarne operacije na naslednjih melioracijskih območjih: Komasacije (v hektarjih) Agromelioracije 790 1552 SKUPAJ: 2306 Poleg naštetega v Tabeli bomo izvedli tudi več melioracij na manjših območjih kmetijskih zemljišč. Pred izvedbo hidromelioracij ob stari strugi Drave bomo proučili možne negativne vplive na podtalnico in za potrebe namakanja zajemali vodo iz površinskih vodotokov. Pri osuševanjih bomo vse pomembnejše vlažne biotope (rastišča ogroženih rastlinskih in živalskih vrst) izločili in ustrezno varovali. To velja zlasti za agrarne operacije na območju predvidenega krajinskega parka Jeruzalemske gorice, ki morajo biti izvedene v skladu s pogoji, opredeljenimi za izvajanje-kmetijskih dejavnosti na območju krajinskih parkov. Do priprave srednjeročnega družbenega plana bomo pripravili vso potrebno dokumentacijo za usklajevanje navzkrižja med predvidenim naravnim rezervatom Trnje/Središče ob Dravi in agrarnimi operacijami, ki so tam predvidene. 2. 2. .Gozdarstvo Učinkovito gospodarjenje z gozdom bo rezultat vseh gojitvenih, eksploatacijskih in varovalno sanacijskih aktivnosti, ki jih bomo izvajali v gozdovih nz namenom ohranjati njihove proizvodne in splošno koristne funkcije. Zaskrbljujoče visoka stopnja poškodovano-sti gozdov zaradi škodljivih emisij v okolje narekuje hitro in učinkovito ukrepanje na vseh področjih, kjer koreninijo vzroki za umiranje gozdov. Za varovanje gozdov bomo poiskali dodatne vire financiranja in na medobčinski ter republiški ravni usklajevali vse akcije, s katerimi bomo reševali probleme umiranja gozdov. Gospodarjenje z gozdom bo v izhodišču naravnano tako, da bo blažilo oz. preprečevalo takšne negativne vplive onesnaževanja okolja na gozd, kot so npr. povečanje biološke nestabilnosti gozda, zmanjšanje letnega prirasta lesne mase ipd. Proizvodna funkcija gozda bo podrejena njegovim varovalnim in splošno koristnim funkcijam. Gozd bomo varovali pred krčitvami in z ustreznimi gozdno gojitvenimi deli zagotavljali trajnost njegovih funkcij. 900 2957 2342 V okviru organizacijske naloge k dolgoročnemu planu bo občinski nosilec planiranja za področje gozdarstva uskladil gozdove s posebnim namenom znotraj lastnega sektorja na nivoju republike (gozd s posebnim namenom na območju črpališča v Mihovcih!). Gozdove s posebnim namenom, ki še niso zaščiteni, bomo zavarovali z občinskim odlokom. Gozdne prometnice bomo vzdrževali tako, da bo omogočeno opravljanje vseh varstvenih in gojitveno eksploatacijskih aktivnosti v gozdovih. Na območju občine prevladujejo nižinski listnasti gozdovi. Lesnoproizvodni gozdovi pokrivajo 5539 ha površin, gozdovi s posebnim namenom pa 32 ha. 2. 3. Vodno gospodarstvo Učinkovitejše gospodarjenje z vodnimi viri bomo zagotovili z optimizacijo njihove izrabe, ohranjanjem obstoječega vodnega režima in kakovosti vodnih virov ter racionalnim trošenjem vode. Do I. 2000 bomo z vodovodnim omrežjem oskrbeli večji del občine in nanj priključili 95 % gospodinjstev. Nižinski del bo oskrbovan iz primarnega vodovoda (črpališče Mihovci), gričevnati predel pa z lokalnimi vodovodi, ki jih bomo postopoma povezovali med seboj in s primarnim cevovodom, kjer bo to smotrno. Vodnogospodarske ureditve bomo izvajali na območjih, kjer je zaradi neurejenega vodnega režima prizadeta kmetijska proizvodnja ali so ogrožene naravne ali ustvarjene dobrine. Pomembnejšo podtalnico (Ptujsko polje) s črpališčem v Mihovcih bomo varovali skladno s sprejetim odlokom. Ležišče podtalnice je še pri Lahoncih. Zanj bomo pripravili odlok o varovanju in ga zaščitili z ustreznimi ukrepi. Vodnogospodarske ureditve (zbiralniki, regulacije) bomo izvedli tako, da bo poskrbljeno za ustrezno varstvo okolja. Na območju občine je nezajeta podtalnica le v pasu ob Dravi vzhodno od Ormoža. Drugi vodni viri so zajeti in jih izkoriščamo (pomembnejša podtalnica na Ptujskem polju, dru- ga podtalnica pri Lahoncih, več drugih izvirov v gričevnatem severnem delu občine). Zgradili bomo Podravski magistralni vodovod v smeri od Skorbe do Ormoža. Obstoječe primarno vodovodno omrežje bomo dogradili na severozahodu občine (Bratonečice —Trnovci) im na odseku Sp. Salovci—Godeninci —Vitan. Poleg obstoječega večnamenskega zbiralnika Savci bomo zgradili še večnamenski zbiralnik Litmerk —Ivanjkovci na Pavlovskem potoku. Regulirali bomo naslednje vodotoke: Drava (od Ptujskega do Ormoškega jezera), Pavlovski potok (na odseku od Ivanjkovščaka do Pavlovcev), Lešnica (krajši odsek pred izlivom v Dravo), Račjek (od Huma do Frankovcev) in Bres-niški potok (od izvira do Cvetkovcev) Regulacije so že izvedene na večjem delu Sejance in Lešnice, na krajših odsekih nekaterih drugih potokov in na reki Pesnici. Zaradi varovanja krajine ob stari strugi Drave bo regulacija te reke izvedena le v smislu sanacije kriznih žarišč (izpodjedanje njivskih površin, poti ipd.) oz. tako, da bodo v čim večji meri ohranjene naravovarstvene kvalitete tega območja (prodišča, rokavi, poplavni logi). 2. 4. Rudarstvo S pravočasnimi raziskavami območij mineralnih surovin, z njihovim varovanjem in pravočasno pripravo potrebne prostorske ter rudarske dokumentacije bomo poskrbeli za urejeno in učinkovito gospodarjenje z mineralnimi surovinami. To se nanaša zlasti na pridobivanje gramoza — dosedanje nelegalno črpanje te surovine bo preseženo z ureditvijo centralne gramoznice jugovzhodno od lagun Tovarne sladkorja. Za gramoznico bo izdelana vsa potrebna dokumentacija za opredelitev načina njenega izkoriščanja. Poleg pridobivalnega območja gramoza je med drugimi mineralnimi surovinami potrebno omeniti še ležišče termalne vode pri Ključarovcih in nahajališče gline severno od Ormoža (pridobivalno in raziskovalno območje Hardek). Od pomembnejših mineralnih surovin sta v občini zastopana nafta in plin (njuno raziskovalno območje obsega skoraj celotno območje občine). Raziskovalna območja mineralnih surovin bomo pred posegi nanje zavarovali s pravočasno izdelano dokumentacijo, tako da se bo lahko kasnejša eksploatacija nemoteno odvijala. Pridobivalna območja mineralnih surovin bomo varovali tako, da na njih in v njihovi okolici ne bo prišlo do nenadzorovanih poškodb zemljišča. Ležišče termalne vode pri Ključarovcih bomo varovali pred onesnaženjem. Na območjih pridobivanja mineralnih surovin bomo po končani eksploataciji izvršili sanacijo in vzpostavili prvotno ali pa kakšno drugonamen-sko rabo prostora. Sanacija za izkoriščeno območje glinokopa bo opredeljena v ureditvenem načrtu za odlagališče komunalnih odpadkov, ki bo vzpostavljeno na njegovem mestu. 2. 5. Naravna in kulturna dediščina Objekte in območja naravne in kulturne dediščine bomo varovali pred propadom ali degradacijo ter njihovo stanje izboljševali z ustreznim vključevanjem v proces družbene reprodukcije (povezovanje s turistično ponudbo, izobraževanjem in rekreacijo v naravnem okolju). Na ta način bomo zagotovili učinkovito ohranjanje in izboljšanje njihovega stanja. Pripravili bomo ustrezne strokovne podlage in odlok, s katerim bomo zavarovali vso še nezavarovano naravno dediščino v občini. Skrbeli bomo za izvavjanje že sprejetega odloka o kulturni dediščini in pripravili strokovne podlage za njegovo dopolnitev ter ga dopolnili. Skrbeli bomo za vzdrževanje, obnovo in prezentacijo kulturnih spomenikov, jim po možnosti zagotavljali primarno funkcijo ali jim opredeljevali drugo ustrezno, da bodo del žive naselbinske strukture, ki jih bo tudi obnavljala. 2. 5. I. Naravna dediščina Območja naravne didiščine s posebno vrednostjo so vinorodni griči severovzhodnega dela občine. Tu je predvidena razširitev in zavarovanje krajinskega parka Jeruzalemske gorice (Ident, št. 00115) (že opredeljen v sosednji občini Ljutomer) na območju Brebrovnika, Vinskega vrha, Miklavž pri Ormožu in Vuzmetin-cev. Izdelali bomo elemente za opredelitev tega krajinskega parka, skrbeli za njegovo varovanje in razvoj ter ga vključevali v gospodarsko življenje občine. Območje ob stari strugi Drave (Trnje/Središče ob Dravi) bomo razglasili za naravni rezervat (Ident. št. 00343). V njegovem okviru se nahaja že zavarovano rastišče rakitovca, ki ga bomo varovali pred posegi, ki bi to redko grmovnico ogrozili. Zavarovali bomo močvirje s trstiščem ob Lešnici (črnila) in ga razglasili za naravni spomenik. Za naravni spomenik bomo razglasili tudi Ormoško jezero (postaja in prezimovališče številnih vodnih ptic). Pri Ormoškem gradu je grajski park, ki je opredeljen kot spomenik oblikovane narave (Ident. št. 00395). Skrbeli bomo za njegovo vzdrževanje in obnavljanje ter ga na ta način vključevali v mesto kot živo urbano kvaliteto. Ohranjali bomo tipiko kulturne krajine z vzdrževanjem tradicionalnih kmetijskih kultur, gozdnih sestojev in parcelacijskega vzorca v odprti krajini. V območjih naravne dediščine bomo dopuščali le tiste posege v prostor, ki so koristni za vzdrževanje varovanega naravnega fonda in za njegov zdravi razvoj. 2.5.2. Kulturna dediščina Ta je na območju občine številna in pestra. Vsi kulturni spomeniki v občini so evidentirani po vrstah. Večina jih je zavarovanih — to velja predvsem za druge kulturne spomenike in tudi za nekatere pomembnejše kulturne spomenike (Ormož — arheološko območje (Arheološki spomenik, ident. št. 2140), Ormož — mestno jedro (urbanistični spomenik, 2140), Ormož — grad, park (umetnostni in arhitekturni spomenik, 2140), rojstna hiša Stanka Vraza v Cerovcu (zgodovinski spomenik, 310), križevniški samostan in župna cerkev sv. Trojice v Veliki Nedelji (umetnostni in arhitekturni spomenik. 3700). Tri pomembnejše etnološke kulturne spomenike (dva v Runču (6540) in enega v Trnovcih (6630) bomo zavarovali z odlokom. Med zavarovanimi drugimi kulturnimi spomeniki v občini je več arheoloških, zgodovinskih, umetnostnih in arhitekturnih spomenikov in en tehniški spomenik. Zavarovanih je tudi več naselbinskih območij. Naselja, ki s svojo zasnovo in ohranjenostjo spadajo med kvalitetno kulturno dediščino, bomo urejali z ureditvenimi načrti ali bomo zanje izdelali posebne prostorske ureditvene pogoje. 2.6. Rekreacija v naravnem okolju Glede na prevladujoči agrarni značaj občine predstavljajo v njenem celotnem prostoru naravni elementi poglavitno komponento. To vsekakor ponuja obilo možnosti za razvoj telesne kulture in aktivne izrabe prostega časa, pa tudi za povezovanje rekreacije s turizmom. Dokajšnja neokrnjenost okolja oz. kulturne krajine v večjem delu občine ne izpostavlja izrazitih območij, primernih za rekreacijo v naravnem okolju. Kljub temu je moč opredeliti Ormoško jezero kot primerno za vodne športe (deskanje, jadranje), slovenjegoriško gričevje (Hanjdl, Sardinje, vinorodni predeli nad Humom, Kogom in Jeruzalemom) pa za izlete in sprehode. Pri posegih v ta območja in opredeljevanju njihovega razvoja bomo upoštevali tudi potrebe in zahteve rekreacije. Obal za kopanje, urejenih smučišč in območij za planinstvo ne predvidevamo. 2.7. Sanacija naravnih virov V vsak poseg v prostor in v celoten razvoj dejavnosti v prostoru bomo vključevali vidik varovanja naravnih virov (voda, zrak, tla) pred škodljivimi vplivi. Razvrednotenje naravnih virov bomo preprečevali z nadzorom nad možnimi onesnaževalci, s saniranjem obstoječih žarišč onesnaževanja in s prepovedjo lociranja določenih vrst dejavnosti na ogrožena območja (varstveni pasovi vodnih virov!). Zmanjšali bomo imisijo v reko Pesnico in izboljšali kvaliteto vode v tem vodotoku. Pesnica je danes v razredu onesnaženosti nad sprejemljivo mejo, Drava pa v III. razredu onesnaženosti nad sprejemljivo mejo. Dravo na odseku od Maribora do Ormoža bomo prednostno sanirali. Z izvajanjem varstvenih ukrepov, ki so predvideni po odloku o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda v občini Ormož, bomo poskrbeli za saniranje podtalnice na Ptujskem polju. Zrak v občini Ormož je onesnažen pod dovoljeno mejo (II. območje onesnaženosti zraka). Odlagališča za komunalne odpadke bomo razmestili tako, da bo njihov škodljiv vpliv na okolje, ekološko ravnovesje v naravi in kulturno krajino kar najmanjši. Centralno odlagališče komunalnih odpadkov bo v delu izkoriščenega glinokopa blizu Hardeške šume. Za odlagališče bo predpisan režim zbiranja, sortiranja (sekundarne surovine, reciklaža), odlaganja in urejanja po zapolnitvi (sektorsko zagrinjanje). Način saniranja bo predviden v izdelanem ureditvenem načrtu za odlagališče. Zaradi oddaljenosti in majhnih količin odpadkov bomo blizu naselij, ki so bolj oddaljena od Ormoža (Središče ob Dravi, Kog, Miklavž pri Ormožu, Tomaž pri Ormožu, Ivanjkovci), opredelili lokalna odlagališča. Ekološki vpliv na okolico odlagališč bomo nadzorovali in preprečevali poškodbe okolja. Po prenehanju odlaganja bomo vzpostavili primarno (kmetijsko, gozdno) ali drugo ustrezno namensko rabo. Glede na dogovore in možnosti v dravski regiji bomo sistem ravnanja s komunalnimi odpadki variantno vezali na regionalno odlagališče komunalnih odpadkov. Sanirali bomo obstoječe odlagališče komunalnih odpadkov ob cesti Ormož—Tomaž. Enako velja za druga divja odlagališča na območju občine. Usposobili jih bomo za primarno ali ustrezno novo rabo. Tovarna sladkorja bo svoje industrijske odpadke odlagala na odlagališču pri Frankovcih, vendar bo potrebno poskrbeti za preprečevanje širjenja vonja ob gnitju ostankov pese. Posebne odpadke bomo zbirali in jih odvažali na odlagališče Melava pri Mariboru. Odvajanje odpadnih voda je v občini z izjemo dela Ormoža in dela Središča ob Dravi v celoti nerešeno. Posebno problematično je območje južnega dela občine — zlasti v okolici Velike Nedelje, kjer je v nevarnosti kvaliteta podtalnice. Takoj bomo pristopili k izdelavi študije odpadnih voda za: — naselja Trgovišče, Velika Nedelja, Mihovci, Cvetkove!, Osluševci (primarni zbiralnik za tranzit odpadnih voda in manjša skupna čistilna naprava), — naselji Središče ob Dravi in Grabe, — naselja Tomaž pri Ormožu, Ivanjkovci, Miklavž pri Ormožu in Podgorci (omrežja za odvod odplak in čiščenje prek emšerjevega usedalnika). V mestu Ormož bomo v skladu z že izdelano generalno študijo odvajanja odplak za mesto zgradili predvideni primarni zbiralnik za tranzit odpadnih voda od obrtne cone Hardek do obstoječe industrijske čistilne naprave v Tovarni sladkorja in čistilno napravo aktivirali. 2.8. Poselitev — sistem naselij in organizacija dejavnosti v prostoru Učinkovitejše delovanje sistema naselij v občini bomo zagotavljali z razvojem in uveljavljanjem njihovih plansko opredeljenih oskrbnih, storitvenih in proizvodnih funkcij. Stavbna zemljišča bomo pravočasno pridobivali, pri pravljali in opremljali s komunalnimi objekti in napravami, vzporedno pa skrbeli za pravočasno pripravo načrtov za izgradnjo ali preno vo Objektov na njih. Okoli 75% prebivalcev občine biva ob prometnem koridorju na južnem delu občine. Tu je tudi večina delovnih mest v občini. Prizadevali si bomo, da bodo naselja v redko poseljenem severnem delu občine opremljena s takšnimi in toliko dejavnostmi, da bodo zaustavila odseljevanje ljudi iz teh krajev oz. postala privlačna za naselitev. Sistem naselij je zastavljen tako, da bo zagotavljal enakomerno poseljenost prostora občine. Delitev funkcij v sistemu naselij bo skladna s stopnjo centralnosti posameznih naselij. Pri razmesitvi oskrbnih, storitvenih in proizvodnih dejavnosti bomo upoštevali predvideno vlogo in položaj posameznega naselja v celotnem sistemu poselitve. Učinkovito rabo prostora za poselitev bomo zagotavljali z usmerjanjem gradenj v okvir ureditvenih območij naselij. Najbolj bomo širili mesto Ormož in naselje Velika Nedelja, ostala naselja pa pretežno zaokroževali in zapolnjevali. Središče občinskega pomena je mesto Ormož. Tukaj so zbrane upravne, oskrbne in družbene dejavnosti ter največ proizvodnih dejavnosti v občini. Centralno območje mesta bomo namenjali predvsem centralnim dejavnostim. severni in zahodni del stanovanjem, vzhodni del pa proizvodnim dejavnostim. Pomembnejša lokalna središča so: — Velika Nedelja Središče ob Dravi Ivanjkovci — Tomaž pri Ormožu Ta naselja imajo enega ali več proizvodnih obratov, predvsem pa so pomembna zaradi velikih gravitacijskih območij, ki jih oskrbujejo z osnovno oskrbo, šolo in nekaterimi pomembnimi centralnimi dejavnostmi. V veliki meri opravljajo nekatere funkcije, ki jih v drugih predelih Slovenije prebivalstvo koristi v občinskih središčih. Od opremljenosti in razvitosti teh središč je odvisna razvitost njihovih zaledij, zato jim v občini Ormož pripisujemo velik pomen. Ostala večja naselja so lokalna središča, ki opravljajo funkcijo osnovne oskrbe, manjših zaledij. Kot lokalna središča opredeljujemo naselja: — Miklavž pri Ormožu Kog — Podgorci. Proizvodne dejavnosti so locirane v mestu Ormož in naselju Središče ob Dravi. To sta naselji z 2—3 industrijskimi obrati. Vanju bomo usmerjali tudi nove proizvodne obrate. S povečanjem števila delovnih mest v občini bomo zmanjšali dnevno delovno migracijo v druge občine. Ureditvena območja naselij bodo s svojo velikostjo in razporejenostjo v prostoru občine omogočala izpolnitev vseh planiranih poselitvenih opredelitev. Obstoječa razpršena gradnja bo soomogočila ohranjanje podedovane kulturne krajine in ustrezno izkoriščanje naravnih virov. 2.9. Promet Povečanje učinkovitosti prometa bo rezultat vseh aktivnosti, s katerimi bomo krepili urejenost, kvaliteto in hitrost prevoza ljudi ter blaga. Z rekonstrukcijami in odpravljanjem ozkih grl na posameznih cestah bomo povečali njihovo propustnost. Z vzpostavljanjem smiselne prostorske razporeditve funkcionalne hierarhije cesbin z upoštevanjem obstoječih ter predvidenih izvorov in ciljev voženj bomo poskrbeli za izboljšanje dostopnosti cest. Ob vsem naštetem bomo z ustreznimi korekturami in ločevanjem različnih vrst prometa (motornega, kolesarskega in pešaškega) povečali varnost prometa. Prav z vidika varnosti je problematična zlasti regionalna cesta Ormož—Središče ob Dravi, ki zaradi obcestne zazidave in zatečenega ozkega uličnega profila ne nudi ustrezne varnosti, še manj pa ustreza glede na ekološke vplive na okolje (hrup, plini). Zato bomo v srednjeročnem planu Skupnosti za ceste Slovenije uskladili rekonstrukcijo te regionalne ceste. Izboljšanje prometnih razmer v občini bodo narekovale tudi zahteve varstva okolja pred hrupom, strupenimi izpuhi in podobnim. 2.9.1. Cestno omrežje Razvejanost cestnega omrežja v občini je dobra. Cestno omrežje tvorijo magistralna cesta Spuhlja—Ormož—SR Hrvatska in regionalne ceste Ormož —Središče ob Dravi—Čakovec, Ormož- Pavlovci —Ljutomer in Pavlovci — Stročja vas. Ostale ceste so lokalne. V mestu Ormož tranzitne magistralne ceste ni mogoče uskladiti s tehničnimi, varnostnimi in ekološkimi prometnimi zahtevami, zato bomo do I. 1990 pripravili strokovne osnove za izgradnjo obveznice po severnem robu mesta, do I. 1995 pa pripravili vso dokumentacijo, zagotovili finančna sredstva in obvoznico zgradili. Izvajali bomo rekonstrukcijo oz. modernizacijo odsekov lokalne cestne mreže, ki bodo opredeljeni v srednjeročnih družbenih planih občine. 2.9.2. Železniško omrežje Le-to predstavlja v občini prva glavna proga Pragersko —Ormož —Središče ob Dravi in stranska proga Ormož —Ljutomer. Odsek Ptuj —Ormož je enotirna proga, ki ji bomo po I. 1990 dogradili drugi tir in jo elektrificirali. Odsek Ormož—Središče -Čakovec je enotirna proga, ki bo po I. 1990 elektrificirana. Z elektrifikacijo in izboljšavo nekaterih tehničnih in varnostnih elementov odseka proge Ormož— Murska Sobota bo ta prešla po I. 1990 v drugo glavno progo. Vse tri odseke bomo usposobili za osni pritisk 22 t in večje hitrosti. Potniško postajo v Ormožu bomo modernizirali in rekonstruirali. 2.10. Zveze Učinkovitost omrežja zvez bomo povečevali z njegovim posodabljanjem in vpeljevanjem novih telekomunikacijskih naprav v uporabo. Z večanjem kapacitete omrežja zvez in njego-vin dograjevanjem oz. širjenjem bomo omogočili dostopnost storitev, ki jih zveze nudijo, čim širšemu krogu ljudi na vsem območju občine. V ta namen bo zgrajen medkrajevni telekomunikacijski kabel med Ormožem in Tomažem pri Ormožu. Zmogljivosti vozliščne avtomatske telefonske centrale v Ormožu in končnih central v Podgorcih, Veliki Nedelji, Tomažu pri Ormožu, Ivanjkovcih, Miklavžu pri Ormožu in Središču ob Dravi bodo povečane — s tem bo omogočeno povečanje števila telefonskih priključkov. Razen v naštetih naseljih se PTT enota nahaja še v Kogu. Novih ne predvidevamo. Telefonsko omrežje bo uporabljeno tudi za prenos podatkov. V središčih krajevnih skupnosti, kjer bo izražen interes, bomo pristopili k izgradnji lokalnega kabelskega televizijskega omrežja. Obstoječa lokalna radijska postaja bo po I. 1990 ojačala moč svojega oddajnika. 2.11. Energetika Učinkovitost, zanesljivost in kakovost oskrbe območij občine z energijo bo izboljjšana z dograjevanjem visokonapetostnega električnega in izgradnjo magistralnega plinovodnega omrežja. Struktura porabe energije bo upoštevala potrebe tako proizvodnje kot gospodinjskega odjema. Zmogljivost elektroenergetskega omrežja bo povečana z izgradnjo RTP 110/20 kV v Ormožu in pripadajočega 110 kV priključnega voda, nadalje s povezavami razdelilnih električnih vodov v zanke in s prehodom 10 kV in 35 kV na 20 kV razdelilno napetost. S slednjim bomo tudi zmanjšali izgube električne energije, vendar bo varčevanje z električno energijo v največji meri posledica tehnoloških, tehničnih in drugih racionalizacij pri porabnikih energije. Pri izgradnji elektroenergetskega omrežja bomo vedno upoštevali tudi potrebo po ohranjanju vizualnih kvalitet okolja. 110 kV daljnovodi potekajo od HE Formin do Ormoža in dalje proti Ljutomeru. Razdelilno 20 kV omrežje bomo gradili skladno z izgradnjo stanovanjskih in proizvodnih območij ter na danes še nezadostno oskrbljenih predelih (predvsem na severnem delu občine). Zgradili bomo magistralni plinovod od odcepa na obstoječem magistralnem plinovodu pri Koračicah do Ormoža (tu bo merno regulacijska postaja). Na plinovodno omrežje bo priključeno območje mesta Ormož. Ob obstoječem magistralnem plinovodu Kidričevo—Lendava bomo zgradili še en vzporedni magistralni plinovod. 2.12. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita Za zagotavljanje celovite in učinkovite obrambne in družbeno samozaščitne usposobljenosti bomo v občini pri vseh posegih v prostor upoštevali tudi obrambno samozaščitni vidik. Posebnih območij v te namene ne predvidevamo. 3. Prostorske sestavine dolgoročnega plana SR Slovenije, ki so obvezno izhodišče za pripravo in oblikovanje dolgoročnega in srednjeročnih družbenih planov občine Ormož, ter prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Ormož, ki so obvezno izhodišče za pripravo srednjeročnih družbenih planov občine. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana SR Slovenije, ki jih povzemamo v občinski dolgoročni plan, so po posameznih področjih naslednja: — zasnova kmetijskih zemljišč: kmetijska zemljišča, trajno namenjena kmetijski proizvodnji — zasnova vodnih virov: pomembnejši vodni vir (podtalnica) — zasnova oskrbe z vodo: razmestitev zbiralnikov vode, razmestitev magistralnih vodovodov — zasnova rudnin: pomembnejše rudnine (nafta, plin) — zasnova varstva naravne dediščine: (krajinski park) '— zasnova varstva kulturne dediščine: pomembnejši kulturni spomeniki — zasnova sanacij naravnih virov: onesnaženi vodotok — zasnova cestnega omrežja: magistralna cesta, regionalne ceste — zasnova železniškega omrežja (L glavna železniška proga, stranska proga) — zasnova elektroenergetskega omrežja: (110 kV daljnovodi, razdelilna transformatorska postaja 110/20 kV) — zasnova plinovodnega omrežja: magistralni plinovodi Kot obvezna izhodišča dolgoročnega plana občine za pripravo srednjeročnih družbenih planov občine opredeljujemo za posamezna področja naslednje prostorske sestavine dolgoročnega plana: — gozdarstvo: gozdovi s posebnim namenom — vodno gospodarstvo: zasnova drugih vodnih virov (podtalnica), zasnova razmestitve primarnih vodovodov — rudarstvo: zasnova drugih mineralnih surovin (gramoz, termalna voda, glina) — naravna in kulturna dediščina: zasnova varstva naravne dediščine (naravni rezervat, naravni spomenik, spomenik oblikovane narave), zasnova varstva kulturne dediščine (drugi kulturni spomeniki) — sanacija naravnih virov: zasnova razmestitve čistilnih naprav za odpadne vode z zmo- gljivostjo pod 10000 E (druge čistilne naprave), zasnova razmestitve primarnih zbiralnikov za tranzit odpadnih voda — poselitev: zasnova urbanega omrežja (središče občinskega pomena, pomembnejša loka-na središča), zasnova ureditvenih območij naselij, zasnova odlagališč komunalnih odpadkov, zasnova odlagališč industrijskih odpadkov — energetika: zasnova energetskega omrežja (35 kV in 20 kV daljnovodi, razdelilne transformatorske postaje 35/20 kV in 20/0,4 kV) — promet: zasnova prometnega omrežja (lokalne ceste). V mejah zgoraj naštetih območij in tras, ki so opredeljene v tekstualnem in grafičnem delu dolgoročnega plana, se namenska raba ne sme spreminjati oz. je to možno storiti le pod posebnimi pogoji in na način, kot to določa zakon. Drugim območjem je določena namenska raba tako, da je s srednjeročnimi družbenimi plani občine mogoče dokončno in dovolj podrobno določiti njihovo uskladitev in razmejitev. 4. Opredelitev za uresničevanje prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine 4.1. Usmeritve za nadaljnje urejanje posameznih območij občine s posameznimi vrstami prostorskih izvedbenih aktov (PIA) Območja občine, ki bodo intenzivno izgrajevana ali urejena, bomo obdelali z zazidalnimi, ureditvenimi ali lokacijskimi načrti. Taka območja so stanovanjska, industrijska in nekatera športno rekreacijska območja naselij, objekti in naprave infrastrukturnih omrežij, območja agrarnih operacij, območja, kjer bodo posegi pomenili sanacijo poškodb v prostoru, in druga območja intenzivnejših posegov ali ureditev v prostoru. a) Z zazidalnimi načrti (ZN) bomo urejali območja znotraj ureditvenih območij naselij za intenzivno stanovanjsko, industrijsko in podobno gradnjo. V primeru kompleksne gradnje bomo tako območje s programsko zasnovo vključili v srednjeročni družbeni plan. b) Z ureditvenimi načrti (URN) bomo obdelali območja znotraj ureditvenih območij naselij v primerih manj intenzivne dopolnilne gradnje, prenove ali sanacije območij. Z ZRN bomo urejali tudi območje naselij, prav tako pa tudi nekatera območja izven mej ureditvenih območij naselij (območja mineralnih surovin, agrarnih operacij, sanacij in odlagališč). c) Lokacijske načrte (LN) bomo izdelali za infrastrukturno gradnjo (komunalni, energetski, prometni vodi, objekti in naprave). d) Območja v naseljih, na katerih gradnja ne bo intenzivna (adaptacije, rekonstrukcije, dograditve), in območja razpršene gradnje bomo obdelali s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP). Izdelali bomo tri posebne PUP za južni, severozahodni in severovzhodni del občine, ter posebne PUP za ombočje krajinskega parka Jeruzalemske gorice in območje naravnega rezervata Trnje/Središče ob Dravi. PUP bomo izdelali tudi za območja ali dele območij že realiziranih Pl N (ZN URN ali LN), pa tudi za območja, za katera predvideni Pl N ne bodo sprejeli v tekočem srednjeročnem obdobju. Za naselja Ormož, Središče ob Dravi, Velika Nedelja, Tomaž pri Ormožu in Ivanjkovci je do I. 1992 predvidena izdelava urbanističnih zasnov, v'katerih bo poleg organizacijske zasnove naselij opredeljen tudi način urejanja posameznih delov naselij s prostorskimi izvedbenimi akti. 4.2. Merila za ugotavljanje odstopanj od sprejetega dolgoročnega plana občine, ki narekujejo postopek spremembe plana so obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih družbenih planov občine, navedena v poglavju 3. Spremembe dolgoročnega plana bomo v primerih družbeno utemeljenih potreb po odstopanju od sprejetih obveznih izhodišč obravnavali in sprejeli po postopku, kot ga določa zakon. Vse druge spremembe, ki bodo nastale zaradi spre- menjenih družbeno ekonomskih pogojev gospodarjenja in ki bodo onemogočale izvajanje nalog iz dolgoročnega plana, bomo urejali s srednjeročnimi družbenimi plani občine. 4.3. Program dodatnih raziskav, analiz in študij, ki so potrebne za spremljanje, uresničevanje in dopolnjevanje dolgoročnega plana občine ter za dokončno odločanje o urejanju prostora v postopku priprave srednjeročnega družbenega plana občine. Za dokončno opredelitev posegov v prostor v postopku priprave srednjeročnih družbenih planov je potrebno izdelati nekatere strokovne podlage. Program dodatnih strokovnih podlag za planske določitve je naslednji: 1. Raziskava ležišč in zalog podtalnice na območju občine; 2. Raziskava ležišča termalne vode na območju Ključarovcev in možnosti izkoriščanja; 3. Raziskava ležišč gramoznih materialov in gline v občini; 4. Analiza možnosti za regionalno reševanje problema odlaganja komunalnih odpadkov; 5. Analiza prekomerne imisije industrije v občini z opredelitvijo načina sanacije (lagune pri Frankovcih in drugo); 6. Analiza možnosti za hitrejši razvoj turizma na vinorodnem predelu Kog—Miklavž— Ivanjkovci ; 7. Opredelitev sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju občine; 8. Opredelitev sistema oskrbe s pitno vodo na območju občine; 9. Analiza smotrnosti prekategorizacije nekaterih cestnih povezav v občini; 10. Strokovne osnove za pripravo odloka o varstvu naravne dediščine; 11. Evidentiranje vseh nelegalnih gramoznic na območju občine in opredelitev sanacije zanje. 4.4. Naloge, ki jih bo občina opravila skupaj z drugimi občinami za usmerjanje skladnega dolgoročnega razvoja. Skladen razvoj v širšem prostoru zahteva dogovarjanje in usklajevanje aktivnosti s sosednjimi občinami. Naloga pri urejanju prostora na razvojno enotnih območjih, ki segajo na ozemlje dveh ali več občin, se nanašajo zlasti na tisto območje Slovenskih goric, ki ga v občini Ljutomer že zajema in bo v občini Ormož zajemal krajinski park (varovanje naravne dediščine, razvijanje ustreznih in enotnih dejavnosti v obeh delih krajinskega parka). Skupne naloge varstva in smotrnega izkoriščanja skupnih dobrin splošnega pomena se nanašajo zlasti na podtalnico (Občina Ptuj), kmetijska zemljišča in gozdove (občini Ptuj in Ljutomer), regulacija (občini Ljutomer, Ptuj), sanacijo Pesnice in Drave (občina Ptuj, SR Hr-vatska) in vodna površina (Ormoško jezero kot naravni spomenik — SR Hrvatska). Naloge glede skupnih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav se nanašajo na oskrbo z vodo in električno energijo (občini Ljutomer in Ptuj), cestni in železniški promet (občini Ljutomer in Ptuj, SR Hrvatska), zveze (mesto Maribor, občina Ptuj), Odlaganje posebnih odpadkov (mesto Maribor) in regionalno odlagališče komunalnih odpadkov (mesto Maribor, Lenart, Ptuj, Slovenska Bistrica). 5. Kartografski del dolgoročnega plana Tematske karte v merilu: 1:25000: 1. Zasnova namenske rabe prostora 2. Zasnova vodnega gospodarstva in agrarnih operacij 3. Zasnova mineralnih surovin in območij sanacij 4. Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine 5. Zasnova naselij 6. Zasnova vodovodnega in kanalizacijskega omrežja 7. Zasnova prometnega omrežja 8. Zasnova omrežja zvez 9. Zasnova energetskega omrežja 10. Zasnova načinov urejanja prostora 11. Zasnova osnovne rabe prostora občine 6. Kartografska dokumentacija k dolgoročnemu planu občine Sestavljajo jo pregledni katastrski načrti v merilu 1:5000 za celotno območje občine. Na načrtih je prikaz namenske rabe zemljišč, ki se ne sme spreminjati oz. se sme spreminjati le pod posebnimi pogoji, določenimi z zakonom ter ureditvenih območij naselij. 7. Prikaz izjemnih posegov na obvezna republiška izhodišča 7.1. Pojasnilo k tabeli izjemnih posegov na kmetijska zemljišča, trajno namenjena kmetijski proizvodnji (L območje kmetijskih zemljišč) Izjemni posegi na kmetijska zemljišča, trajno namenjena kmetijski proizvodnji, so v občini Ormož nujni v začrtanem obsegu zaradi dejstva, da je velika večina površine občine najboljša kmetijska zemlja in ni mogoče za urbanizacijo uporabiti slabših zemljišč. Naselja (z izjemo Ormoža) so pretežno kmečka, zato so posegi argumentirani večinoma po 11. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih, območja pa so infrastrukturno že opremljena. Občina Ormož je pretežno agrarna, predvsem na severnem delu občine (gričevje) na število kmečkega prebivalstva hitro upada. Ob nadaljevanju današnjega trenda deagrarizacije bo ogrožena kmetijska proizvodnja, zato je eden izmed ukrepov za ohranitev kmečke mladine tudi zagotavljanje površin za stanovanjsko gradnjo. Poselitev v občini je grupirana pretežno v naseljih, zato se posegi na kmetijska zemljišča, trajno namenjena kmetijski proizvodnji, največkrat pojavljajo na robovih le-te (razpršene gradnje je manj kot v drugih delih SV Slovenije)- 7.2. Seznam izjem (posegov na obvezno izhodišče dolgoročnega plana SRS — kmetijska zemljišča, trajno namenjena kmetijski proizvodnji) in drugih posegov, upoštevanih v bilanci Tabela v nadaljevanju zajema vse posege, ki pomenijo spremembo namembnosti površin v dolgoročnem planu občine Ormož za obdobje 1986—2000 — dopolnjen 1989 glede na strokovno podlago — razvrstitev in srednjeročni družbeni plan 1981 — 1985. Posegi na kmetijska zemljišča, trajno namenjena kmetijski proizvodnji, pomenijo posege na obvezno izhodišče dolgoročnega plana SRS in jih je potrebno uveljaviti oz. uveljavljati kot izjemno. Za uveljavljanje izjem je mogoče navesti vsa enega od treh argumentov: A — Zakon o urejanju prostora (Ur. 1. SRS št. 18/84) b — 11. člen zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. I. SRS, št: 17/86) C — poglavje 3. 4. 24. iz dolgoročnega plana Slovenije za obdobje od 1. 1986 do 1.200 (Ur. 1. SRS št. 12/89) (»Usmeritve za usklajevanje navzkrižnih interesov v prostoru«). Vsi posegi, ki jih uveljavljamo kot izjemo, so prikazani v tabeli, ki je sestavni del dolgoročnega plana občine Ormož. Številka: 30-8/88 Ormož, 6. marca 1990 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan R1TONJA, s. r. 42. Na podlagi 12. člena Ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS št. 32/89), 49., 52. in 53. člena zakona o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v letu 1990 in o poračunu določenih obveznosti iz dohodka za skupne in splošne družbene potrebe za leto 1989 (Uradni list SRs št. 41/89) ter 110. in 165. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78, 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1990 sprejela ODLOK o spremembi odloka o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v letu 1990 I. člen Spremeni se 2. točka prvega odstavka 2. člena odloka o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v letu 1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 37/89 in 4/90) in se glasi: »2. Prispevek iz osebnega dohodka za: — osnovno izobraževanje 5.65 %' " — otroško varstvo 1.68 — socialno varstvo 1.06 % — zdravstveno varstvo 0.65% — kulturo 0.63 % , — telesno kulturo 0.39 % «. Spremenita se I. in 2. točka prvega odstavka 3. člena in se glasi: »1. Prispevki iz dobička in prispevki iz do- hodka za: — solidarnost na področju stanovanjskega gospodarstva 3.34 % — gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skiJfme rabe 1.30 % — za izgradnjo vodovodnega omrežja 0.33 % — za izgradnjo objektov kolektivne komunalne rabe 0.20 % — za vzdrževanje in varstvo cest 0.75 % — pospeševanje proizvodnje hrane 0.36 % — intervencije v osnovni preskrbi 0.09 % — blagovne rezerve 0.14% — financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti 0.5 % 2. Prispevki iz nematerialnihs troškov za: — splošno ljudsko obramboln DS 0.20% — požarno varnost 0.18%«. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1/4-1990 dalje. Številka: 403-1/90-13 Datum: 29/3-1990 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC, s. r. 43. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 110. in 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 29. marca 1990 sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE PTUJ ZA LETO 1990 1. člen S proračunom občine Ptuj za leto 1990 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotovijo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb in skupnih družbenih potreb v občini Ptuj v letu 1990. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1990 znašajo din 391,278.008,00 in se razporedijo za splošno in skupno porabo v višini 391,278,008,00. Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del občinskega proračuna. 3. člen Od dela prihodkov, opredeljenih v 2. členu tega odloka, se izloči I % v sredstva rezerv občine Ptuj. 4. člen Sredstva proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali posebnim aktom Skupščine občine Ptuj ali njenega izvršnega sveta ni drugače določeno. 5. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom. Sredstva za materialne stroške, posebne namene in amortizacijo se določijo v okviru potreb in možne rasti občinskega proračuna. Sredstva za posebne namene bodo uporabnikom dodeljena na podlagi pismenih zahtevkov. 6. člen Zaradi učinkovitejše in racionalne porabe sredstev amortizacije bodo upravni organi združevali sredstva, ki se jim zagotavljajo za amortizacijo premičnin in nepremičnin. Način združevanja sredstev določi Izvršni svet Skupščine občine Ptuj. 7. člen Podlaga za pridobitev sredstev za delo organa in s tem tudi dohodka delovne skupnosti so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvrševanju programa. Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog ter pogoji za njihovo izvrševanje, se organu lahko sporazumno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo. 8. člen Vsi prihodki, ki jih uporabniki proračuna ustvarijo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. 9. člen Prihodke, ki jih ustvarijo od plačil za storitve po 8. členu, lahko uporabljajo za kritje materialnih in drugih stroškov naslednji uporabniki : — sodnik za prekrške do višine nastalih stroškov postopka, — vsi upravni organi, ki za svojo dejavnost uporabljajo plačljive tiskovine, do višine dohodkov od tiskovin, — oddelek za občo upravo in proračun dosežene prihodke od najemnin za tekoče vzdrževanje zgradb ter del prihodkov storitev službe za AOP drugim uporabnikom za nabavo opreme v AOP, — Uprava za družbene prihodke del lastnih ustvarjenih prihodkov za pokrivanje dejavnosti organa, — Geodetska uprava del sredstev geodetskih storitev za nabavo opreme. 10. člen Upravni organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1990 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v skladu s programom dela v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom. Za izvajanje določil I. odstavka tega člena ter zakonito in smoterno uporabo sredstev, ki so organu odobrena iz občinskega proračuna, je odgovoren funkcionar organa kot odredbodajalec, vodja knjigovodstva pa je odgovoren za pravilno in zakonito uporabo sredstev. 11. člen Oddelek za občo upravo in proračun izvršuje proračunsko kontrolo finančnega in materialnega poslovanja uporabnikov občinskega proračuna. Ce se pri upravljanju proračunskega nadzora v organu ugotovi, da sredstva niso porabljena za tiste namene, za katere so bila dodeljena, ima oddelek za občo upravo in proračun pravico zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v občinski proračun in-o tem obvesti izvršni svet. 12. člen Sredstva za financiranje delovanja krajevnih skupnosti se razporejajo skupnim službam krajevnih skupnosti občine Ptuj za namene določene s samoupravnim sporazumom o financiranju KS na območju občine Ptuj za obdobje 1986- 1990. 13. člen Nosilci sredstev za obveznosti, za katere ni odrejen neposredni uporabnik ali nosilec in obveznosti, ki imajo značaj splošnih družbenih potreb so: 1. Izvršni svet občinske skupščine za namene: materialni stroški občinske skupščine in izvršnega sveta — stroški proslav in prireditev — stroški sej skupščine in njenih kolegijskih organov — tekoča proračunska rezerva 2. Komite za družbene dejavnosti za: — varstvo borcev NOV — oskrbnine družinskim članom oseb na služenju vojaškega roka — vzdrževanje spomenikov in plošč ljudske revolucije — delovanje kulturnih organizacij — delovanje družbenih dejavnosti 3. Oddelek za občo upravo in proračun za: stroški plačilnega prometa — pogodbene obveznosti za vzdrževanje zgradb, računalniške aparature in programske opreme — odplačevanje kreditnih obveznosti — zdravstveno varstvo — izločanje sredstev rezerv 4. Oddelek za ljudsko obrambo za: — obveznosti za financiranje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite — požarno varnost > 5. Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve za: — delovanje gospodarske infrastrukture (stanovanjska dejavnost, komunalna dejavnost, cestna dejavnost) 6. Komite za kmetijstvo za: — sredstva za pospeševanje proizvodnje hrane —- sredstva za osnovno preskrbo — sredstva za kmetijsko zemljiško dejavnost 7. Komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje za: — sredstva za blagovne rezerve. 14. člen Za izvrševanje proračuna kot celote je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Ptuj. 15. člen Proračunska sredstva se delijo med letom praviloma enakomerno med vse uporabnike, če ni v tem odloku, v posebnem aktu občinske skupščine oziroma v pogodbi med občino in uporabnikom sredstev določeno drugače. Ce zaostaja pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 2. člena tega odloka, sme izvršni svet občinske skupščine začasno zmanjšati zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene v skladu z določili 30. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. 16. člen Izvršni svet občinske skupščine je pooblaščen, da odloča: — o prenosu sredstev med posameznimi nameni občinskega proračuna — o uporabi sredstev iz I. točke 39. člena Zakona o financiranju splošnih in družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74) do višine 60.000,00 din. 17. člen Izvršni svet daje soglasje za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev delovne skupnosti, ki se financira iz občinskega proračuna in določa višino nekaterih zneskov, ki gredo v breme materialnih stroškov. 18. člen Vsi uporabniki proračunskih sredstev, razporejenih s tem odlokom, so dolžni predložiti za proračun pristojnemu občinskemu upravnemu organu finančne načrte za leto 1990 in zaključne račune za leto 1989 s poročili o uporabi sredstev, ki jih neposredno uporabljajo na podlagi tega o.dloka oziroma na podlagi posebnih predpisov. 19. člen Pregled prihodkov proračuna občine Ptuj za leto 1990 in njihova razporeditev sta zajeti v bilanci proračuna za leto 1990, ki je sestavni del tega odloka. 20. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 3/90). 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 402-6/86-2 Datum: 29/^-1990 Predsednik Skupščine občine Ptuj_ Gorazd ŽMAVC, s. r. 44. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 6. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88 in 8/89) in 165. člena Statuta Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78, 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 29. marca 1990 sprejela ODLOK o spremembi odloka o davkih občanov v občini Ptuj 1. člen V 53. členu odloka o davkih občanov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 38/89) se v — 1. točki stopnja 10 % nadomesti s stopnjo 13% — 2. točki stopnja 15 % nadomesti s stopnjo 20% — 3. točki stopnja 25 % nadomesti s stopnjo 33 % — 4. točki stopnja 40 % nadomesti s stopnjo 52 %. 2. člen V 62. členu se stopnja 40 % nadomesti s stopnjo 52 %. ■ 3. člen V prvem odstavku 67. člena se davčna le- stvica spremeni tako, da se glasi: davčne osnove stopnje v din v % 1.549,00 15 nad 1.549,00 do 3.098,00 24 nad 3.098,00 do 4.647,00 33 nad 4.647,00 do 6.196,00 42 nad 6.196,00 do 7.744,00 50 nad 7.744,00 do 9.223,00 58 nad 9.223,00 4. člen 65 V prvem odstavku 71. člena se davčna lestvica spremeni tako, da se glasi: davčne osnove stopnje v din v % nad 27.483,00 do 27.483,00 0,10 do 54.966,00 0,20 nad 54.966,00 do 109.932,00 0,30 nad 109.932,00 do 164.898,00 0,45 nad 164.898,00 do 219.864,00 0,65 nad 219.864,00 do 274.831,00 0,85 nad 274.831,00 5. člen 1,00 Davčna lestvica v 72. členu se spremeni tako, da se glasi: davčne osnove stopnje v din v % do 27.485,00 0,80 nad 27.483,00 do 54.966,00 1,00 nad 54.966,00 do 109.932,00 1,20 nad 109.932,00 do 164.898,00 1,50 nad 164.898,00 do 219.864,00 1,80 nad 219.864,00 do 274.831,00 2,10 nad 274.831,00 2,50 6. člen V prvem odstavku 73. člena se davčna lestvica spremeni tako, da se glasi: davčne osnove stopnje v din v % do 27.483,00 0,15 nad 27.483,00 do 54.963,00 0,35 nad 54.963,00 do 82.449,00 0,55 nad 82.449,00 do 109.932,00 0.15 nad 109.932,00 do 137.415,00 1,00 nad 137.415,00 1,25 V drugem odstavku se davčna lestvica spremeni tako, da se glasi: davčne osnove stopnje v din v % do 27.483,00 0,30 nad 27.483,00 do 54.963,00 0,70 nad 54.963,00 do 82.449,00 I |() nad 82.449,00 do 109.932,00 1 50 nad 109.932,00 do 137.415,00 2,00 nad 137,415,00 2,50 7. člen Prvi odstavek 79. člena sé spremeni tako, da se glasi: Davek od premoženja od plovnih objektov se plačuje v pavšalnem letnem znesku in sicer: — nad 8 do 9 metrov 78,80 din in po 31,10 din za vsak nadalnji meter dolžine. 8. člen V 81. členu se znesek »50.000 din« nadomesti z zneskom »1.000,00 din«. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 416— I/90 Datum: 29/3-1990 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC, s. r. 45. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi I. in 10. člena Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 35/85) ter 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78), 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 29. marca 1990 sprejela ODLOK o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin v občini Ptuj 1. člen V 2. členu odloka o davku na promet nepremičnin v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 31/85 in 29/87) se 2. in 3. točka I. odstavka spremenita tako, da se glasita: »2. Za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene od vrednosti m1 v naslednji višini: 3. Za gradbene objekte na prometno vrednost gradbenega objekta v višini 25 na razliko nad prometno in gradbeno vrednostjo od m' po naslednjih stopnjah: osnova nad do znaša davek din din 310.00 10 310.00 920.00 31.00 + 15 nad 310.00 920.00 1.430.00 122.50 + 20 nad 920.00 1.430.00 2.250,00 224,50 + 25 nad 2.250,00 3.480.00 5.120.00 798.50 + 40 nad 3.480.00 5.120.00 1.454,50 + 50 nad 5.120.00 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 416-2/90 Datum: 29/3-1990 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC, s. r. 46. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 117. in 118. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), v skladu s 326. členom Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 77/88) ter na podlagi 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78, 2/82) je Skupščina skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 29. marca 1990 sprejela ODLOČBO o spremembi odločbe o ustanovitvi osnovne šole v Ptuju (Olga Meglič) 1. Spremeni se besedilo 2. odstavka I. točke odločbe o ustanovitvi osnovne šole v Ptuju št. 61-3/71-13, ki jo je sprejela Skupščina občine Ptuj za Zboru združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 18. maja 1979 in na novo glasi: »Območje osnovne šole Olga Meglič (šolski okoliš) zajema učence naslednjih območij: 1. Krajevne skupnosti Bratje Reš 2. Krajevne skupnosti Olga Meglič 3. Krajevne skupnosti Grajena z naseljem — Mestni vrh od št. 18—73 4. Krajevne skupnosti Dušan Kveder z ulicami : — Med Vrti — Jenkova ulica — Na Gradu — Prešernova ulica — Muzejski trg — Cafova ulica — Raičeva ulica — Muršičeva ulica — Grajska ulica 5. Krajevne skupnosti Boris Ziherl — Ulica 25. maja — Ulica 5. Prekomorske brigade od št. 8 dalje — Arbajterjeva ulica, 2. Osnovna šola Olga Meglič opravi vpis v prvi razred osnovne šole skupaj z osnovnima šolama Franc Osojnik in Tone Žnidarič tako, da imajo vse tri osnovne šole po vpisu enako število oddelkov z enakim številom otrok. osnova nad do din 30,00 30.00 90.00 4,50 90.00 140,00 16.50 140.00 170.00 29.00 170.00 200.00 38,00 200.00 230.00 48,80 230.00 260,00 61.40 260.00 280,00 75,80 280.00 86.60 znaša davek % din 15 + 20 nad 30,00 -F 25 nad 90,00 + 30 nad 140,00 + 36 nad 170.00 + 42 nad 200,00 + 48 nad 230.00 -F 54 nad 260,00 -F 60 nad 280,00 3. Ta odločba se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in prične veljati osmi dan po objavi. Številka: 61-3/79-13 Datum: 29/3-1,990 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC, s. r. 47. SKUPŠČINA OBČINI PTUJ Na podlagi I 17. in I 18. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), v skladu s 326. členom Zakona o združenem delu občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5/78, 2/8) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 29. marca 1990 sprejela ODLOČBO o spremembi odločbe o ustanovitvi osnovne šole Franca Osojnika I. Spremeni se besedilo I. točke sklepa o ustanovitvi osnovne šole Franca Osojnika v Ptuju št. 61-8/79-13, ki ga je sprejela Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 20. julija 1979 tako, da na novo glasi: »2. Območje osnovne šole Franca Osojnika v,Ptuju (šolski okoliš) zajema učence naslednjih območij: 1. Krajevne skupnosti Rogoznica z. naslednjimi ulicami in naselji: — Rogoznica Žabja k Nova vas Podvinci I 25. 100 dalje Kicar 1-35. 75 120, 139 dalje 1 Gomilškova ulica Cesta 8. avgusta Frasova ulica Slovenjegoriška cesta Svržnjakova ulica Ulica Jožefe Lacko Anželova ulica Kratka ulica — Obrtniška ulica 2. Krajevne skupnosti Grajena — Mestni vrh 1-17, 74 dalje 3. Krajevne skupnosti Franc Osojnik v celoti 4. Krajevne skupnosti Boris Ziherl z naslednjimi ulicami in naselji : — Peršonova ulica — Frankovičeva ulica Jurančičeva ulica — Flercegova ulica — Ulica Borisa Kraigherja I —10, 14 dalje Ulica 5. Prekomorske brigade 1—7 5. Krajevne skupnosti Jože Potrč Potrčeva ulica lihe številke od 31 dalje. sode številke od 40 dalje. t Osnovna šola Franc Osojnik opravi vpis v prvi razred skupaj z osnovnima šolama Olga Meglič in Tone Žnidarič tako, da imajo vse tri osnovne šole po vpisu enako število oddelkov z enakim številom otrok. 3. Odločba se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in prične veljati osmi dan po objavi. Številka: 61-8/79-13 Datum: 29/3-1990 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC, s. r. 48. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 117. in 118. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), v skladu s 326. členom Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 77/88) ter na podlagi 165. člena Statuta občine Ptuj (Uiadni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78. 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 29. marca 1990 sprejela ODLOČBO o spremembi odločbe o ustanovitvi osnovne šole Tone Žnidarič I. Spremeni se besedilo I. točke odločbe o dopolnitvi odločbe o ustanovitvi osnovne šole Tone Žnidarič št. 61-7/79-2 z dne 20/7-1979, ki jo je sprejela Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 20. julija 1979 tako, da se na novo glasi: »4. Območje osnovne šole Tone Žnidarič v Ptuju (šolski okoliš) zajema učence naslednjih območij : 1. Krajevne skupnosti Tone Žnidarič 2. Krajevne skupnosti Jože Potrč z ulicami: — Ciril Metodov drevored — Gregorčičev drevored — Kvedrova ulica — Osojnikova ulica — Panonska ulica — Groharjeva pot — Potrčeva cesta I —29, sode številke do 38 3. Krajevne skupnosti Budina—Brstje 4. Krajevne skupnosti Spuhlja 5. Krajevne skupnosti Boris Ziherl z ulica mi: • — Volkmerjeva ulica 1 — 18 — Panonska ulica — Remčeva ulica — Ziherlova ploščad — Ulica Borisa Kraigherja št. II, 12, 13 6. Krajevne skupnosti Dušan Kveder z ulicami: — Aškerčeva ulica — Bezjakova ulica — Cankarjeva ulica — Cvetkov trg — Dravska ulica — Hrvatski trg — Jadranska ulica — Krempljeva ulica — Miklošičeva ulica — Murkova ulica — Ob Grajeni — Tiha pot — Titov trg — Trg M DB — Trg svobode — Trstenjakova ulica — Ulica heroja Lacka — Vodnikova ulica — Vošnjakova ulica — Zelenikova ulica 7. Krajevne skupnosti Rogoznica — Čarmanova ulica — Dornavska cesta — Kokolova ulica — Spindlerjeva ulica — Stojkova ulica. 2. Osnovna šola Tone Žnidarič opravi vpis v prvi razred osnovne šole skupaj z osnovnima šolama Franc Osojnik in Olga Meglič tako, da imajo po vpisu vse tri osnovne šole enako število oddelkov z enakim številom otrok. Odločba se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in prične veljati osmi dan po objavi. Številka: 61-7/79-13 Datum: 29/3-1990 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC, s. r. 49. Na podlagi 12. in 21. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS, štev. 23/77, 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, štev. 35/85, 29. člena statuta krajevne skupnosti Žetale in rezultatov izida referenduma dne; 25. marca 1990 je skupščina krajevne skupnosti Žetale na svoji seji dne 28. marca 1990 spre- jela SKLEP O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA IZGRADNJE KOMUNALNIH IN DRUGIH OBJEKTOV NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽETALE I. člen Za območje krajevne skupnosti Žetale, ki obsega naselja: Čermožiše, Dobrino, Kočice, Nadole in Žetale se na podlagi odločitve občanov na referendumu uvede samoprispevek v denarju in delu. 2. člen Samoprispevek se uvaja za dobo petih (5) let od 1. aprila 1990 do 31. marca 1995. 3. člen S samoprispevkom zbrana sredstva — predvidoma bo zbranih 1.200.000,00 din se uporabijo za sofinanciranje izgradnje naslednjih komunalnih in drugih objektov in sicer: 1. sofinanciranje obnove in gramoziranja krajevnih cest 2. sofinanciranje odcepa lokalne ceste; Žale—Varvasela 3. sofinanciranje modernizacije lokalne ceste; Pridna vas—Podgora 4. sofinanciranje modernizacije odcepov krajevnih cest; — cesta za pokopališče — odcep ceste; Dobrina—Grabe — odcep ceste; Zg. Ravno—Globočec — odcep ceste; Dobrina—Dol — odcep ceste; Marinja vas—Ravni dol — odcep ceste; Trebež—Krhiče — odcep ceste; Rogatnica—Krsiše 5. sofinanciranje izgradnje transformatorskih postaj 6. sofinanciranje pričetka izgradnje mrliške vežice 7. sofinanciranje ureditve pločnika v Žetalah 8. sofinanciranje društev organizacij in funkcionalne dejavnosti KS 9. sofinanciranje akcij »dinar na dinar« 10. sofinanciranje telefonskega omrežja 11. sofinanciranje obnove krajevnega vodovoda 4. člen Samoprispevek plačujejo zavezanci v denarju od naslednjih osnov: 1. zavezanci, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, oz. nadomestila od neto osebnega dohodka, ter drugih dohodkov in prejemkov, ki imajo značaj osebnih dohodkov — po stopnji 2 % od neto osebnega dohodka oz. nadomestila 2. zavezanci, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, po stopnji 5 % letno od novega ka-tasterskega dohodka 3. zavezanci, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev — po stopnji 2 % od osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka. Za zavezance, ki plačujejo davek v pavšalnem znesku 4% od odmerjenega davka. 4. zavezanci, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 1,5% od izplačane pokojnine. 5. za občane zaposlene v tujini v višini 2 % od povprečnega letnega osebnega dohodka v republiki Sloveniji 6. za lastnike vikend hišic, ki imajo stalno bivališče izven naše krajevne skupnosti v pavšalnem znesku letno 7. samoprispevek v delu: vsak za delo zmožen krajan en delovni dan na leto razen zavezancev, ki so po 12. členu Zakona o samoprispevku opraviščeni. V kolikor zavezanec ne opravi delovne obveznosti je dolžan to obveznost poravnati v denarju in sicer v višini 180,00 din, ki jo Svet KS letno valorizira v skladu z ugotovljeno stopnjo gibanja cen v' preteklem letu Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov navedenih v tem členu plačujejo samoprispevek za vsak vir posebej. 5. člen Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Žetale. 6. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnine z varstvenim dodatkom, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, nagrad učencev v gospodarstvu ter dohodka za katerega velja oprostitev po zakonu. 7. člen Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti v določenem roku se obveznost izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov. 8. člen- Samoprispevek, ki se plačuje od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, nadomestila, pokojnin in drugih dohodkov in prejemkov, ki imajo značaj osebnih dohodkov, obračunava in odteguje izplačevalec osebnega dohodka, nadomestil, pokojnin in drugih prejemkov-sa-moprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, pa Uprava za družbene prihodke občine Ptuj. 9. člen Denarna sredstva, ki se zberejo od samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na posebnem žiro računu KS Žetale: Krajevni samoprispevek štev. 52400-842-(M 1 -82292. Krajevni samoprispevek, ki ga morajo plačevati občani na začasnem delu v tujini plačajo za vsako leto posebej na blagajni KS Žetale oz. na žiro račun KS Žetale štev. 52400-780-11373. 10. člen Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka in izvajanje programa je odgovoren svet KS Žetale, ki odgovarja, da se dosledno in v mejah zmožnosti izvaja program za uvedbo samoprispevka. Nadzor nad uporabo sredstev samoprispevka in izvajanjem programa za uvedbo samoprispevka opravlja komisija za družbeni nadzor in samoupravno kontrolo krajevne skupnosti Žetale. 11. člen Svet KS Žetale je dolžan poskrbeti, da se na koncu vsakega leta napravi obračun pobranega in porabljenega denarja samoprispevka s poročilom o izvršitvi programa. Obračun in poročilo iz prejšnjega odstavka predloži Svet KS Žetale v potrditev in obravnavo Skupščini KS Žetale, ki mora o tem poročati zboru občanov. 12. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj uporablja pa se od I. 4. 1990 do 31. 3. 1995. Štev.: S 1.66/90 Datum: 28. 3. 1990 Predsednik skupščine KS Žetale: Horvat Branko, I. r. Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skuoai s Tednikom. Izdajatel] Radio - Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor - Odgovorna urednica MARICA FAJU Sedež uredništva Ptuj Srbski trq 1/1 Tiska GZP Večer, Tržaška 14, Maribor.