—    143    —
Novičar iz austrianskih krajev.
Iz zlatnega Praga 20. apr. 12. t. m. ob 6. uri zvečer spremili smo na pokopališče z veliko žalostjo zasluženega češkega spisovatelja doktarja A nt. Jung-man-a,  viteza  reda Lavoslavovega,  c.  k.  svetovavca,
bivšega rektorja   magnifika  in   profesorja   zdravilstva na visocih  šolah   pražkih,   častnega   člana   mnogih   učenih družtev itd.    Rajni  bil je  mlajši  brat   češkega   „tihega genija", po celem izobraženem svetu slavno znanega, za češko literaturo  najzaslužnejega  učenika,   velikega Josipa Jungmana,  in kakor on,  rojen v Hudlicah pri Berunu   (1.   1775).    Pokopan   je  zraven   tega  svojega glasovitega brata, kakor je rajni že ob življenju svojem želel. — Gosp. F. S. Kodym, izverstni vrednik češkega kmetijskega lista  (kteri  je   z novim   letom   svoj   prejšni naslov: ?)Tydenniku v bolj primerni wHospodarske novinya premenilj  izdal je že dva dela toliko znamenitega,   ob-čekoristnega   spisa:   ?5Naj glavneji   temelj    kmetijstva: kmetijska kemija (ločba)   v krasnem   češkem prevodu, po slavnem prof. J. A. Stockhardt-u izdelanem.    Ni  potreba  na   dolgo  in   široko   hvaliti   tega prevoda,  ker  se   po izverstnosti svoji in — moremo po pravici reči — po zaresni izvirnosti  svoji že sam hvali in priporočuje.    Gotovo  je,   da  si je  dr.  Kodym   s tim delom za češko literaturo veliko slavo pridobil, kar po-terjujejo celo ostri kriti kar ji češki,   kteri   presojevaje pervi že pred izdani del Kodymovega prevoda 3)kmetijske kemije"   Stockhardtove   pravijo,   da   ta   prevod    zavoljo svoje tehničae doveršenosti, krasote narodnih izrazov in še drugih mnogih prednost zares zasluži, v znanstvenem književstvu slovanskem biti izgled za vse enake   dela, kterih v prihodnosti pričakujemo. — Kako marljivo bratje češki   v  ^slovanskih Atenah"  —   v Pragu   zlatnem   — delajo za razširjevanje časopistva, in po tem  takem   za po polnjenje   narodnega knjižestva, naj   Vam   to služi za nov   dokaz:   da  g.  Jaroslav  Pospišil  —   kujigar, da  malo   tacih   imamo   —   pripravlja   veliki   literarni časopis,   kterega bo on sam izdajal.    Natančneje o tem časopisu novem Vam še zdaj nič povedati nemorem, ker še ni natanko  določeno,   kdaj bode začel izhajati.    Za gotovo pa kmalu, ker mu je že dovoljenje došlo od tu-kajšnega c. k. vladnega  namestništva.   —   Tudi   zraven izhajajočih že dveh humorističnih časopisov  čeških   bode izhajal  še  tretji   takošni  perjodiški   list.   —   „Lumirtt prinaša  sedaj   razun  svojih   navadnih   književnih   prilog vsaki teden še dve prilogi. — Slovenskim  mladenčem, kteri se hočejo  popolnoma  soznaniti s  češkim   narečjem in njegovim književstvom, priporočujem   za   mladež lepi časopis, kteri pod naslovom 55Zlate Klasya (vrednik mu je učitelj g. Razum)   v tukajsni   kamnotiskarni   g. •Teli-neka, z lepimi podobami slavnih slovanskih mož   in tudi drugih važnih   predmetov   okinčan,   vsaki   teden   enkrat na pol poli izhaja,   in   za   mladež   obilo sladkega   medu prinaša.   (S  tim   listom  se  tudi   premije   za   celo- in polletne naročnike darujejo.) Z Bogom!          Zorislav.
Dostavek k članku »o Vrazovi zapuščini«.
Popisovaje zbirke narodnih pesem, nahajajočih se v Vrazovi zapuščini, nisem omenil zbirke kranjskih. Kdo jih je nabral, neverni za celo. Mislim pa, da gosp. dr. Kočevar, vredni prijatelj Vrazov. — To v  dosego  veče   popolnosti  svojega  popisa   po  dolžnosti
svoji dostavljam *j.
Spisatelj   člankov:   „o   Vrazovi   za-pušč." in: „Še nekaj  o Vr. zap."
v
Iz Uervanje na Stajarsk. 2. maja. Ravno lanskemu vremenu nasprot so naši ilovnati griči letos terdai bili kot vaše Kraške skale, ker silni vetri so jih venomer brisali in sušili; razpokana zemlja in vso rastlinje je zevalo po rosi,  mali  dež 28.  aprila  pa je vse
*) V 20. listu ,,Novic" na str. 4. tega lista (60.) v 1. stolpu pri koncu članka „o Vrazovi zapušč." ima se namesti: „nekteri visokoučeni gosp." itd. citati: „nekteri „„visoko-uceni"" gosp. itd." (to je: mož, kteri se sam med „visoko-učene" Hervate šteje) kar se — za odvernjcnje vsakojakega napčnega razumljenja s tim popravlja.                            Pis.
oživil — reci smemo: da narava še le zdaj veselo spo-mladno izbujenje  obhaja.    Le  slana nam žuga,   ki nam je že več mladja in cvetja posmodila. Žita so scer redke, tu in tam pomerznjene in slabe, pa nam še vender nekaj obetajo; radovedni   smo posebno:   kako  se  bojo obnašale tiste,  ktere nam je nemila lanska  toča sejala.    Delo v vinogradih je šlo orno od rok, — kako bo ljuba tertica obrodila, ne vemo. — Za vojsko se pri nas malokdo zmeni;   s  Turkom  se  scer  strašijo,  in se ga boje po starih povestih. Čojejo se tudi prazne kvante; pripoveduje se, postavim, da Anglež ima armado v zračnih balonih in jo pošilja na pomoč Turkom; tam pa pokonča veliko, število Turkov, ker iz visočine misli, da nad Ruse bije.    Take pripovedke  dopadajo  prostemu ljudstvu;  iz serca mu privošimo tako nedolžno veselje; želimo le, da bi marsiktero drugo vražo  in babjo vero opustili,  ki je ostanjk paganskih časov; da le ene omenim, povem, da zdaj, ko bučno seme sade, se mora sajiveč kaj zlagati, da zrastejo debele!    Al ni to žalostna smesnica?
Iz Gorice. Milostljivi knez in veliki škof Goriški Lušin je umeri 2. dan t. m.
Iz Ljubljane. Komisija, kteri je oskerb za ljubljansko moči rje izročena, je prepovedala, da to spomlad se ne sme več mah žgati, ker je dosih-mal tako suho in lepo bilo, da se je letos, kolikor je za obdelovanje polja potreba bilo, že dosti žgati zamoglo. Tudi pozneje ne sme nobeden mahu zažgati, dokler mu tega ne bo dovolila komisija, ktera bo določila: kteri kos mahu je pripraven in potreben, da se zažge. — Sliši se, da začetek c. k. deželnega poglavarstva v Ljubljani po novi osnovi bo 29. tega mesca.
—    144    —