DOLENJSKE NOVICE DoleiijHke Novice iKliajiijo vsiiU čolrtoli; «ko : : jc t;i dan praz-iiil;, dan poiirej. : : Ceiiii jim je xa celo leto (od aprila do aprila) S li, xa ]iol leta l-.'>0 K. Naročnina za Nemčijo, Hosiio in dnif^e evropske države znaSa ;i''>0 1Í, za Ameriko K. Lisi in o^Iiisi Ne plněiijejo iiiiprej, dopise, iiiiitiěiiiiio in o;e>iiiMtia sprejoitiii tiskarn» J. Ki'ajec nas). Ensiliranje ali vlaganje (kisanje) tntnega lisija. v jiižriili dežtdali je vlaganj« ali kisaiijo (etisiliiaiije) zelene piČc malo ztitiiio. Zato jo i)a pozna v severiiiii deželah tiaše dj'žave, zlasti na ÓeškeJti in Moi^avskcni, vsak kmet Že radi tega, kei' spravlja na ta naěiu vsako leto za zimo odpadke, ki jili dobi pri pridelovanju sladkorne peso, /Jasi,i pa izliižtic pesne zrezke, ki jili dobiva iz sladkoriie tvoi'nine nazaj. Skisani zrezki sladkorne pese dajejo izvrstno i)i(io /,a tiiolztic krave in ditigo goved po zinii. Letos ol) splošnem pomanjkanju siilie krme je tielja tudi jiii nas mislili na to, da spravitim in vjioi'abimo vse, kar so da ])o zimi vporabiti za krmo. Wem sjjadajo v vinorodnih krajih razni trtrii odpadki, zlasti tilno listje, vinske tiopine in titiii les {enolelne mladike). Vse to se da vlagali, kisati (ensilirati) in lako sin'aviti za ziitio, ker nam daje izvrsten pi'ipoinoČck lïii ki'inljenjii goveje živine. Ako si lioíemo pripraviti tako skî-sano piěo za zimo, moramo imeti za to pred vscin pi'ipraven pi'osloi'. Najbolje so za to pripravne cementne ali obzidane jame, kujtli veliltost s« lavna pw potiiîbi. Trav prikladna niera za tako jamo je T) m dolžine, 5 in širine in 3 m globoíitie. Ako nimamo cementnih jam, si naiediino na piijjravncin ki'aju, kjei' se ni bati zatekanja vode, tako jamo v zemlji, najbolje v ilovnati zemlji in jo obložimo ob strane)» in po tleh z dilami. Će ima jama vzviženo lego, tako da se da skisana pica od ene strani naťíeti in iz jame jemati, je* to posebno pripravno, ker se na'ta način pifie toliko ne jiokvari, kakor če jo jemljemo Iz jame od vrlia, Mesto jam se seveda posUižtijemo laliko tudi velikih kadi ali sodov, kajti kisanje piće je pj'av podobno kisanju i'cpe ali zelja v kadeh. Od trtnilt odpadkov pi-ide sedaj posebno v jioštev trfno listje, ki daje, skisano, dobro kiino za govejo živino. Trt.no listje se sedaj, ko je les že zrel in gi'ozdjo potigano, popoltioma brez •škode trli lahko obere. Dokler je listje še zeleno, ima vefi redilnili snovi v sebi, kakor Če že zi tiinein" in zato za vlaganje bolj prikladno. Nato se natlači sti'gano listje v pri-pi'avljene jame ali kadi tako, da ,se v ne preveč debelilt plast.eh v kadi nasuje in potem toliko časa z nogami tlači (pohodi), da je prav dobro stlačeno. Zelo priporočljivo je, da listje pri tem nekoliko posolimo in sicei' zadostuje 3 kg živinske soli tia 100 kg lisija. Jamo napolnimo nekaj nad î'ob, ker ae skisana krma kasneje primerim poniža. Kadai' je jama polna, je sedaj poglavitna stvar, da natlačeno listje dobro obtiižimo in sicer tako, da pride na vsak kvadratni meter površine 18 do 20 me-terskili stotov teže. To dosežemo najenostavneje s teiii, da pokrijemo listje z debeliitn dilamî ín ga obtežiiiio z velikimi kamni, zaboji, napolnjenimi s kamnotn, peskom alt pi-stjo. Ako je jama na pi ostein, jo je treba primeiiio zavarovati pi'ed mokroto in mrazom. Najbolje je, da jo v podobi sti'ebc pokrijemo s šknpo In nato / dtlaini ali pa da natncčeino na Šknpo piimemo plast zemlje. V dveh do treh tednili se vloženo listje skisa iti ga nato lahko pričnemo krmiti. Jamo na enem ki'ajti (najbolje od strani) odpremo in kislo krmo sproti ven jemljemo, vselej pa zopet luknjo dobro zakrijemo. Samo ob sebi umevno se ne sme vzeti ntež nikjer drugje sti'an kakor tam, kjci' pičo iz jame jemljemo. Skisano trtno listje jé živina prav rada. Najbolje jo je krmiti pomešano z rezanieo slame in sena. Na glavo in na dan se sme jiokrmiti ena tretjina vse krme (racije), ki jo žival dobi. Enako kot trtno listje se kisa tudi lahko vinske tropine, ki so zlasti iižitne, če so že pieknhane (za žganje) in zmlet enoletni titni les (lestii ziiiob). B. Skalický. Iz dpžaunega zboro. Govor dr. Lovro Pogačnika litie 28. septembra 1917, (Koiiet,] Slišim in Čitam glasove, da ne odgovarja naša deklaracija mišljenjii našega ljudstva. Kakor sem izvedel, slika deželni predsednik Kranjske grof Atteins za osebami, ki bi bile pioti deklaraciji. Da, clo odredil je že preganjanje gotovih os'eb, ki so se javno izpovedale za našo izjavo. (Poslanec dr. Koi'ošec: Grof Atteins je denunciral knezoškol'a dr. Jegliča pri vladi. — Ogorčenje.) Da, clo ta cerkveni knez, ki je steber cerkve in prestolu, ni več grofu Attemsn (îovolj pati'ijotičen. (Pritrjevanje pri Jugoslovanih. — Medklici. — Jugoslovani prirejajo di'. Jegliču viharne ovacije.) Samo eden odgovor: Ce bi kak Slovenec trdil, da je proti deklaraciji, je ali lažnik ali hlajiec. Gledé naših zahtev je naše ljudstvo, naše razumništvo in naši vojaki edino. Hočem» biLi svobodno ljudstvo bratov, nočemo biti hlajtci. Našo zvestobo do habsburške dinastije smo dokazali s potoki ki vi, s liekatombami najboljšili sinov. Najbrabrejši in najzvestejši vojak Njeg. Veličanstva je Jugoslovan. V srednjem veku bi postal za to najmanj baron. Kot plačilo svojega junaštva zahteva Jugoslovan svobodo. (Viharno odobi'a-vanje in ploskanje.) Kei' nasprotuje Seidlerjev program brezpogojno našim zabtevam, ne moi'C nikdo od našega kluba pričakovati, da bomo podpirali njegovo vlado. Toda ne saiiiO politični momenti so vzrok nezadovoljnosti našega ljudstva z obsLojeČim režimom. V Istri, Dalmaciji in Ercegbostii vladata glad in smrt. Istrani dobivajo izkaznico za beračenje po Ki'anj-skem. V Dalmaciji so rekvirirali })osamez-nikom olje )>o 6 kron. Sedaj ga ne nioiejo dobiti niti po 30 kron. (Makarska.) Še sedaj ni aprovizucijskega mesta za Istro. Hrvatski sabor je hotel Dalmacijo in lsti'0 aprovizijonirati. Kot odgovor je bilo to ozemlje prideljeno k vojnemu ozemlju. (Poslanec Jarc: Sedaj rekvirirajo.) Da, kar se tiče rekvizicije. Vam povem : Vi gospodje iz drugih kronovin niti v sanjah niste videli, kar se pri nas dogaja. Mi se naliajamo v ožjem vojnem ozemlju. Kdo je opravičen rekviiirati? Po ])ostavi politična oblast. (Medklici.) Politična oblast je naznanila, da bo samo mesto za krmila rekviriralo, V resnici pa izgleda vsa stvar di'ugače. Zjutraj je prišel zastopnik deželnega mesta za krmila, opoldne zastopnik nakupovalnega ui'ada enega armadnega zbora, popoldne pa drug sosednjega armadnega zbora. Zvečer jě prišla ena kolona, drngi dan druga, opoldne že'tretja itd. In potem pridejo še posamezne patrulje z bajonetom in puško in zahtevajo od kmeta sena. Naš kmet je lojalen človek, to je dokazal v vojni. Radi tega da seno, mora ga dati nasproti brahijalni sili. (Pritrjevanje.) ~ Oglejmo si le eno občino v mojem volilnem okraju. V tej občini so rekvii'irali samo v teku treh tednov 15 vagonov sena. (Ogorčenju.) V' drugih deželah pa le po eden ali dva vagona od občine. Toda v tej občini je še več drugili bataljonov na-stanjenili, Zi'aven tega se je naselilo v vasi še 400 Mažarov z 900 konji, ki .so v štirinajstih dneii vse popásli, kar je bilo zelenega. V nekaterih okrajih so vzeli posameznikom zadnjo bilko in niso pustili za lastno živino ničesar. PaČ pa so rekvirirali v nekem okraju za lovskega konja okrajnega gkivaija. (Medklici, vznemijjenje.) Naravna posledica tega je, da mora kmet prodati zadnji l'cp iz hleva. Vse naše gospodarstvo je v svojih temeljih razbito, eksistenčni predpogoj ljudstva je ogrožen. (Ploskanje.) Še eno poglavje moram obravnavati: LISTEK. Ha straži. Humoreska, iiLipisa! Štefan Klaif. Hudinov Nande pa Žagaijev Nace sta bila velika prijatelja. Velikost temu prijateljstvu i>a niste dajali toliko njuni orjaški postavi kakor iskrenost, ki ju je vezala, Odkai' sta se spoznala, sta hodila ena pota; kakor je želel Nande, tako je mislil Nace, in kakor je mislil Nace, tako je želel Nande. Če je bil žejen Nande, začutil je tudi Nace, kako ga pece po goltancu in oba sta spoznala, da bi ju samo dobra kapljica zopet pozdravila, in ko se je nekoč Nande zavzel, da cel mesec ne bo pokusil ne vina, še manj pa Žganja, sklenil je isto tudi Nace. t^lelo takrat bi bila dobila oba enako darilo, Če bi šlo za stavo, kajti Nande se ga je napil prvi dan v mesecu, da bi lažje vstrajal, Nace pa zadnji dan, prepričan, da ga je že potreben. Samo takrat sta svojo občutke in dejanja odela v i)lašČ skrivnosti. Zdelo se je, da ju usoda sama druži kakor za dober zgled vsem tistim, ki nočejo ali ne morejo najti duše, ki bi jih razumela in jili podpirala ob času izkušnjave. Pred leti to ni bilo tako — morda bi še danes ne bilo, da nista zadela skupaj nepričakovano. Taki at sta hodila svoja pota. Nande k Strnadu, kjer so imeli nastavljeno pristno rebulo, Nace pa h škorcu nad cviček. Neko mlajevo noč pa je bilo tako temno, da Natide ni prav nič videl Načeta, ki se je poln cvička in bridkosti, vračal od Škoi'ca. Nace pa tudi ni gledal pred-se; saj mu je bil znan vsak kamen na ccsti. In tako je prišlo, da sta butnila skupaj. In tedaj, ko so iijiine glave pri sunku votlo zabobnele, je [irešinila Načeta sladka zavest, da ima ta, ki je bntil v njega, ravno tako trdo glavo, kakor on, in objel je iskreno Nandeta. Nande pa taki'at še ni nosil v srcu tistih nežnih občutkov, ki so se mu pozneje razvili do Načeta in je vskipel: „ KlobuŠtra pijana, tako te bom usekal!" „ Pa bi se bil izognil, Če ti ni pi'av", je rekel Nace razočai'an in že je mislil, da bo Šlo tudi to najnovejše znanje rakom žvižgat.. Izogiiil —. Zakaj se pa ti nisi, a? Takrat pa se mu je že začelo tajati nekaj okoli srca in žal mu je bilo, da je tako prijel Načeta. „Veš kaj", je rekel, da popravi napako, „pri Sti'nadn imajo dobro rebulo, pojdiva; bom pa jaz dal za eden liter." „Pa je še boljši Škorcev cviček. Ta ti gre kar po žilah!" „Ah, cviček —. Nekoč sem ga tudi jaz ljubil, sedaj se mi je pa zamei'il —. No, pa naj bo, pa pojdiva najprej nad cviček, potem pa na rebulo. Če bova skupaj hodila, ne bova nikoli več z glavami butnila," In tako je bilo poslej. Oba sta začutila, da ju je združila usoda in ljubezen je rastla med njima, kakor zelena trava v maju, če jo namaka rosa božja. Življenje jima je šlo naprej; mimo nju so šli dogodki, eden za diiigim, naj so že bili veseli ali žalostni; skupno sta prenašala radost in gorjé. Nekoč je prišla Nandetii na ulio novica, da se bo upeljala v vasi nočna straža, pri kateri bo moi'al sodelovati vsak, kdor je kaj koi'enjaka. Vsled vojske, da se laliko jiiiklaLi v vas potepuh, ki nam lahko to ali ono |)ovzroči. Nande še ni izvedel, kako lio upeljana ta straža, ali v srcu je že napravil sklep, da hoče tudi on nekaj prinesti na oltar domovine — pa če bo žrtev še tako velika. Saj bi šel Človek v vojsko in bil bi hudi)*, kajti revež bi bil tisti Rii.^, ki bi ga bil srcČal — Nande je stisnil svojo močno pest — pahnil bi ga, da bi se okoli in okoli preobrnil. No, pa morda, kdo ve, kako bo to, morda pa se bo tudi na straži dobila prilika za to? Saj je končno iiametno, da je še kakšen korenjak doma ostal. Kaj naj bi storilo babnice same. Če bi ponoči prišel falot in bi rogovilil okoli hiše? In pa, saj se Že govori, da bo prišel sovražnik v našo vas — iiiejkav, naj le jioskusi! Nande se je čimdaljc bolj razburjal ob teh mislih. Slednjič pa se je odločil, da bo, kakor zmerom, tudi o tem govoril z Načetom in upošteval njegove tozadevne nasvete. Toila še preden je razodel Nacetu to novico in svoje načrte, dobil je od župana veliko pismo, v katerem se je v strogo uradniškem tonu bralo, da sta med drugimi tudi Nande in Nace imenovana za nočna stražnika in da se imata odslej ravnati po navodilih žujtanstva. „Hej, Nace, še smo kampeljci. Čeprav nas niso lioteli v vojsko", tako je dejal Nande zvečer, ko sta jo mahala nad rebulo. „Jaz tudi mislim. Straža je tudi ec- pašnike. Pripetili so se iianiiee krideči slučaji iicniariiosti, da so ii. pr. iia Reki ali v Vipavski (h)liiii, ki jc pravi paradiž žlahMiega sa(îja in grozdja, pognali konje v vinograt-le, kjer so vse popásli, (l'oslaneti BenkovîC: Jn brez vsake poirebeîj 8cvc»la ni bilo piav nobene poircbe! Sam sem nekoč posicdoval i)ri vojnem poveljstvu, naj odjiravijo konje i/, tega našega sadnega vrta, sam sem obliodii planine, kjer bi se lahko paslo na tisoče konj, iatii so krasni pašniki în tilt pi i njiii (xstc in potoki. Ujiam, tla se je to tudi že zgoililo. Gospoda moja! Kdo jo kriv teii slabili razmer? Najprej vojska, potem b i r o k J' a C i j a. Kriva je birokracija, ki nima dovolj poguma, da bi povedala vojakom resnico v obraz. Prepričal sem se, da so tudi generali ljudje in da imajo srca! Ki'ivi so nižji poveljniki, ki pozabljajo, da so v lastni, ne v sovražniltovi deželi. Kriva je nioralična zanikarnost nekaterih delov čet. Te so, hvala liogu, večinoma le ljudje, ki se potuiiujejo v o/.adjii. Polki na bojiŠČn so vse livale vrediii ! To je psihološko tudi |)opolnoma razumljivo, kajti kdor je kdaj hrabro zrl smrti v oči, kdor je sam pretipel vso to bedo, vse te žrtve, ta tudi soCuvstvnje z lastnim ljudstvom; kdor se pa v ozadju potuhuje, kdor skrbi le za lastni Želodcc in lastno bodočnost, ta pozablja, da bivajo poleg njega tudi drugi, ki so prav tako di'žavljaiii, kakor on sam. (lîi'avo, biavo!) Končujem. Neopoi'ečno dejstvo je, da vsi narodi sveta, ne samo mi in naši sovi'až-niki, marveč tudi nevtralci želé miru. Ves svet hoče mini. Zato se zelo čudim, da so tudi tu v zbornici gospodje, kateri pjavijo, da niso za mir sporaznndjeiija. Kot patrijot, ki ljubi svojo domovino in svojega cesarja, ki je to svojo ljubezen tudi dokazal, ko je kot oče šesterih otrok prostovoljno odšel na fronto, trdim: Splošno prepi'ičanje človeštva, vseh narodov in našega naroda je, da ne bo ne zmagovalcev, ne pi'e-maganccv. Nemškega mii'u ne bo, marveč se bo sklenil pi'avi mir Človeštva, v katerega upajo vsi, ki so blage volje. (Bravo!) lil slednjič i)ravini še: Samo pravi, 1'csnični mir iiočemo, mir svobode, enakosti in bi'atstva vseli narodov sveta. Zato bomo hvaležni svojemu ljubljenemu vladaijn, ki je edini tiicd vsemi kronaninii glavami sveta odkrito izrazil svojo miroljubno voljo. V svojih molitvali prosimo, naj bi Bog mirovno delo svetega OČela blagoslovil. Piosinio pa tudi Boga, naj bi blagoslovil vsako besedo, vsaki korak, vsako dejanje, vsakega Človeka, ki iias reši te sti'ašne moritve! — (Dolgotrajno pritrjevanje iji ploskanje.) Dr. ]an. Ev. Kreh mrtev! Težka, trpljenja in bolesti polna vest je došla iz St. Janža na Dolenj. Dne 8. okt. zvečer, krog desete ure, je izdihnil svojo veliko dušo največji Slovenec, kar jih je rodila slovenska mati. Največji Jugoslovan, kar jih je poznal naš slovanski jug. Dr. Janez Evangelist Krek je mrtev. Nehalo je biti sree, ki je domovino, našo vroče ljubljeno slovensko, jugoslovansko domovino najbolj ljubilo. V sredi parlamentarnega dela, v sredi borbe za obstoj našega jugoslovanskega naroda ga je dohitela smrt in nam ga iztrgala iz naše srede. Zastavil je plug, vrgel seme v brazdo, razvil prapor jugoslovanske države, zbral okrog njega srca Jugoslovanov — pa ga ni več med nami! Celo njegovo življenje — eno samo veliko delo od zore do mraka. In sebe ni iskalo, ni poznalo v tem neprestanem in neutrudljivem delu to plemenito, kristalno-čisto, globoko čuteče srce. Umrl je največji ženij, voditelj slovenskega naroda. Umrl je politik, pesnik, sociolog, znanstvenik, vzgojitelj in teolog. Umrl je mož duhovnik, vzoren duhovnik, ki je z močjo svojega peresa, ognjem svoje besede in s svojim življenjem vžgal plamen pravega verskega življenja in resnično krščanske ljubezni. To ve vsak, kdor ga je poznal. Tovariši v parlamentu, katere je dr, Krek strnil v mogočno falango Jugoslovanskega kluba, stoje na bojnem pozorišču, pripravljeni na vse. A njega, duševnega voditelja, največjega bojevnika ni več med njimi. Dr. Krek je bolr.hal že nekaj let na arteriji-sklerosi (poajjnjenje žil). Zdravniki so nni svetovali mir, za kar se pa delo-Ijubni mož ni zmenil. Lani je pi'imai'ij dr. Gi'egoi'ič jasno povedal, da za dr. Ki:eka ni rešitve, ako se ne bo čuvat. Zadnji parlamentní ni dogodki so razvili v dr. Ki'eku zopet vso silo njegove agitatoiične moči. Bil je povsod ■ navzoč, kjerkoli jo mislil, da je potreben. Danes na sevent države, jntii na jngu. Jiil je na videz kj'epak hrast, a /noti'aj nni je jiojemala življenska sila. Napori dolgih potovanj sedanjega časa niso bili več zanj — pod- sarska služba; pravico ga imaš pihniti, če l)i se ti kdo postavil po robu." „Beži, bcžj, kje se pa upa! Človek niora biti kot stražnik pogumen; že tijegov nastop, vsaka beseda njegova, mora biti mogočna. Znati moraš zlikovca takorekoč že s svojim nastopom ngiiati. Dobro, da imaš mene na svoji strani — tiieiii je stiaŽa že znaua stvar." „Kaj misliš, da se bojim? Ko sem bil star 17 let, sem že stražil nekoč, pa bi sedaj ne? .^e danes pojdem k načelniku straže in bom uredil tako, da bova midva skupaj stražila, Potem pa pridi kdor inuiš korajžo! Bolje se bom gotovo obnesel, kot sem se prvič —." Nace je izvedel še tisti večer, da imata z Nandetom že prihodnjo noč stra-žiti. Dobila bosta deželni znak in zavedati se morata svoje odgovorne naloge, kajti vsa vas bo to iioČ jiod njunim skrbnim varstvom. Načelu se je srce smijalo veselja in ponosa. „ Videli bodo, da so pravega postaviti." „[^rŠa, jutri pa pelinovca pi'ipi'avi!" naroČil je Naiide natakarici. „Pelinovec jia bi'injeve jagode, to napravi človeka korajžiiega." „Ej, kaj bi jagode, — brlnjeva voda pa kranjska klobasa, to, to! Ne (Ja bi mi očital žganje, ampak lahko se zgodi, da ti ])ride slabo în dobro je imeti takrat kapljico pri sebi." Nace je bil vesel, da ima tako pi'c-vidiiega tovariša iii v duhu si je predstavljal, kako bo drugi dart ialiko rekel vsakemu : „Nocoj si brez skrbi zaspal, kaj?" „ICaj ne bi, ko sta pa stražila ti in Nande," mu bo moral odgovoriti vsak. Ako bi mu kdo sedaj-le rekel: „Na liter cvička, pa bom jaz šel na mesto tebe," pa ne bi pustil, za nič ne. Ko je drugi dan jesenski mrak odel v ČJ'iio meglo našo vas, zbrali so se domači okrog mize. ňlarsikje ni bilo gosiw-darja ali sina doma; tam daleč na bojnem polju je sedaj-le. Morita lavno sedaj lyisli na svoje dotiiače? Govorili so o vojski in o njenih [lôsledicah; težka skrb je ležala na srcih vseh. Vojskini časi, o katerih so dosedaj samo brali v kaki povesti, so prišli nad nje. Po večeiji se je dvigala iz vseh src vroča molitev, da bi liog čuva! našo dotiiovino in iiaše vojake. (Daije prihodi]jii,) grebli so mu dragoceno življenje. Povrh se je ])osel)no hndo preliladil nedavno na poti iz Zagreba na Ziilanem mostu, ko je moral več ur čakali v mrazu in 'vetni, jnej pa na dolgi avtomobihii vožnji čez l^ilio v Split in nazaj. Ves bolan je na Zidanem mosiu takorekoč obnemogel Tn je poiskřil najbližje zavetišče pri prijatelju, žii|>tiiku Lndoviku Bajen v Št. rlanžii na Dolfiijskem. Tu je dr. Krek bival nad I I dni — ležati ni mogel, slonel je jni pisalni mizi in trpel. Ře-Ie zadnje dni je mogel sedeti v postelji. Imel je htid pljučni iciiUir, razširjenje srca in zlatenico. Zadnje dni mu je bilo nekoliko bolje. Kanonik dr. Gruden, ki se je vrnil pred par dnevi z obiska v Št. Janžn, je pravil, da bo di', Ki'ek kmalu okreval in da se mu zdravje vidno boljša. Obiskal ga je tndi poslanec Gostinčar, pri njem |ia je zadnji teden bila tudi njegova skrbna sestra Cilka. Dne H. oktobra je dr, Kreka obiskal tuili poslanec dr. Dovro Pogačnik. Dj'. Krek je bil že izredno živahen, dobre volje, stari humor se nni je zopet oglasil. Apetit, katerega je že dolgo časa pogi'Cšal, tako da ni skoro ničesar užival, se mu je zopet vrnil. Dr. Krek se je naravnost srečnega počutil v idilično krasni okolici Št. Janža, popisoval je lepoto tega venca vinskih dolenjskih goric, „Vse liikaj poje," je dejal dr. Pogačniku, „grtČi pojo, polja pojo in li dobri Dolenjci samo pojo. Kakor v mladih letih, tako bi pesmice zlagal y tej lepi naši zemlji." Posebno ga je veselilo, da je zopet umsko mogel živahno misliti. l'o dolgem času je S. okt. prvič šel v obednico k družbi, v kateri .so Ijili vpokojeni Župnik Jakob liajec, domaČi žnpnik I.judovik Bajec in dr. Lovro Pogačnik. Di'. Krek je pravil družbi, da je ustanovil pred kratkim vseučiliški profesor v (ííradcu dr. t'de katoliško pacifistiško družbo. Pred kratkim je dr. Udeju pisal, kaj naj družba glede vojske in miru dožene, kako je mislila cerkev v vseli Časih o tem vprašanjn. Katoliški učenjaki bi morali zbrali vse izreke sv. pisma, vso nauke cerkvenih očetov ill svet Im gledal,, kako jasna načela so vladala vedno v cerkvi. Vedno je cerkev preganjala tiraustvo. Akviiiec pi'avi, da je slaba oligarhija b(djša kot vsaka tiranija. Za nas je jasen nauk, da vsaka oblast prihaja od lioga, naravno izgleda razvoj oblasti nad človeštvom za teista in ateista objektivno liopolnoma enako, kakor fizični iio-javi v naiavi. I'l iiicij), da potom ljudstva oblastniki dobe oblast, ue nasprotuje zgo-lajšnjemu nauku. Na iieko pripombo vpo-kojenega župnika Bajca je dr. Krek de-monstrij'al : Vzel je v roko nož, pokazal ga vpokojetienni g. župniku in dejal: „Stric, to je nož, Bog mi ga je dal, ž njim Vam odrežem kos kruha in izpolnil sem voljo božjo — Če pa ga Vam potisnem v srce, ravnal sem proti volji božji." l'o daljšem pogovoru se je utrudil, a odklonil je, da bi legel na zofo v obedtiici, poslušal je ))azljivo mirno uadaljno debato. Okolu H. ure popoldne sta ga .spremila dr. Lovto Pogačnik in župnik Jjudvik Bajec v spalnico. Težko je dr. Krek šel po stoptijicah, v sredi jc dalje časa počival, vendar je takoj jtar šaljivih povedal. V spalnici je dr. Krek legel na zofo, župnik Lud, Bajec ga je odel in kako iirisrč/no razmerje je vladalo med obema, kiiže odgovor na opombo dr. Pogačnika, ki se je začudil, češ, da je toliko nežne Ijubeznjivosti v takem hrustu, kakor je žiii)nik Bajec. „O Lovro, ne samo ljubeznjivost, ta mi pove tudi vselej kako tako, da so moi'am smejati, ako me še tako sapa naganja." V šaljivosti se je Ijiibeznjivo spomnil tudi Ki'opai'jev in je na opazko dr. Pogačnika rekel : „Kako more oče pozabiti na svoje sinove." Glas jiri tem razgovoru pa mu je oslabel. Sam se je apostroiiral : „Glas j(; malo bolj klavin, a hvala Bogu, glava pa je zopet stara." Nato sta se piijatelja poslovila in dr, Ivrek je za pai- ur mirno zadremal. Okrog 7. ui'e je zaželel večei je in vsa vesela je skrbjia mati žnpnika tiaj(;a nni piinesla šunke, katero je {n'av s slastjo-povžil. Okrog 9. ure mu je zrahljala služkinja posteljo, šaljivo se je obema zahvalil za postr(!Žbo, skrbelo ga je le, kako bo dr. Pogačnik vozil so v Črui noči proti Zidanem Mostu Čez obronek. Nato sta se dr, Pogačnik in žnpnik Bajec vrnila k jlriižini, ki jima je vsa srečna pripovedovala, kako se dr. Krek danes dobro počuti. Da ga ne bi prepozno motila, gre okolu M), ure dr. Pogačnik v spremstvu župnika Bajca k dr. Kreku se poslovit. Ko sta vstopila, ne najdeta g. dr. Kreka ne v postelji, ne ua zoti. říupnik Bajec je zaklical v strahu: „Lovro!" Gospoda sta strahu obstala: dr. Krek je ležal ob zoli vznak iia ileli z razprtinn' očmi, gledajoč proti nebu, rokiï sklenjene ob telesu, levo nogo nekoliko čez desno. Gosi(()da sta skočila k očetovskemu jirijateljn, v katerem je bilo še nelioliko življenja, sklicala sta di'užino in domači g. kaplan Skubic je umii'ajočega dl-. Kreka, katei'ega so medtem prenesli na posteljo, dejal še v sv. olje. Dr. Kreku je dr. Pogačnik zat^isnil oči . . . Družina je povedala, da je par ti'e-Ulitkov, predno sta gospoda prišla, čula, da je zgoraj nekaj padlo, seveda nihče ni mislil, da je v tem trenutku slovenski narod izgubil svojega najboljšega sina. * 9 Dr. Krek in dr. Lovro Pogačnik sta se 8. t. m. dopoldne razgovarjala tndi o i)o-litiki. Dr. Krek jc povscotlobraval sedanjo stališče Jugoslovanskega kluba in uaiočal dr. Pogačniku, da sporoči načelniku dr. Korošcu, naj ministrskemu ))redse(lnikn javi, da slovenski narod danes bolj kot kedaj občuti trdo roko germanizacije in da njegovi zastopniki ne morejo podpirati sistema, ki nas vsak dan bolj zahlapčuje. O Božiču leta 1865. je bil rojen dr. Krek pri Sv. Gi'cgorju nad Sodražico, kjer jc bil njogov oče nčitfilj. 1'ri svojem očetu je dobival prvi šolski }iouk lui Sv. Gregorju in jioziieje v Komendi. Pa očetovi smrti se je mati, ki jo Je Kiek najprisrčnejše ljubil, z družino preselila v Selca nad Škofjo Loko. Četrti i'azred je obiskoval v Škoťji Loki, gimnazijo je študiral v Jjjubljani, kjer je stopil v bogoslovje. Pokojni kardinal Missia, ki je V mladem duhovniku spoznal izreden talent, ga je floslal na Diiiiaj, odkoder jc prišel kot doktor zopet v domovino. Bil je kaplan v Ribnici, stolni vikar v Ljubljani, dokler iii leta 189.') postal profesor na ljubljanskem semenišču. I, 1897 je bil izvoljen v državni zlior kot poslanec pete kurije. Truplo dr. Kreka so prepeljali v sredo, K), t. m. ob 4. uri jiopoldne iz Št. .lanža z vlakom do Trebnjega, kjer je ostal čez noč. V Ljubljano je pripeljal I rnplo dolenjski vlak v četrtek H. t. m, dopoldne, in sicer na južni kolodvor. Pogi'eb bo v soboto, dne lij. t. m. ob '6. uri popoldne iz ktiezo-Škoiljske palače. Počivaj v miru v Bogu ti veliki dr. Janez Krek, ti ženij našega naroda, ti ljubljenec našega \judstva! Meščani! Na pomoč armadi! v dnevih 16. in po potrebi tudi še 17. oktobra L 1. Vas bode zopet obi.skala naša mladina ter Vam bode delila letake za nabiranje perila za vojake ini bojišču. Dne 20. oktobra i)a bo pobirala prijirav-Ijeno perilo, obleko itd. Pri vsaki priliki ste pokazali veliko doniorodno ljubezen, zato imdpisaiii odbor trdno pričakuje, da so bodete tndi sedaj radevolje odzvali iii obilno daiovali. (ii'e za nase hrabre sinove, ki so v potrebi. Zato storimo vsi svojo sveto dolžnost! Gospe se nujno prosijo, da oddajo pripravljeno perilo mladini v zavojih. Odbor nabiranje perila za vojake. Poročnik Rudolf Lončar—padel. Koiiiiij se je tniplo (iiko nenadoiiui umrle lirarkc t,ukajiiij('.ga gost», finančnega svetnika IjotiraTjii, g-ospilĚ. Anice, izročilo Miatcri /.etnlji, Že jo pi-ispela žalostna vest, odpisano od zastopnikov cerkev in «lo-vcnskili |)olitičiiiit strank ini Kianjskem. Zahvala. Mestno županstvo v Uu-dolfovem i/i'eka tem potom g. Mag. pharni. Jos. Cergmannu, lekarnarju, posestniku itd., za dai'ovaiiih aou kron, katere so se razdelile na dan njega ,^»0- in petimi vajsetletn ice tukajŠtijim ;iieslnim i-eve-žem, v njihovem imenu najtojdejšo zahvalo. Patrijotičen velikodušen dar. Noyo-meSčan, stotnik g. Gustav Hmola, vilcz reda železne krone z vojno dekoracijo in meči, je poslal gosj). Alag, phai'm. Jos. liergimuinu iz vojtie pošte št. 62M svoto 100 kron za vojnega moža, na katerega so žalibog bližnji pati-ijoti žc ntočno pozabili. Naj vname ta domoljubni vzgled odličnega dai'ovalca veliki) naslednikov. Tisočďa zahvala gosjjodil stotniku! Zahvalna na Trški gori bode v nedeljo dne 14. oktobra ob 10. uri s službo božjo. Vciniki, pridite v obilnem številu se zahvaliti Bogu, Mariji in sv. Urbanu za dobro vinsko letino in za vse iirejfite dušne in telesne dobi'ote! Posvečenje romarske cerkve na Za-plazu se bo vršilo v nedeljo 14. oktobra. Začetek ob 9. uri. Dolenjci, pridite mnogoštevilno na svojo priljubljeno božjo pot! Odlikovarye. Nadvoj. Evgeu, maršal in poveljnik neke vojne skupine, je polkovniku Avgustu K1C i n s c h r o d t p 1. Fran h ei m b, etapnoštacijskejnu jiovelj-niku v Ijjubljani, za posebne zasluge v korist prostovoljne sanitetne službe, podelil marijanski križec nemškega viteškega reda. Umrl je v Ljubljani v soboto dne 6. oktobra zvečer preč. g. Heni'ik Dejak, zlatomaŠnik, duh. svetnik in župnik v p., star 77 let. Rajni visokospoštovani g()spod je bil izvrsten risar In slikar. R. I. P.! Razglas. Mestno županstvo naznanja, da se bode prihodnji teden v toi'ck in si'edo, t. j. Iti. in 17. t. tn., mestnemu prebivalstvu oddajal zdrob fn ješprenj, in sicer v sledečem ledu: Torek: li, gt. 1 do ;:ÎO«(l 8, do 9. Ufc dopobliic; 50 Si. 10. .")! HO tO. II. li, št, 81 do no od 2. do .'!, ure iioijolduc; 111 140 ;■}. 4. Sreda: li. št. 141 do 170 od Kdo i), are dotHpldiic; ni 200 9. 10. 201 ÍÍ;SO 10. 11. b. SI. 2,'il do 2(i0od 2. do ;i. ure »opoldne; 2in nadalje 4. Prememba posesti. Ljnbljan.ski veie-trgovecin zbornični svetnik g. V. Uohnnann je prodal svojo Iiišo v Novem mestu trgovcu z lesom in gostilničarju g. Ivanu Vintar iz Straže za lOO.oOii kron. Obligacije 6. vojnega posojila je hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico Že prejela ter bode podpisovalcem ob uradnih ui'ah razdeljevala. Nesreče. Nace Tomažin, učeuee ljudske šole na Raki, je padel s hi'asta in si zlomil levo nogo v stegnu. — Mirko Viinlišman, učenec ljudske šole v Semiču, si je Iiudo poškodoval desno rogo pii slamoi'cziiici. — -bnez Hoišteter, dninar v Kandiji, si je poškodoval desno roko. Pri obiranju jabolk se nni je zlomila veja, v ktere precepu se je vjel za. roko in obviael. — Anton Ti-alai; jiosestnika sin v Kaplji vasi pii TižišČu, se je vračal kot voja.ški novinec od nabora iz Kostanjevice. Med 'potjo se je pa nekoliko sporekel z enim svojih tovarišev, inikai' ga je naspi'otnik sunil z nožem v pi'sa. Vsi tu navedeni se zdravijo v kandijski bolnici, Usodepolna nesreča se je zgodila přetečen pondeljek velikoletutiiiiu pomož-netiiu tiskarskemu uslužbencu pri -1. Kiajec nasi, v Novem mestu, Fr. Kozoglavu. Z dohi-o voljo je i)omagal Malenšku iz Dol. Težke vode na Seidlnovi Žagi spi'av-Ijati težko hrastovo deblo raz voza. ICei' je bilo deževno iii mokro, se bruno zovscm točno izvišiti cenjena naročila na šolske knjige, zvezke in vse drugo šolske potrebščine. Zakaj ne? — Ker je bil promet za jwštne pošiljatve že ilelj Časa zapit in tedaj nismo mogli naročenega blaga odposlali in nasprotno, ga tudi mi nismo mogli (lobifi in ker manjka lelos zalogam poti'eluiili knjig, kakor; Ćrni-vcc, Računice vsi deli, Hubad, Čitanka itd.; sedaj se tudi ne dobé GabrŠČek, Berilo ]I del, Josin-Gangl, Drugo Berilo itd.; eno niso dotiskane, druge zopet ne vezane. Tudi zvezki nam še niso došli zai'adi ustavljenega pioineta na Železnicali, četudi bi žc morali vsled pogodbe sredi avgusta in začetkom septembi'a biti tukaj. — Seveda, odgovoren pa sSdaj ni niiičc, ne fabrikant, ne mi in nc pošta. — Zdi se nam (edaj zelo nepravično, da v nekaterih šolah cenjeno učiteljstvo otroke zapira in kaznuje, ker nimajo knjig, zvezkov itd., tako nam namreč tožijo starlši in otroci v prodajalni. Mi bi gotovo vsem radi zadovoljno jiostregli. Sicer pa slavno učiteljstvo samo prav dobro ve, da takorekoč glavnih šolskih potrebščin letos ni dobiti. Premislimo to tn potrpimo drug z drugim vsi, ker sedaj vladajo i)ovsod vojne razmere, ki daleč ne odgovarjajo prijetnim mirnim časom. Tn to moramo vsi upaŠtevati ! Josipa Stritarja zbrani spisi izidejo v novi pomnoženi izdaji. Zalogo je prevzela nova „Tiskovna zadruga" v Ljubljani, uredbo jia g. dr. Prijatelj. Padel je dne 31, avgusta t, 1. vojak 7. lov.skega bat. 22 let,ni^ Jožef Medle iz Tjutrškega sela, župnije Řt. Peter, na Monte Oanipigoletli, okraj Asiago v Italiji. Mlademu junaku, značajuemu mladeniču, blag spomin! Moke pokradlo se je nocojšnjo noč pri gostilničarju .Tanezu Košaku na Ločenski cesti v Novem mestu. Neko osumljenko so djali že pod kijnč. Privatni poštni zavitki so zopet dovoljeni za ICranjsko, Koroško in Pj'imoi'sko. Poroka dveh gluhonemih se vrši te dni na Lipoglavem. Gluhonemi ki'ovec Jožef Ivančič vzame v'zakon gluhonemo šiviljo Ano Bi'ezovar. lîilo sicer srečno! Obvestilo. Za vojaško službo nesposobni ne bodo vpoklicani na Kranjskem in Primorskem v vojaško službovanje. Odpust letnikov 1865. in 1866, Vojni minister je izjavit deputaciji poslancev, da se po cesai-jevem ukazu v najkrajšem času odpusti iz vojne službe moštvo letnikov 1865, in 186(i. To pmiienî odpust 130 do 140 tisoč mož iz službe na fronti. Letnik 18G7. se za enkrat še ne odpusti, ker zanj Še ni potrebnega nadomestila. Potrebna bi bila nova pi'ebiranja in raz veljav ljenje dosedanjili oprostitev od vojaške službe. Zat{) nastane vprašanje, Če ne bi bilo bolj pametno, da se sedaj službujoči, ki so že vajeni naporov, pridrže v službi, kot pa da se napravijo nove vrzeli med iire-bivalstvom v zaledju. Za ubogo rodbino v Ljubljani jo daroval g. Berloc, c. kr. stražmešter v p. in posestnik v Kandiji, 1 K. Hvala mu! Izgubil se je Alojzij Hvala iz Si>. Lokavca štev. 101, Štd je od Lokve do Angelske gore in je zmešan. Kdo kaj ve o njem, naj dobrohotno nazmini Janezu Hvala, Stranska vas štev. 20, Šniihel pri Novem mestu. Potresi na Dolenjskem v okolici Cei'klje-Krškavas pri Ki'škem se Še vedno ponavljajo v riiaujših in močnejših sunkih. Nemški denar marke. C. kr. finančno ravnateljstvo miznanja, da sprejeiiiajo do pi'eklica vse javne blagajne (davčni uradi itd.) nemški denar; kovani, bankovce in blagajniška nakazila. Ena iiuirka velja 1 K 55 v. Sleparji na Ogrskem. Kazenske razprave proti raznovrstnim vojaškim dobaviteljem na Ogrskem, ki so večjidel od vojaščine oproščeni ogrski židje, so na dnevnem redu. Te dni se zojM't vrši velika kazenska razpi'ava v Segedinu proti židu Samuelu Morgenduft, ki je vojaško upravo opeharil za jioidrugi milijon kron. Petek, edini brezmesni dan na Ogrskem, so ga tudi te dni oiipravili. Znamenje časa, da se je ogrska vlada spravila lavno na petek, kot postni dan katoličanov in to na Ogrskem, ki se imenuj'e Marijino kraljestvo in dežela svetega Řtefana. Pri nas še druge dni ni dobiti mesa, a na Ogrskem pa vlada odpravlja edini katoliški jjostni dan. Pri tem zamoremo le veliko misliti, anii^ak malo govoriti. Mlada vlomilka v cei'kev. Gvardijan kapucinskega samostaiui v Reki se je prebudil zjutraj pred 2. uro. Ker ni mogel več zaspati, se je podal v cerkev nudit. V cerkvi pa zasliši sumljiv šum, jo hitro zaklene in gre klicat svoje soluate. Ti so se oborožili z raznimi pi'edmeti in sc ]»odali v cerkev, kjer so našli 18 letno deklico, ki je vlomila v cerkev, snela z glavnega oltarja vse sveče in z Marijine l)odobe vzela zlato zapestnico. Dragocenosti Marijine podobe so vredne 24.000 K, samo krona, ki jo iz zlata, je vredna 8000 K. Leta lt)10 je tat ukradel v.se te dragocenosti, a so jih dobili zopet nazaj. Tat je bil takrat prijet v Mariboru. Nujna prošnja. Na cesti od Novega mesta do Mačkovca je zgubil nek vojak denarnico in „lirlaubschcin". Najditelj se najlepše prosi, da jirinese najdeno nazaj v našo tiskarno. Pridobivajte nam novih naročnikov na „Dol. Novice"! Gospodarstvo. Ukaz glede ureditve prometa s klavnimi prašiči. Ukaz C. kr. dež. predsednika za Kranjsko z dne 30. septembra 1017, št. 29.009, glede ureditve iirometa s klavnimi prašiči. — § L Vsi klavni prašiči, ki se nahajajo na Kranjskem, se dajejo z današnjim dnem na podlagi jiooblastitve C, kr. urada za ljudsko prishrano z dne 15, septembra 1917, št.■ 7t).8()6/l 1,958, v. zmislu §§ G. in i). Tesarskega ukaza z dne 24. marca 1917, drž. zak. št. 131, pod zaporo ter se zahtevajo za Kranjsko dež. mesto za vnovčevanje živine. Rejcem in lastnikom prašičev je prepovedano, prašiče upoiabnikom ali splob komu oddajati ali doma poklati v množini, ki presega za domačo porabo 2.) določeno mero. Plemenski prašiči so izvzeti od teh določb. — § 2. Vsak rejec klavnih prašičev ima pravico obdržati in zaklati za preskrbo stalnih udov svoje družine po Številu oskrbovanih oseb enega ali več jtrašičev, tako da pride na vsako osebo približno ,30 do 35 kg žive teže v zakol določenih liraŠičev. Za otroke pod 14. leti se računa polovica gornje množine. Pri večjih posestvih se je ozirati pri določbi prašičev za domači zakol tudi na začasno oskrbovane delavce. Ako rejec vse za domači zakol prepuščene prašiče ne porabi doma. jih ne sme drugam prodati, marveč jih mora oddati Kranjskemu deželnemu mestu za vnovčevanje živine, ki ima edino pravico prašiče v deželi nakupovati in ki l)o oddane klavne jtraŠiče po veljavnih maksimalnih cenah plačevalo. — ^3. Župan ali od župana za to pooblaščeni namestnik (vaški načelnik, občinski svetnik, občinski odboi'iiik) in krajevno luistojni zaupnik, oziroma [loobliiščenec deželnega mesta za vnovčevanje živine, poizvesta skupno v vsaki občini najpozneje do 15, oktobra t. 1. le^aB pri vsakem rejcu število prcskrbovaiiili oseb ill število vseli [irašiiiev ter díjločitíi, koliko prašičev ima vsak po oilbitkii v zniisslii § 2. za ilomaěi 7.akol piipiiščcnih prašičev oddati Kiaiijsketmi dež. mestu /,a viiovČevanjc živine, in siccr ob easu, ki se zdi rejcu iirlmercii, vendar pa med oktobrom in koncem marcu. Določeni Čas moia osem dni popieje iia/-naniti zatipnikii (pooblaščencu) deželnega tiiesta. — § 4. Politična okrajna oblastva se jiooblaščajo, da na podlagi leii določb in slavljeiiili predlogov število zn oddajo določciiili pi'u-šičev kotičnoveljaviio določijo in jili od posameznih posestnikov zahtevajo v zmishi ^ (Î. navedenega cesarskega ukaza za Ki-arijsko deželno imisto za viiovčevanje živine, — § 5. Prestopki t(>.ga ukaza se kaznujejo v smislu §§ 4. in 11. navedenega cesarskega nkaza z gtobatni do »000 K, oziioma lO.OOO K in z zaporom do tieli, oziroma šest^ih mesecev, ako dotično dejanje ne spada pod ostrejšo kazen (§§ 12, in 13. navedene cesai'ske naredbe). — C. Ur. deželni predsednik: Heinik grof At t ems s. i'. Generalna oprostitev kmetovalcev. kr. doiiuibraiisko ministi'stvo je odi'edilo, da se oni kmetovalci, ki so do 3().septembi'a, oziroma do 31. oktobra oproščeni črnovoj-iiiške slnžbe, še splošno nadalje ojjroste do 31. oktobia, ozir. do 30. noveinbia 1917. Brusni kamni bodo zmanjkali. Siccr so pa noži tudi že I'edki postali. Da se vračajo stari dobri časi, je končno še pi'av, anîpait iirazgodovinske dôbe si jia vendarle ne želimo. Uredba prodaje blaga, oblek in perila. V stnislu ministrske naredbe z dne 21. septembra 1917, št. drž. zak. 383, je od dne 2.'). sejitetiibra pi'epovedaiia vsaka prodaja tia konsnnienta sledečih vist blaga; 1. blago brez ozii'a tia niatei'ijal za na-pi'avo obîek in perila; 2. moške, ženske in otročje obleke, perilo vseli vrst in spodnjo obleke, dalje robci in nogavico; 3. stare še porabne obleite. Prosio pa ostane i'azno Jino blago, kakor: svila, baržiin, čipke itd. — Neko dekle mi je zavrnilo: „E, kaj če to! Saj imamo še rajši žametaste obleke in židaiie robce! Kje so kože? V noči na 27. sept, so vlomili v skladišče dunajske veletrgovine Franca Kosterba ter odnesli in odpeljali Še neznani vlomilci raznih dragocenih kož v vrednosti GTj.OOO kron. Poslušajte pivopivoi! Tri milijone in šcststo tisoč Iiektolitiov piva bodo zvai'ile tekoče leto avstrijske pivovarne. Na vsako osebo bo prišlo 44 litrov, pa ne na dan — ampak na leto! Oddaja tobaka železničaj jem v (Celovcu se bode višila izključno le v dveh trafikah. Železničarji bodo moi'ali edino-le v določenih dveh ti'alikali kriti svoje tobačne potrebščine. To je pravično. — Želeli bi si tndi Novoineščani saj eno traiiko za-se! Pa bo ostalo le pri praznih željah. Prehrana skrbi Francoze; skrbi iia gotovo (udi vse druge države vsakdanji kruh, samo oiie ne, ki vlečejo vojsko v daljavo. Zopet gospodarski dobićek. Přetečeno dni je dospelo v Maribor 10,000 kilogr. krompirja, kf je bil namenjen za osobje južne železnice, ICo so vagon odprli, se jc izkazalo, da je ki'ompii' popolnoma segnit. — V J'aznih skladiščili v lîudim-pešti pa so našii 50 vagonov pokvarjenega špeha, katerega so {lustili baje nalašč pokvariti, kei' se sme Iz ])okvai'jenega Špeha izdelovati milo. ICjc je [jravicaV Pol milijona parov čevljev za revnejše Ijinlstvo lu-ide v kratkem v promet. Usnje je dala vojaška uprava, delo izvrši čevljarska gospodai'ska zveza. Zvišanje cen za seno in slamo, Z luinistrsko odi'cdbo z dne 27. septembi'a 1917, d. z, št. 390, se je zvišala cena sena za (J kron pri 100 kg, tedaj od 17 K lia 23 K in velja ta cena tudi za nazaj do vštetega Ifi. junija 1917. Kar se je torej v tem času sena oddalo po 17 J( ali po nižji ceni in sicer z vednostjo in poioni Deželnega mesta za krmila, se mora na zahtevo opravičencem doplačati in mora Deželno mesto za krmila to i'azliko [lo-ravnali. Ravno to velja tudi glede slame, pri kateri se je ccna povzdignila pri sto kilogr, za eno do tri krone in sicer jiri skopni slami od 10 kron na 13 kron, [)ri navadni slami od (i K lia H kron in pri koruzni slami od (i kron na 7 kron. Zaradi doplačil se morajo dobavitelji putom svojih občin obi'ačaU na Deželno mesto za krmila v Ljubljani, ki bo iztirjalo pristojne zneske tii |)oslalo občinam v izplačilo. Terjatve za seno in slamo, oddano vojaštvu, je ločiti od terjatev za seno in slamo, ki se je oddalo civilnim kupcem. Plačevanje sena, Deželno mesto za krmila, oddelek za seno in slamo, še sedaj ni moglo poravnati občinam vsega sena, ki se je oddalo vojaštvu in sicer radi tega ne, ker zadržuje vojaška uprava izplačevanje. K'akor hitro bo vojaška upi'ava plačala dolžne zneske, jilt bo Deželno mesto takoj nakazalo občinam. Pri tem moramo občine ozir. županstva opozarjati na to, da ne oddajajo nobenega^ sena brez vojaških izkaznic in da dobljene izkir/nice iieniudoma odpošljejo Deželnemu mestn za krtiiila, oddelek za seno in slamo, ne pa operacijski blagajni v Ljubljani. Ravno tako naj občine točno tistega dne odpošij((jo tiskana naznanila o oddani krmi, katerega dne so krnio oddale. Te tiskovine je Deželno mesto za krmila razposlalo na vsa žuiianstva. Na naznanilih je tudi navesti, kateremu vojaškemu (iddolkii ozir. kateri civilni sti-anki in v katero občino se je seno ozir. slama oddala. Naj se županstva točno ravnajo po piedj^isih, ki so dodana na teh tiskanih naznanilib, ker bi se sicer na pritožbe, da je občina z vojaškimi dobavami preveč piizadeta, na nobenem pristojnem mestu ne moglo ozii'ati. Saharin — strup. Neki nemški zdi av-nik dokazuje, da jc novi sladkor pravcati strup in obsoja državtie oblasti, ki dovoljujejo razširjanje zdravjit škodljivega saharina. Iz spominov na lakotno leto 1817. viï. Žc v svojem [irvem spisu glede la-kolnega leta 1817 sem o(m;nil, da bi se dalo med ljudmi še marsikaj izvedeti o teiM žalostněni letu, ko bi kdo jioizvedoval. Zadnji čas je poslal uredništvu „Dolenjskih Novic" nekaj takili sjiominov gosp. Josip PeČaver iz Rodin h. št. 10., črnomaljske župnije, ki se glase: „Pri nas v lloditiah se je kupilo precejšnje število parcel seno-žetov za tri hlebe krnlia. Na Rožancu I)a blizo sv. Jurija je bil kupljeii cel vinograd s zidanico vred za en hleb ki'uha. V Rožancu, kjer stoji še zdaj hiša, je šel gospodar Majerle, po domače Ložar, v, Karlovec, da bi kupil tam koruze. Pa je prišel prazen domu, ker ni mogel ničesar ku])iti. Na to je šel v hlev in je vzel najboljšega vola, katei'ega je zaklal, da ni umrla družina od lakote. Bilo je pa še več takih slučajev, katei'e sem slišal od starih mož, katere si pa nisem zapomnil." Potem pa omenja g. PeČaver še nekatere zanimivosti iz svojega življenja, katere naj tudi tu prioličim. Piše tako; „Kot mal fantič sem služil na Rožancu za pastirja. Moral sem jesti po dvakrat na dan korenje in ližol in to brez zabele. Moral sem težko delati. Pri hiši nas je bilo pet za jesti, a ni bilo kaj dejali v lonec. Krava je iinela tele. Pa je pi'iŠel niesar Vardijati iz Črnomlja in je obljubil zanj 8 cvancig (cvancigarc), t. j. po novem 5 K 32 h. Pa mu je rekel moj gospodar: „Duša božja, ne dani ga, ne gori iše voda." Ker pa ni bilo kaj skuhati, koruza Iia je stala 3 gl., je bil primoran tele prodati. Kaj je bilo temu krivo, da sb bila tako slaba leta, un ni popolnoma l'otrti iiiij;i;lolilje žalosti Jiivljiimo viîgiii sorodnikom iii ziiam-ciii j^'tHiižno vcsl, da jc ii!i» iskrciioljuldjciii sin, o/.irnniii tirat Rudi Lončar tehnik, c. in kr. poročnik v nekem pionirskom polku, lastnik Si^tiiiiti landis z meči dne 20. se|itcinl)rii 19Î7 na jiift'oxaliodncm bojiSCn pndel jimaskc smrti /,a ťcsarja in domovino in bli jiokopaii o:i [KjkopidiĚĚii jimakov v Xabceiíini. Zu izra/,e sožalja sc zahvaljujejo žnlnjoCi ostiill, Ljubljaiia-líiídolfovo, lino 5. oktobra 1917. * Ivan Lončar, c. kr. lin. tivetnik. Leopoldina Lončar, slitrši. — Franci Lončar, fiiolutiii piOHlovoljec peSpolka »Ccsaijevič«, bral, — Ofga, Mary, sestri. znano, le toliko se spominjam, da je bila grozna suša precej v spomladi. Ko je bilo treba delati v vinogradih, so morali prej s železnimi štaiigami delati ljuknje, da so mogli nastaviti kolje. Kolikor se Še spominjam, je bilo krivo slabim letinam tudi slabo obdelovanje polja. ICo smo orali za žito ali za ajilo, smo orali samo površno in brez gnoja. Bila je tinli velika revščina za denar. Priklatilo pa se je k nam več oderuških Kočevarjev, ki so posojevali denar po 20 odstotkov. V jeseni pa je prišel Kočevar in je odpeljal ves vinski pridelek samo za obresti, po- vrhu pa ga je tnoral kmet še dva dni gostiti. Dobro se še spominjam, ko je prišel z dvema vozovoitni po vino, na tretjem, to je na koleslju, pa je imel barilce za nameček. Čez osem dni pa je Sla žena na račun. Pa kaj je rekel? „No, lotos .ste pa vendar gl. šume plačali." 13Í1 je drugi shiČaj, ňel je v 1'oije aH recimo na Ilrovaško po vino z (ivema vozovoma. Do Črnomlja je šel kmet ž njim do Sknbca in so celo noč jedli svinjino in jiovitice. 1'otcm ])a gaje vprašal kmet; „No gospod EetI, jaz bi vendar rad znal, koliko sem iše sada dolžan." ' Pa je dobil odgovor: „Koliko lani, toliko letos" in so šli narazen. Pozneje |ia se je lielokranjec tega oderuštva otresel in je Šlo bolje." Ki Naj dodam tu svojim pi-ejšnjim spisom še, da tudi v žuiniijah Stari Tig in Sinji Vrh ni leta 1817 nikdo umrl za lakoto, kakor se nii joliasneje sporočilo. Na Vrliu pa sta unnli v lem letu najstarejši dve osebi, ena stara 9G let, druga 109 let, katere starosti od takrat do danes ni nikdo več učakal. I. Šašelj. Loterijske številke. Trst, 3. oktobra 10 71 04 33 17 Samshi hlopec iz poštene hiše, se takoj sprejme v prijetno službo, — Naslov pove upravništvo Dol. Novic. Nabiralke ženskih las opozarjam, da kiiiinjcm ženske zmešane lase od ). oktobra na[)r<îj še po viĚji ceni kakoi' do sedaj. ťoiítni iizorec do 35 dk^i' stane 35 vimujev, l'oËiljatvc na: i. Svetec — Rtidolfovo, <;iaviii tr«. -------Izdelovalnica kit.- Sprejme se na večji kmetiji 16- do 17 letnega mladeniča na delo k volem. Plača po dogovoiu. Natančneje pove uredništvo Dol. Novic, Ci 9a/?oa/a. Povodom svojega dvojnega slavlja mi je došlo od blizu in daleČ od ljubih sorodnijiov, dragih prijateljev in cenjenih znancev toliko lepih čestitk in dokazov odkritosrčnih simpatij, da mi ni možno se vsakemu posebej dostojno zahvaliti. Izrekam tedaj tem. potom, svojo naj-prisrčnejšo zahvalo vsem skupaj, osobito pa še prečast. g. dr. Leopoldu Picigas, župniku v Stetten pri Kornenburgu, za časteče pisemce, mnogoodlikovanemu stotniku g, Gustavu Smola za poslano prijateljsko voščilo clo iz daljnega strelskega jarka, in slavnemu uredništvu Dolenjskih Novic, ki mi je posvetilo v svojem listu prelaskavo hvalo in Častenje. Vsem skupaj in vsakemu posamezno povrni Bogi Odličnim. spoStavanjem in pozdravom Mag. pfiarm.Jos. Bergmauu, lekarnar. Rudolfovo, 8. oktobra 1917. Kmetstio* posojilnica in hranilnica v Mirnipeči rcgi-^tiovana zailruga ï iieomojono mveio v likvitiiifiji vabi na ednajsti redni = občni zbor= ki se bode vršil v nedeljo, 4. novembra 1917 ob 2. uri popoldne v zadružni pisarni v Mirnipeči s sledečim d ne v 11 i m redom : 1) Poročilo likvidacijskega odbora o dosedanjem poteku likvidacije. 2) Poročilo računskega pregledovalca in potijeiije letnega računa. 3) Čitanje revizijskega poročila in, ukrepi vsled istega. 4) Sklepanje o - kritju obstoječega primanjkljaja. 5) Nadoniestna volitev likvidacijskega odbora. (J) Volitev računskega pregledovalca. 7) Slučajnosti. MirtiapeČ, drit; 7. oklobni li)17. Ijikïidacijski odbor. ťripomba. V slučaju nesklepčnosti sklicane glavne skupščine vrši sc jiol uro pozneje drugi občni zbor s prvotnim sjk)-redom, ki bode veljavno sklepal po določilih g-a 35 pravil pii vsakem številu udeležencev. Kupi se manjše pQSgStUO Z njivo ali vrtom, v bližini Novega mesta. — Kedo, pove upravništvo „Dol. Novic".