Št. 178 (14.574) leto XUX._____________________
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji TrebuSI, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__
J300 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI JiPED. IN ABB. POST. GR. 1/70
D/*Tl75 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DVIIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TOREK, 6. JULIJA 1993
f-TOBRESTI / ODLOČITEV O PRIČAKOVANEM ZN12ANJU OD 10 NA 9 ODSTOTKOV
Uradna obrestna mera se danes vrača za 17 let nazaj
Sporazum o ceni dela odločilen za ukrep Bance dltalia
RIM - Banca d’Italia je včeraj že petič letos znižala uradno obrestno mero, ki se z današnjim dnem vrača na raven izpred 17 let. Znižanje je bilo že dalj Časa »v zraku«, po znižanju nemških in z njimi večine evropskih obresti in še zlasti po sobotni dosegi sporazuma o ceni dela pa je postalo zanesljivo. Manj zanesljivo pa je bilo pričakovati, da se bodo italijanske obresti znižale za celo točko in pristale pri 9 odstotkih, kar je sicer še precej več kot v večini ostalih Članic EGS, a Italiji konCno omogoča nekoliko manj upehano zasledovanje močnejših partnerjev. Italija je bila skupaj z Luksemburgom tudi zadnja v vrsti razvitih držav stare celine, ki so znižale obrestno mero po zgledu Četrtkove poteze nemške Bundesbank.
V uradnem sporočilu o znižanju Banca d’Italia oznanja, da se bodo na 9 odsototkov znižale tudi obresti na anticipacije, s katerimi se finansirajo banke in da je znižanje odraz tendenc na mednarodnih in notranjih trgih v okviru splošnega ekonomskega položaja, ki ga označujeta visoka brezposelnost in nizka inflacija. Na odločitev emisijskega zavoda je nemudoma reagirala bančna zveza ABI, katere predsednik Tancredi Biancbi je znižanje uradne obrestne mere označil kot »močan znak, kateremu bo sledil ves kreditni sistem«, medtem ko so Comit, Banco di Napoli in BNL znižanje »prime rate« in »top rate« (najnižjih in najvišjih obrestnih mer za kliente) napovedale že za danes.
Pozitivni komentarji so takoj
po uradnem sporočilu emisijskega zavoda prišli ne samo iz podjetniških, ampak tudi iz sindikalnih vrst, kjer poudarjajo, da je znižanje obrestne mere prvi konkretni rezultat sporazuma o ceni dela. Pocenitev denarja, ki je sicer za podjetnike še vedno predrag, bo nedvomno velika spodobu-da za italijansko gospodarstvo, ki ima sedaj konCno osnovne pogoje za pospešeno preseganje krize. Cenejši denar bo olajšal proizvodne investicije, ki so nujen pogoj za ustvarjanje delovnih mest, pravi blagoslov pa bo znižanje obrestnih mer za državno blagajno, katere zadolžitev naj bi se (zaradi manjših obresti na državne obveznice) znižala za okrog 15 tisoč milijard lir.
Na postopno nižanje obrest-
nih mer je vsekakor vplivala tudi nizka inflacija, ki izhaja predvsem iz drastičnega zmanjšanja osebne porabe. Iz raziskave dnevnika »II sole 24 Ore« izhaja, da je gibanje porabe v zadnjih mesecih bolj podobno bojnemu raportu kot trgovanju. Osebna poraba, vk-lešCena med gospodarsko recesijo in davCni pritisk, daje v prvi polovici letošnjega leta glede na isto obdobje lani naravnost porazno podobo: najbolj je strmoglavila prodaja zdravil (v znatni meri tudi po zaslugi zdravstvene reforme), ki beleži 45, 3% manj, turistični sektor je do sredine junija doživel 30-od-stotno znižanje poslov, prodaja avtomobilov je upadla za 27, 5%, pohištva in motociklov za 25%, televizorjev in hi-fi tehnike pa za 23%.
BALKAN / OBSTRELJEVANJE SARAJEVA, ZAPLETI TUDI Z MODRIMI ČELADAMI
Boji v Bosni včeraj še srditejši
V Sarajevu deluijejo samo še tri vodovodne pipe, pri katerih je vedno velika gneča (Telefoto AP)
SARAJEVO - Kar se je vCeraj dogajalo v Bosni in Hercegovini, je bilo na las podobno poročilom z bojišč vse prejšnje dni, tedne in mesece, le srbsko obstreljevanje Sarajeva je bilo še srditejše in sovraštvo med Muslimani in Hrvati se je še za spoznanje bolj zaostrilo. Med žrtvami srbskih topov v sarajevskih predmestjih je bilo tudi enajst otrok. Srbi so obstreljevali tudi Goražde na vzhodu in Bihač na severozahodu.
V Visokem so muslimanske enote obkolile vojašnico kanadskih modrih čelad in zahtevale, naj jim izročijo dva hrvaška vojaška poveljnika, ki sta se zatekla k njim. Hrvati so zato zaprli poti proti Kiseljaku (30 kilometrov od Sarajeva). Zaplet so rešili popoldne, medtem pa so se ves dan nadaljevali boji okrog Maglaja, kjer muslimanskim enotam v spopadu z združenimi Srbi in Hrvati po poročilih Unproforja ne kaže nič dobrega. (R. S.)
H
ABHAZIJA / NOVE ŽRTVE
Kavkaški
Balkan
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Nova odkritja o fojbah
Poredenonski občinski svetovalec Marco Piri-na, ki se ukvarja z razkrivanjem »resnice« o fojbah, je med včerajšnjo konferenco potrdil pisanje milanskega dnevnika Uindipendente, da je prišlo do odkritja brezna, v katerega so prve dni maja 1945 vrgli skupino karabinjerjev.
TBILISI - Gruzijski predsednik Edvard Se-vardnadze je le za las ušel smrti, ko je v neposredni bližni njegovega avtomobila eksplodirala tankovska granata. Gruzijski mediji o nezgodi niso poročali, da med ljudmi ne bi povzročali nemira.
Gruzijski predsednik se je v nedeljo ponoči z avtomobilom podal proti mestu Srama, severno od Suhumija, da bi opogumil vojake, ki se borijo z uporniškimi Abhazijci. Ti so si avgusta lani skušali od Tbilisija izgovoriti večjo stopnjo avtonomije, na kar pa gruzijsko vodstvo ni pristalo. Odtlej se v Abhaziji bijejo srditi boji, ki grozijo, da bodo prerasli v spopad precej večjih razsežnosti.
Konfederacija sevemo-kavkaških ljudstev, njihovi predstavniki so se v ponedeljek zbrali v Nalči-ku, prestolnici Kabardi-no-Balkarske republike, se je dogovarjala o »nujnosti zaščite Abhazijcev, ki jih ogrožajo Gruzinci«.
Ob tem se je zbralo tudi več sto oboroženih prostovoljcev, ki so se pripravljeni boriti z ramo ob rami z uporniškimi Abhazijci.
O najnovejših silovitih spopadih, v njih je na obeh straneh sodelovalo tudi letalstvo, je spregovoril tudi ruski zunanji minister Andrej Kozirjev, ki je sprti strani opozoril, da morata čimprej podpisati mirovni sporazum, sicer ju bodo doleteli »-ostri« gospodarski ukrepi iz Moskve. Kot je dejal ruski minister, naj bi se dogovorili o prekinitvi spopadov in zagotovitvi abhazijske avtonomije, ki pa naj ne bi ogrožala gruzijske ozemeljske celovitosti. Po podatkih gruzijskega vojaškega vrha je bilo v že skoraj leto trajajočih spopadih ubitih več kot tri tisoč ljudi. Gruzijsko vodstvo se pritožuje, da upornike podpirajo deli ruske vojske, ki so ušli nadzoru Moskve, in dobičkaželjni muslimanski bojevniki s severnega Kavkaza. (B. S.)
ABHAZIJA
Črno morje
Tbilisi
ARMENIJA
TURČIJA
200 milj
200 km
RUSIJA
.....................na 2. strani..
Center za narkomane na Božjem polju
Na območju nekdanjega begunskega taborišča na Božjem polju bodo v kratkem uredili tudi center za rehabilitacijo narkomanov zadruge La Collina in skupnosti San Martino al Čampo.
stran-3-................stran 3....
Zdravnik iz Gorice umrl v prometni nesreči
V prometni nesreči v Dobravljah je včeraj popoldne izgubil življenje znani goriški zdravnik dr. Tristano Pausi (Pavšič). V nesreči je umrl tudi 20-letni Tomaž Kodre, hudo sta bila ranjena Pausijeva sinova, ki so ju prepeljali v go-riško bolnišnico.
........................stran 5...
Argentina spet ameriški prvak
Nogometaši Argentine so z zmago proti Mehiki (2:1) že drugič zapored osvojili naslov ameriškega prvaka. Za slavje je tokrat z dvema goloma poskrbel Batistuta, ki bo morda tudi letos igral za Fiorentino, čeprav je nazadovala v B ligo.
................................stran 11........
___	MOGADIŠ / STAL1ŽCE ITALIJANSKEGA POVELJSTVA V SOMALIJI
Italfor: Dovolj smo bili potrpežljivi Žalna slovesnost za tremi padlimi
RIM - Na dan, ko so se v Rimu z državnimi častmi poslovili od treh italijanskih vojakov, ki 80 jih v petek ubili v Mogadišu, pa je vojaško Poveljstvo v Somaliji Italfor dalo vedeti, da je italijanske potrpežljivosti konec. Na 30 tisoč letakih, ki so jih sinoči začeli razdeljevati prav na območju Mogadiša, kjer je v petek prišlo do krvavega spopada, med drugim piše »ne moremo več dopustiti, da bi bila pretrgana življenska nit mladih vojakov, ki so prišli, da bi nudili pomoč.« Zato - pravi Italfor - bodo italijanski vojaki odslej streljali brez dosedanje previdnosti in obzira.
V rimski baziliki S.
Maria degli Angeli pa je bila včeraj zjutraj državna žalna slovesnost za Stefanom Paolicchiom,
Andreom Millevoiem in Pasqualom Baccarom, ki so se je ob svojcih in najvišjih predstavnikih države in vojske udeležili številni občani.
Beriin:
posebna
pot XI
tujce
BERLIN - Skupina meščanov iz Marzahna, sivega vzhodnoberlinskega predmestja, je od krajevnih oblasti zahtevala, naj tujim beguncem prepovejo prehod po njihovi ulici. To je zapisal včerajšnji Berliner Morgenpo-st, ki navaja, da je kakih 20 družinskih poglavarjev predlagalo krajevnim oblastem, naj zgradijo posebno, »nezaželenim tujcem namenjeno pešpot«, ki bi bila iz njihovega begunskega doma speljana tako, da bi obšla Lindenstrasse. Občinska uprava še ni sprejela nobene odločitve, problem s policijo skrbno proučujejo, po trditvah nekega funkcionarja pa je uresničitev take »getovske poti« le poskus, da bi ublažili napetost med domačini in tujci.
AVSTRIJA / KLESTILOVA DOBRODOŠLICA KUČANU
»Evropa potrebuje duha odprtosti in sodelovanja«
Prvo srečanje Klestil - Kučan ob otvoritivi Koroškega poletja
OSOJE - Slovenski predsednik Milan Kučan je včeraj popoldne dopotoval na dvodnevni delovni obisk na avstrijsko Koroško. Visokega gosta je pred osojskim samostanom, glavnim prizoriščem največjega avstrijskega glasbenega festivala, Koroško poletje prisrčno pozdravil avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil. Uradni del delovnega srečanja obeh državnih predsednikov je na sporedu danes dopoldne prav tako v Osojah, v središču pogovorov pa bodo vsa pomembna dvostranska vprašanja.
Dobrodošlico so slovenskemu predsedniku in njegovemu spremstvu izrekli tudi avstrijski minister za šolstvo in kulturo Rudolf Scholten ter najvišji predstavniki dežele Koroške na čelu z deželnim glavarjem Christofom Zemat-tom ter njegovim namestnikom Ambrozyjem. Slovenskega predsednika Kučana pa so spremljali predstavnik zunanjega ministrstva in ministrstva za znanost, slovenska veleposlanica na Dunaju Katja Boh in slovenski generalni konzul v Celovcu Jože Jeraj.
Ivan Lukan Srečanje Kučan - Klestil (Foto: Tomi Lombar/TRIO)
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
2
Torek, 6. julija 1993
PORDENON / IZJAVE MARCA PIRINE
RIM / V BAZILIKI S.MARIA DEGLI ANGELI
Nove ugotovitve v zvezi s fojbami
Pirina zahteval odprtje arhivov notranjega ministrstva
Občuteno slovo od treh padlih vojakov v Somaliji
Na slovesnosti se je ob predstavnikih države zbrala prava množica
Pordenonski občinski svetovalec Marco Pirina
Vlado Klemse
PORDENON - Milanski dnevnik 1’Indipen-dente je v nedeljski številki, z velikim poudarkom, objavil vest, da so sodelavci raziskovalnega centra "Silentes Lo-quimur”, ki mu predseduje pordenonski občinski svetovalec Marco Pirina, odkrili brezno, v katero naj bi bili vrženi tudi karabinjerji, ki so jih v prvih dneh maja 1945 priprli v Gorici in se je za njimi po 19. maju izgubila sleherna sled. Milanski dnevnik objavlja tudi imena devetnajstih izginulih, pa tudi, kako je do odkritja grobišča prišlo. Do Piri-ne, ki se že nekaj let kot zgodovinar ukvarja s fojbami - med drugim je pred leti opozoril na brezno na planoti Cansi-glio, kjer so našli smrt, poleg nekaterih nemških vojakov tudi civilisti, sodeloval pa je pri ilegalnem odkopu in prenosu posmrtnih ostankov ma-sovcev pri Šempasu - se je obrnil Giovanni Gua-rini, sin karabinjerskega podčastnika Pasqualeja Guarinija, ki je na seznamu izginulih. Preko vez in informatorjev sta nekako lokalizirala območje, kjer naj bi v breznu izginila skupina karabinjerjev in množica drugih oseb, tudi sloven-
ske narodnosti, s sodelovanjem domačinov iz nekaterih zaselkov v okolici Trnovega, pa naj bi prišla do samega roba velikega brezna pri Nemcih.
Včeraj je Marco Pirina svoje ugotovitve predstavil na srečanju z novinarji v pokrajinski palači. Srečanja so se udeležili tudi svojci izginulih, predstavnik karabinjerskega zbora in raznih združenj. Srečanje je uvedel "neuradni” podpredsednik Pokrajine Enzo Tirelli s kratko izjavo, da si bo pokrajinska uprava prizadevala,
da se ugotovi zgodovinska resnica o tragičnem obdobju in izginulim končno vrne dostojanstvo.
Marco Pirina, ki naj bi bil v meddržavni komisiji zgodovinarjev, je na srečanju v glavnem citiral to, kar je že dan prej zapisal milanski dnevnik, postregel pa še z nekaterimi podrobnostmi, ugotovitvami, kritikami in napovedmi. Tako bo z nekaterimi sodelavci ustanovil mednarodno komisijo zgodovinarjev, če italijanska vlada do 15. julija (potem ko je vlada Repu-
blike Slovenije to že storila) ne bo uradno imenovala meddržavne komisije. Zahteva tudi odprtje arhivov notranjega ministrstva in drugih virov informacij, do katerih je "teže priti kakor do arhivov v Sloveniji in na Hrvaškem”. V podkrepitev te svoje izjave je Pirina navedel, da razpolaga s fotokopijami celotnega arhiva 9. Korpusa. Kar nekajkrat je poudaril, da ga zanima izključno zgodovinska resnica, da ima do problematike nepristranski pristop zgodovinarja in da se je treba izogniti "nesmiselnemu revan-šizmu”. Skoraj v isti sapi pa je svojo vlogo natančneje opredelil z "jasno antikomunistično opredeljenim zgodovinarjem”.
Kakor se ob takih priložnostih in spričo občutljivega argumenta rado zgodi, se je pogovor zasukal tudi na druga področja. Tako je eden od sorodnikov izginulih ogorčeno izrazil pomisleke nad nepristranskim pristopom, saj je v citiranem članku časopisa in v izjavah, ki jih je bilo slišati tudi v dvorani, vrsta jasnih namigov, ki informatorje skorajda istovetijo z morilci.
V kratkem naj bi na Pokrajini priredili novo srečanje o tej problematiki.
RIM - Z državno slovesnostjo se je včeraj zjutraj Italija poslovila od 30-letnega narednika Stefana Paolicchia, od 21-let-nega podporočnika An-drea Millevoia in 21-letnega padalca Pasquala Baccara, ki so umrli prejšnji petek med spopadi s Somalci. Krste treh padlih tovarišev so ob zvokih Chopinovega Pogrebnega marša na ramah prinesli v baziliko S. Maria degli Angeli vojaki izbranih enot, v cerkvi, ki je bila okrašena z venci in cvetjem, pa so že čakali svojci, prijatelji, znanci in veliko navadnih občanov, ki so želeli trem padlim prostovoljcem pokloniti zadnji pozdrav. Zelo zasedena pa je bila tudi stran namenjena najvišjim predstavnikom države: vojaške žalne slovesnosti so se namreč udeležili predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, predsednik vlade Carlo Azeglio Ciampi in predsednika obeh vej parlamenta Giovanni Spadolini in Gior-gio Napolitano, ob njih pa je bilo veliko članov vlade. Mašo je daroval msgr. Giovanni Marra, vojaški škof, ki je prebral posebno papeževo poslanico družinam padlih in državi.
Pogrebna svečanost se je začela ob 8.30, ko se je v baziliki s svojci in najvišjimi predstavniki dr-
žave in vojske zbralo vsaj dva tisoč oseb, več sto pa je potrpežljivo čakalo zunaj, da se slovesnost konča in da bodo iz bazilike odnesli krste padlih. Takoj po zaključku svečanosti, ura se je pomaknila na 9.40, so namreč izbrane vojaške enote iz bazilike odnesle krste padlih, ki so jih nato pre-
peljali v rojstni kraj vsakega posameznika.
Z vojaškimi letali in nato s tovornjaki so v kraj Marina di Massa malo po 12. uri pripeljali krsto Stefana Paolicchia, uro kasneje pa v Miner-vino di Lecce posmrtne ostanke Pasquala Baccara.
Krsto Andrea Milli-
voia pa so prenesli v rimsko cerkev Divino Amo-re, kjer je bila zasebna žalna slovesnost. Svojci padlih so bili med včerajšnjo državno svečanostjo bolj zadržani kot dan prej, edino 24-letna Giu-seppina Di Stefano, zaročenka Stefana Paolicchia je neprestano jokala in izraze sožalja zavrača-
la, češ lahko je druge spodbujati k pogumnemu zadržanju. Nemočni jezi v žalosti se je predal E Ivi o Millivoi, oče Andrea, ki je italijansko vlado pozval, naj ne pošilja več v smrt mladih fantov, istočasno pa izrazil upanje, da bo smrt njegovega sina druge vojake rešila podobne usode.
Trenutki velike ganjenosti med pogrebnimi svečanostmi za padlimi italijanskimi vojaki (telefoto AP)
NOVICE
Deželna vina v Bordeauxu
VIDEM - Kakovostna vina iz Furlanije-Julij ske krajine so s pomočjo deželne uprave pred dnevi predstavili na svetovno znani enološki razstavi »Vinexpo«, ki je bila v Bordeaimi. Vina z zaščitenim poreklom so se kar dobro obnesla v konkurenci z vini iz drugih držav, ki imajo veliko tradicijo na tem področju. Manifestacija je potekala pod geslom »Savoir boire - savoir vi vre« (Znati piti, znati živeti), kar pomeni, da je treba znati ceniti žlahtno kapljico in jo seveda uživati v zmernih merah.
Svoje pridelke je predstavilo preko 2.000 podjetij, v glavnem iz Evrope, prisotne pa so bile tudi države, v katerih se vinogradništvo šele začenja uveljavljati, kot npr. Martinika, Čile, Južna Afrika in Nova Zelandija. Razstavljena so bila najkakovostnejša vina, za katera je bilo treba odšteti tudi precejšnje vsote denarja, ki so v nekaterih primerih dosegle milijon lir za steklenico. Razstavljena pa so bila tudi navadna vina, ki so dostopna vsakemu žepu in med katerimi so prav gotovo tudi kakovostna vina, ki jih pridelujejo v naši deželi. V FJK se je namreč kakovost vin v zadnjih letih znatno izboljšala, tako da imajo sedaj vse večje možnosti na mednarodnem trgu. Zanimivo razstavo je obiskal tudi francoski minister za kmetijstvo Puesch.
Bilanca turistične agencije Utat
TRST - Kljub »suši« na turističnem področju je tržaški turistični urad Utat spomladansko sezono zaključil z 9-odstotnim porastom prometa. Največ dela je bilo seveda ob veliki noči, povpraševanje turistov pa je usmerilo v glavnem na Evropo in Italijo.
Domače potovalne cilje je izbralo več kot dva tisoč turistov, ki so na 63 potovanjih obiskali predvsem Sicilijo, Kampanijo in Sardinijo, med- j tem ko je upadlo povpraševanje po potovanjih v Apulijo, Toskano in Lacij. Za potovanja v tujino je Utat samo v aprilu in maju organiziral več kot 70 itinererjev, ki se jih je udeležilo skoraj tri tisoč turistov, najbolj priljubljeni cilji pa so bili Amsterdam, London, Pariz in Francija nasploh. Za poletna potovanja pa pri Utatu napovedujejo ve- j liko povpraševanje po Skandinaviji, Baltiku in Rusiji.
Finančna straža pomagala ljudem v nevarnosti
GRADEZ - V noči med soboto in nedeljo je izvidnica finančne straže iz Gradeža priskočila na pomoč jadrnici, na kateri sta bila 50-letna zakonca Paolo Veronese in Caterina Millevoi iz Povoletta (videmska pokrajina). V težavah sta se znašla zaradi okvare na krmilu in na pomožnem motorju. Izvidnica finančne straže je posegla tudi v nedeljo, ko je priletni ženski, ki sta bili na romanju na Barbani, zajela slabost. Aliče Virginio in Anto-nietto Bensi Rossi so finančni stražniki s čolnom takoj odpeljali v gradeško bolnišnico, kjer jima je zdravstveno osebje nudilo prvo pomoč.
CENA DELA / DELJENA MNENJA O SOBOTNEM SPORAZUMU
Sporazum o ceni dela med hvalnicami in zavračanjem
Najbolj bojeviti sindikati baze - Razdvojen tudi kmetijski svet
RIM - Tudi včeraj so se nadaljevali odmevi na sporazum o ceni dela, ki so ga delodajalci in sindikati s posredovanjem vlade dosegli preteklo soboto. Sindikate sedaj čaka »izpit« pred okrog 20 milijoni delavcev, vendar še ni jasno, na kakšen način bodo zbrali njihova mnenja.
Radikalna sindikalna predstavništva baze so medtem za danes pred sedeži CGIL, CISL in UIL že napovedala prvo demonstracijo proti podpisu sporazuma (ki je predviden za 22. t.m.) in proti politiki višanja plač na osnovi načrtovane inflacije. Niti najmočnejši sindikat šolnikov, Snals, se ne strinja s sporazumom, katerega »zgodovinski pomen je samo v kapitulaciji CGIL,
CISL in UIL«.
Pozitivno pa je včeraj sporazum ocenil predsednik katoliških delavskih združenj ACLI, Giovanni Bianchi, ki vabi delavce, naj ga odobrijo, ker bo med drugim »omogočil rekonstrukcijo resnih osnov sindikalnega pogajanja«. Dogovor med vlado in družbenimi silami o določanju politike plač je pozitiven tudi za obrtniško združenje Con-fartigianato, ki pa opozarja na senčne plati celotnega sporazuma, ki so nujna posledica kompromisa, in dodaja, da jih bo potrebno razjasniti ob izvajanju sporazuma. Sindikat upokojencev UIL ocenjuje sobotni rezultat kot zanesljivo pozitiven, zato vabi upokojence, naj ga podprejo in poudarja,
da bo prispeval k razjasnitvi vloge sindikata v prihodnosti in torej ustvaril pogoje za uresničitev sindikalne enotnosti. Povsem nasprotna pa je sodba desničarskega sindikata CISNAL, za katerega je sporazum nov korak nazaj za delavce.
Kmetijske podjetniške organizacije, ki se bodo prav danes srečale z ministrom za delo Giugnijem, bodo sporazum o ceni dela podpisale pod pogojem, da jim bodo ministrovi predlogi ustrezali. Tako je včeraj izjavil predsednik Italijanske konfederacije kmetov Avolio, po mnenju katerega je prišlo do izraza dokaj nasprotujoče zadržanje do kmetijskega sektorja, ki ga pretresajo hudi problemi. Sindikat kmetijskih delav-
cev UISBA pa tako zadržanje podjetnikov obsoja, češ da si sami zapirajo vrata v najbolj razviti del Evrope, kamor jim bi podpis sporazuma lahko pomagal.
• Mnenja o sporazumu so še naprej deljena tudi med podjetniki. Za podpredsednika Confindu-strie Carla Callierija je pozitiven, ker je izredno pomemben za prihodnost države in ker postavlja temelje za povečanje zaposlenosti in za odpravljanje črnega dela. Poverjeni upravitelj grupe Fiat Cesa-re Romiti pa zavrača »glo-rifikacijo« sporazuma, ki da je sledila dramatizaciji pogajanj in opozarja, da ostaja še vrsta hudih ekonomskih problemov, ki zahtevajo takojšnje reševanje.
Skrušena mati enega od padlih vojakov (telefoto AP)
______FJK / OCENA DEŽELNE CGIL
S sporazumom se je končalo obdobje poskusov za emarginacijo sindikata
SSO / SEJA NOVOIZVOLJENEGA IZVRŠNEGA ODBORA
Kritike ne bodo ovirale sodelovanja
Za podpredsednike izvoljeni Marij Maver (Trst), Damjan Paulin (Gorica) in Riccardo Rutar (Videm)
TRZIC - Sporazum o ceni dela pomeni nov korak za dosego globalne politike osebnih dohodkov in zaključuje več kot tri leta trajajočo fazo, ki jo je označeval izrazit poskus, da bi sindikate delavcev potisnili v kot. Tako je na včerajšnjem zasedanju deželnega tajništva sindikalne konfederacije CGIL za Furlanijo-Julijsko krajino v Tržiču sobotni sporazum ocenil deželni sekretar Graziano Pasqual, po mnjenju katerega se sedaj za sindikat odpira nov manevrski prostor, še zlasti na teritoriju.
Pozitivna ocena deželne zveze CGIL zadeva predvsem reformo dopolnilne blagajne, ki jo bodo uvedli tudi za mala podjetja, in povišanje doklade za normalno brezposelnost, medtem ko ostajajo nekatere omejitve v celovitem mehanizmu različnih pogajalskih ravni. Pasqual, ki se je bil udeležil tudi razprave v vse-
državnem vodstvu sindikata, je udeležencem tržiškega srečanja vsekakor zagotovil, da bo CGIL med razpravo o finančnem zakonu 1994/95 z vsemi silami vztrajala pri nadomestitvi davčne drenaže.
Globalno sporazum vodi k taki politiki osebnih dohodkov, ki bo postala instrument za dejansko zaščito plač in pokojnin na eni strani in ki bo spodbujala razvoj in zaposlovanje na drugi - je zaključil Graziano Paqual - priložnosti za akcijo, ki se bodo odprle ob posvetovanju z delavci, pa bodo nedvomno omogočile razumeti sporazum o ceni dela kot koristno izhodiščno točko za novo sezono navzočnosti sindikata na delovnih mestih. K tej navzočnosti bodo po Pasqualovem prepričanju veliko prispevala enotna sindikalna predstavništva, ki jih bodo sedaj izvolili in spravili v pogon v vseh delovnih okoljih.
TRST - V petek, 2. julija se je na sedežu v Trstu sestal novoizvoljeni izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij , ki ga je sklicala predsednica Marija Ferletič, izvoljena na zadnjem občnem zboru v Devinu. Skupno s člani izvršnega odbora so se seje udeležili tudi predstavniki nadzornega odbora.
Na dnevnem redu prve seje je bilo več točk, med temi kot prva porazdelitev funkcij v novem odboru. Za podpredsednike so bili izvoljeni trije predstavniki za posamezne pok-
rajine, in sicer Marij Maver (Trst), Damjan Paulin (Gorica) in Riccardo Rutar (Videm). Tajnik je postal Andrej Bratuž, blagajnik pa Franka Žgavec. Na prihodnji seji bodo porazdeljene še nekatere druge funkcije za posamezne odbornike.
Na seji je bil nadalje govor o nekaterih bistvenih vprašanjih, ki zadevajo našo manjšino. Posebej v tem trenutku, ko smo Slovenci po zadnjih volitvah močno izgubili svoje samostojno politično predstavništvo, obenem pa tudi
splošne razmere v odnosu do manjšine ne kažejo nič dobrega. V tem oziru bo med glavnimi problemi tudi skupni osnutek zaščitnega zakona, ki ga bo treba predložiti parlamentu. SSO je tudi opozoril nove odgovorne izvoljene oblasti v obeh pokrajinah na slovensko problematiko.
Pav tako so važni odnosi z drugo krovno organizacijo, s katero se bo sodelovanje nadaljevalo. Res je prišlo na občnem zboru do kritičnih ocen in pripomb (tako v predsedniškem
poročilu kot v posameznih posegih), vendar pa to ne bo oviralo nadaljnjega dela in pobud.
Za SSO predstavljajo odnosi z matično domovino in konkretno z odgovornimi oblastmi republike Slovenije pomemben dejavnik v dialogu matica-manjšina. Z vzpostavitvijo demokratičnega in pluralističnega družbenega reda v Sloveniji so se zato tudi osnovali novi enakopravni odnosi z manjšinskimi predstavništvi, in tako omogočili objektivno in stvarno sodelovanje.
KOMPRENZORU NEKDANJEGA BEGUNSKEGA TABORIŠČA
Božje polje bo gostilo center za narkomane
Občina Trst bo odkupila zemljišča, ki so last Dežele
Sandor Tence
Na območju nekdanjega begunskega taborišča na Božjem polju bodo v kratkem uredili tudi terapevtski center za rehabilitacijo narkomanov. Pobudnika sta zadruga ”La Collina" in skupnost San Martino al Čampo, pri izvedbi tega projekta pa jima je priskočila na pomoč tržaška občinska uprava. Občinski odbor je namreč prav včeraj sklenil, da kupi od Dežele -lastnika tega velikega območja - večjo površino, na kateri bodo uredili to strukturo. Vključno z zemljiščem je Občina Trst kupila tudi tamkajšnje zgradbe, ki vsekakor potrebujejo gradbeno sanacijo.
Nekdanje taborišče istrskih beguncev se je z leti razvilo v večji družbeni komprenzorij. Svoj sedež so si tam uredili skavti in skupnost Družina, v kratkem se bodo tja vselili prostovoljni gasilci, sedaj pa, kot rečeno, tudi zadruga "La Colli-na“. Gre vsekakor za pomembne strukture, ki so dale življenjski utrip temu velikemu in dolgo let zapuščenemu območju °b pokrajinski cesti Pro-sek-Sesljan. Zemljišča so formalno last deželne uPrave, zanje se je svoj-Cas zanimal tudi zahod-n°kraški rajonski svet, ki
Bivše begunsko taborišče na Božjem Polju (foto Davorin Križmančič-KROMA)
je med drugim predlagal, da bi tam zgradili telovadnico- športni center za potrebe prebivalcev Križa, Proseka in Konto-vela. Vse je potem ostalo le pri besedah in predlogih, tudi zato, ker se je Občina Trst vedno sklicevala na dejstvo, da je območje deželna last. Deželna uprava je tudi lastnik podobnega območja ob kriškem nogometnem igrišču, ki je v glavnem zapuščeno. Tam sicer gradijo novo cerkev, načrtovali so tudi stanovanjske gradnje za potrebe Križanov in podobno. Tudi v tem primeru pa je vse ostalo le pri besedah.
»Nihče nas ni vprašal
za mnenje, Čeprav bi bilo gotovo koristno, da bi bil rajonski svet vsaj seznanjen z razvojnimi projekti nekdanjega ezulskega taborišča«, nam je povedal predsednik krajevnega sosveta Dušan Križman, ki nima vsekakor nic proti načrtovanemu terapevtskemu centru. Po njegovem gre nasprotno za dobrodošlo pobudo. Skrb za ureditev te strukture bo prevzela zadruga, ki ima sedež v nekdanji psihiatrični bolnišnici, skupnost San Martino al Čampo pa ji bo nudila predvsem strokovne nasvete za rehabilitacijo narkomanov.
Don Mario Vatta in
njegovi sodelavci vsekakor še niso opustili projekta za gradnjo spornega centra na območju Dolge krone v dolinski občini, Čeprav so možnosti za realizacijo tega naCrta iz dneva v dan manjše.
Prebivalci Frankovca in bližnjih vasi v dolinski in miljski občini so svojcas ostro nastopili proti temu naCrtu, ki ni naletel na Odobravanje dolinskega občinskega sveta. Vsa zadeva je nato nekoliko romala v pozabo in ni jasno, kakšno pot so ubrala finančna sredstva (400 milijonov lir), ki jih je ministrstvo za javna dela namenilo za izvedbo te pobude.
r MATURA / NA TRGOVSKEM ZAVODU ZOIS -i
»Kava« ni kriva pač pa inšpektor
Nestrpno pričakovanje »trgovcev«
Marjan Kemperle
Trgovski tehnični zavod Zois - 2. del. Po »geometrih« je na ustnih izpitih napočil čas »trgovcev«. Ura v pritličju kaže 10.15. Na hodniku pred »izpraševalnico« je zbranih nekaj maturantov 5. C razreda. Ob pogledu nanje je bilo mogoCe takoj ugotoviti, kdo bo naslednji na vrsti. Majhna rjavooka dijakinja kodrastih kostanjevih las v oranžni kratkorokavni majici in dolgem pisanem krilu je držala v rokah osebno izkaznico. Čakala je, da se z njo predstavi predsednici komisije pred začetkom izpraševanja. Njeno Čakanje bo še dolgo, morda najdaljše v njenem mladem življenju doslej...
Dvojezična izkaznica je izdajala, da je iz ene od okoliških občin. Med Čakanjem si je kandidatka z njo pahljačasto hladila vročino. Kdaj pa kdaj se je prijela za trebuh: krci nestrpnosti so stopili v akcijo...
Čakanje je postalo iz minute v minuto bolj neznosno, vrata izpraševal-nice pa se niso hotela odpreti. Kolegi so blažili neminljive trenutke s ponavljanjem formul. Kandidatka je nekajkrat zavzdihnila: »Prav sedaj so morali piti kavo...», ali pa: »Ko me pokličejo, jim rečem, da grem sedaj še jaz na kavo...«
Kava v zbornici je bila kar »dolga«. A ko bi vsaj bila to kava!
Ob 10.49 so se vrata zbornice odprla. Na hodnik je stopil zagoreli moški v temnomodri obleki, modri srajci in temnomodri kravati. V rokah je nosil aktovko in snop dokumentov. S hitrimi koraki je obšel dijake in izginil.
Bil je menda inšpektor, ki ga je ministrstvo poslalo na šole, da bi ugotovil, kako je kaj z maturami. Pretekli teden se je »oglasil« na Goriškem, včeraj v Trstu. Gre mar njegov obisk
povezati z letošnjo afero o slabih prevodih naslovov maturitetnih nalog?
Odgovora na vprašanje ni bilo, tudi zato, ker je nadzornik jadrno odšel. Bo njegov obisk morda vplival na potek izpraševanja? Bodo morda profesorji po njegovi inšpekciji strožji?
PredsedniCin nasmeh ob vstopu kandidatke je hipoma razblinil take in podobne dvome. Pa Četudi bi bili komisarji bolj pikolovski, Četudi bi bolj vrtali v znanje kandidatke, bi jim verjetno E lisa vedela primemo odgovoriti.
Dijakinja je najprej odgovarjala na vprašanja iz blagoznanstva. Prav za ta predmet so v zbornici uredili mizo z vsakovrstnimi cevkami, cevCicami, epruvetami, stekleničkami in drugimi posodami. Elisa se je »spoprijela« le z večjo valjasto stekleno posodo, obrazložila je proces raztapljanja natrijevega klorida (po naše bi temu rekli preprosto - sol) v vodi, na predsednicino vprašanje o posebnem vojnu mašCob je odgovorila, da je to vonj po žaltavo-sti, ki ga sprošča butanolska kislina.
Izpraševanje iz slovenščine se je zaCelo z obravnavo referata o Kosovelu, nadaljevalo s Cankarjevim naturalizmom. Njena maturitetna naloga slovnično ni bila napačna, obremenjevala pa jo je Čustvenost s svojo kopico vprašajev. Tudi druga naloga je bila pozitivna. Predsednica ji je pred odhodom postavila še »uganko«, ki je njena »predhodnica« ni znala rešiti: Katera zamejska pisca sta postala elana SAZU? Pahor in Rebula, se je glasil odgovor, s katerim si je Elisa »prislužila« predsednicni »Vso srečo«. S tem spričevalom o zrelosti v ušesih je kandidatka zapustila šolo. Cas, ko se je hudovala na »kavo profesorjev«, je bil vsaj eno šolsko leto daleč...
ZAVAROVANJE / SE DVA POSLOVNA OBRAČUNA
Tudi Sasa in Giuliana uresničili dobro bero
Prva deluje že 69, druga pa komaj eno leto
Izteka se Cas letnih poslovnih obračunov, med zadnjimi pa so jih opravile tržaške zavarovalne kompanije, za katere lahko na splošno reCemo, da jih po njihovih uspehih sodec gospodarska kriza ni posebno prizadela. Pretekli konec tedna so občni zbor opravili tudi delničarji najmlajše tržaške zavarovalnice, Giuliane Assicurazioni iz grupe Lloyd Adriatico, ki je v dobrem letu obstoja uspela uveljaviti in utrditi svoje delovanje v Toskani, Laciju, Markah, Abrucih, Emiliji-Roma-gni, Piemontu, Liguriji, Lombardiji in seveda na območju Triveneta. To ji je uspelo s pomočjo 34 agentov, ki sicer delajo brez ozemeljskih omejitev.
Ta ugotovitev je bila tudi eden od glavnih poudarkov na obenem zboru delničarjev nove zavarovalnice, ki so odobrili poslovni obračun za leto 1992, zaključeno s skupno bero zavarovalnih premij v vrednosti vec kot 2, 5 milijarde lir in s presežkom v višini 230 milijonov. NajveCji delež, in sicer kar 45-od-stotnega, so lani imele zavarovalne police s področja zdravstvenega varstva. Tudi rezultati prvih mesecev letošnjega leta so po besedah upraviteljev v okviru začrtanega programa: v trimesečju ja-nuar-marec so zavarovalne premije dosegle vsoto 1, 1 milijarde lir, medtem ko so v istem obdobju leta 1992 znašale komaj 330 milijonov.
Delničarji so izvolili tudi nov upravni svet, ki bo zavarovalnico vodil
naslednja tri leta. Predsednik je Antonio Soda-ro, njegov namestnik in hkrati pooblaščeni upravitelj družbe Gianfranco Viatori, medtem ko so člani upravnega sveta elemente Garneli, Sergio Cecovini, Giovanni Bra-mbilla Ottobelli, Gualtie-ro Paoletti in Silvano Pontello. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Fabio Marco (predsednik), Dino Louvrier in Sergio Robba.
Pred dnevi je bil v Trstu tudi občni zbor zavarovalnice Sasa iz grupe IRI, in sicer že 69. po vrsti. Lansko poslovno dobo je družba, specializirana predvsem (do leta 1989 pa izključno) za pomorska zavarovanja, zaključila s Čistim presežkom v znesku 727 milijonov lir (40 odstotkov
Andro Merku, Paolo Pascutto in »želva na okenski polici«
Želva na okenski polici je naslov kabaretnemu večeru, ki ga bosta predstavila Andro Merku in Paolo Pascutta v petek, 9. julija, ob 21. uri »na dvorišču Petre in Richarda« v stari vasi v Nabrežini, št. 16. Bolj kot kabaret, bo to »skoraj konferenca« o življenju, delu in filozofiji Arthura Johna Eppennina. V kakšni zvezi je želva na openski polici s tem ameriškim umetnikom, bo znano šele v petek...
več kot leto prej, ko je presežek znašal 519 milijonov), medtem ko se je skupna vsota premij zvišala za skoraj 50 odstotkov in dosegla vrednost 102, 9 milijarde lir. Poleg znatne diversifika-cije poslov, ki jo je kom-panija začela pred tremi leti, ko ji je zakon omogočil razširitev zavarovalnih dejavnosti, je k poslovnemu uspehu veliko prispevalo tudi občutno znižanje stroškov, ki jih ima zavarovalnica s plačevanjem odškodnin za nezgode. Na obenem zboru je bilo sklenjeno, da se ves Cisti presežek dodeli v rezervne sklade, medtem ko so upravitelji napovedali, da za tekoCe leto predvidevajo 30-od-stotno povišanje zavarovalnih premij.
TRST / DEMOKRATSKO ZAVEZNIŠTVO
Tržaško desnico bo mogoče premagati le $ skupnim nastopom
Razmišljati je treba že sedaj o skupnem kandidatu za Občino
Z včerajšnjega zasedanja Demokratskega zavezništva (f. Križmančič/KROMA)
OB SHE1MCI PARTIZANSKEGA Df€VNKA
Proslava brez zastave razlog nezadovoljstva
Na slovesnosti ob 50. obletnici Partizanskega dnevnika je oCitno manjkala zastava tiste slovensko narodno-osvo-bodilne vojske, v okrilju katere je Partizanski dnevnik nastal. Tako piše v tiskovnem sporočilu, ki nam ge je včeraj poslalo Družbeno politično društvo Edinost. Kako so to po-manjklivost občutili udeleženci proslave - je še rečeno v sporocilu-prica dejstvo, da so v desetih minutah napolnili s podpisi dva lista z besedilom: »Podpisani udeleženci 50.obletnice
Partizanskega dnevnika izražamo svoje nezadovoljstvo spričo dejstva, da na mestu proslave ne plapola zastava slovenske narodno osvobodilne vojske. Vrh, 4. julija 1993.«
Društvo Edinost ugotavlja, da so med desetinami in desetinami podpisov tudi podpisi borcev NOV Slovenije in aktivistov Osvobodilne fronte, in zaključuje, da ni mogoče najti nobenega opravičila za tako pomanjkljivost pri organiziranju proslave 50-letnice Partizanskega dnevnika.
GLEDALIŠČE / NAJPREJ SCHILLER
Prva vaja nove skupine Stalnega gledališča FJK
Včeraj se je v gledališču Rossetti prvič zbrala »stalna« igralska skupina, ki bo v obdobju dveh let tesno sodelovala s Stalnim gledališčem FJK. O nastanku skupine oziroma o obvezi, ki so jo prevzeli režiser Nanni Garella in igralca Ottavia Piccdlo in Virginio Gaz-zolo, je vodstvo gledališča novinarjem spregovorilo že na predstavitvi sezone ’93-’94. Takrat je dvoletni projekt, ki predvideva postavitev nekaterih »buržujskih« dram, predstavil režiser Nanni Garella, ki je že sodeloval z deželnim gledali-
ščem. Prvo delo, s katerim se bo spopadla novonastala skupina, bo Schillerjeva drama Ko-varstvo in ljubezen, ki jo je tekstovno priredil Al-do Busi. Režiser in igralci so včeraj vzeli v roke tekst, prave vaje se bodo začele februarja naslednje leto, 13. aprila ’94 pa bi morala biti premiera. Ob bralnih vajah pa so se elani nove skupine, v kateri so ob navedenih še Dorotea Asla-nidis, Graziano Piazza, Alvia Reale, Gianni De Lellis in VValter Malosti, tudi pogovarjali o projektu.
Demokratični Trst se mora Cimprej konkretno angažirati za jesenske občinske volitve. Mora dobiti ustreznega kandidata za župana in ustvariti okrog njega široko politično enotnost, po možnosti širšo od tiste, ki je spremljala kandidaturo Franca Codege za Pokrajino. To je poziv demokratskega zavezništva, ki je na sinočnji skupščini dejansko pričelo volilno kampanjo. Demokratsko zavezništvo je bilo med ustanovitelji zavezništva za Trst, ki je skupno z DSL kandidiralo Codego.
Giacomo Costa, ki je vodil skupščino, je rekel, da je treba vztrajati na izkušnji pokrajinskih volitev. Pri tem bo treba ustvariti še tesnejše stike s krajevno civilno družbo. Zavezništvo se zato obrača predvsem na občane, ker je mnenja, da morajo ljudje, še prej kot stranke, biti akterji novih političnih skupin. Za tržaške volitve je treba zato Cimprej oblikovati zavezništva v okviru civilne družbe, ki se morajo ustvarjati na bazi in ne v strankarskih vrhovih.
Sinoči so se sporazumeli za vrsto sestankov o raznih specifičnih vprašanjih, iz katerih naj bi izluščili potem okvirni volilni program. Med ta vprašanja so vključili tudi sožitje in odnose med narodnostnimi komponentami tukajšnje stvarnosti. Vsi so soglašali, da je treba tudi spremeniti metode za izbiranje kandidatov, pri katerih mora sodelovati Cim širši krog ljudi. Premagati tržaško desnico ne bo lahko, ne predstavlja pa nemogoče naloge.
NOVICE
Bodo zaprli rajonski svet pri Sv. Ivanu?
Občinski svetovalec Demokratične lige Roberto Treu je na odbornika za decentralizacijo Fusca naslovil svetovalsko vprašanje, v katerem ga sprašuje, ali bodo res zaprli občinsko izpostavo pri Sv. Ivanu. O zaprtju izpostave se namreč v zadnjem Času širijo številni glasovi, zaradi Cesar želi občinski svetovalec Demokratične lige izvedeti točne vesti o namenih občinske uprave glede usode in upravljanja občinskih izpostav. Svetovalec Roberto Treu se je obrnil tudi na župana in pristojnega odbornika, da bi od njega izvedel, Ce je seznanjen s protestom promocijskega odbora Dnevov bratstva, ki se odvijajo pod pokroviteljstvom občinske uprave. Veliko večino lepakov, ki opozarjajo na to pobudo, naj bi namreč nalepili samo po okolici, tako da mesto o njej skorajda ni seznanjeno.
Miljska avtobusna postaja je zanemarjena
Stanje, v katerem se nahaja miljska avtobusna postaja, je nevzdržno. Tako ugotavlja predsednik Konzorcialnega podjetja za prevoze Massi-mo Gobessi, ki poziva miljsko občinsko upravo, da takoj ukrepa. Predsednik Gobessi ob tej priložnosti opozarja, da se je že pred mesecem dni nanj obrnila skupina MiljCanov, ki so ga opozorili na nevzdržno stanje avtobusne postaje. Obenem dodaja, da je takoj ukrepal v Konzorcial-nem podjetju za prevoze in se sestal tudi z milj-skim županom Ulcigraiem.
Ljudska knjižnica začasno zaprta
Ravnateljstvo državne ljudske knjižnice sporoča, da bo slednja zaradi običajnih preureditve-nih del zaprta po naslednjem urniku: sedež v Ul. Veronese, 2, od 5. do 17. t.m., v Ul. del Ro-sario, 2, od 19. do 31. t.m., na Trgu della Reppu-blica, 2, v Miljah pa od 16. do 28. avgusta. Državna knjižnica bo v teh sedežih zaCela ponovno delovati 19. t.m. oziroma 2. in 8. avgusta.
Vojne ladje ob Pomorski postaji
_______r \	' ******
Ob pomolu tržaške Pomorske postaje sta zasidrani vojni ladji, ki sodelujeta taCas pri nadzoru embarga državam bivše Jugoslavije v vojni. Gre za ameriško raketno križarko Turner (na sliki Davorina KrižmanCiCa), ki ji poveljuje kapetan bojne ladje John W. Allin in za turško raketno enoto Saby, na kateri pluje 50 mornarjev. Poveljnik Allin se je včeraj srečal s predstavniki tržaških oblasti, katerim je med drugim izrekel sožalje ob smrti treh italijanskih padalcev v Somaliji.
Nove aparature za zdravljenje osteoporoze
Tržaška Krajevna zdravstvena enota razpolaga z novim aparatom za zdravljenje osteoporoze, ki so ga namestili v tretjem oddelku katinarske bolnišnice. Gre za aparat, s katerim je mogoCe izmeriti trdnost kosti, predvsem hrbtenice in kolka, ki jih ta bolezen največkrat prizadene. Zdravljenju te bolezni, ki se postopoma širi predvsem med ženskami, so v naši pokrajini posvetili veliko pozornost. Novo aparaturo bodo uradno predstavili v Četrtek, 8. t.m., ob 17. uri, ob prisotnosti krajevnih oblasti.
Promenadni koncerti godbe “Verdi"
Mestna godba “Giuseppe Verdi11 bo tudi letos poskrbela za vrsto promenadnih koncertov, ki so namenjeni predvsem tistim osebam, ki v poletnem obdobju ostaneju v mestu. Godba bo nastopila vsak ponedeljek, ob 20.30 na Trgu Unith, prvi koncert pa je predviden za 12. julija
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, N1A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061 -322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gonca, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Visla - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
ate in sožalja po formatu
Cena: 1.300 LIT-45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov F1EG
Ko on sreča njo samo
Večerni poletni hlad je zelo prikladen za najrazličnejša srečanja; tokrat vam predlagamo gledališko srečanje, se pravi igro s preprostim in zelo jasnim naslovom Srečanje. Po motivih Turrinijeve enodejanke jožef in Marija je igro napisal, priredil in režiral Mario UrSič, v njej pa nastopata Miranda Caharija in Livio Bogateč, »ona« in »on« v zrelih letih, ki se srečata, ko so iluzije in nekdanje sanje tako na profesionalni kot osebni ravni že mimo. Izvedbo gledališkega projekta je omogočila Tržaška kreditna banka, kot organizator pa nastopa Ars nova. Poletna igra bo prvič zaživela v četrtek zvečer, ko bo ogled možen samo z vabili; vendar bo že naslednji večer, se pravi v petek, 9. julija, ob 21. uri prva ponovitev, za katero je mogoče kupiti vstopnice.
Obakrat bo Srečanje na dvorišču Partizanskega kluba v Boljuncu, predvidene pa so predstave še po drugih krajih na Tržaškem in v .Benečiji.
FOLKFEST 93
Pevci od vsepovsod na pohodu po deželi
Drevi bo v Spilimbergu nastopil kantavtor Ivano Fossati
Aleš Waltritsch
V petek zveCer se je na goriškem gradu začela petnajsta izvedba festivala etnične glasbe Folkfest 93. Folkfest je najpomembnejši in naj-obširnejši italijanski pregled »druge« glasbe, ki bo tudi letos napolnil trge in gradove Številnih krajev naSe dežele, Kopra, Bovca in Beljaka. Do 25. julija bomo lahko poslušali 47 nastopov skupin in solistov iz Italije, Istre, ZDA, Avstrije, Slovaške, Portugalske, Irske, Škotske, Francije in Južne Amerike.
Glasbeno potovanje med Evropo in Ameriko se je začelo v petek z nastopom luisianske skupine Rockin’ Dopsie and the Zydeco Twi-ster, v soboto pa so nastopili v Palmanovi skupina Calicanto in v Sequalsu Američani Fi-sh Heads and Rice.
Osrednji nastop letošnje izvedbe Folkfesta bo drevi na glavnem trgu v Spilimbergu, kjer bo ob 21. uri nastopil italijanski kantavtor Ivano Fossati. Italijanski glasbenik je v svoji dolgoletni karieri znal odlično uskladiti avtorsko pesem in zvoke ljudske glasbe iz vseh krajev sveta. Njegova glasbena potovanja se
poslužujejo ritmov Južne Amerike, Andaluzije, Irske, Bretanje in številnih drugih kajev. Pred nekaj meseci je izdal svojo prvo plošCo, posneto v živo, z naslovom Buontempo, dal vivo volume uno (najboljša live plošCa italijanskega izvajalca vseh Časov), na kateri so posnete njegove najlepše skladbe. Drevi bomo torej imeli izjemno priložnost, da lahko prisluhnemo avtorski pesmi in folk glasbi. Fossatija spremlja zelo dobra glasbena skupina, v kateri izstopata klasični kitarist Arman-do Corsi in harfist Vin-cenzo Zitello.
Program Folkfesta 93 se nadaljuje jutri zvečer v San Vitu na Tilmentu z nastopom sicilske skupine Agricantus, v Četrtek bodo v kraju San Giovanni al Natiso-ne nastopili Irci Dithe-rum, ki bodo igali v San Danieleju. Istega dne bosta v San Giovanniju igrali skupina Urnami (Italija-Južna Amerika) in avstrijski glasbenik Ed Schnabl. Konec tedna predvideva dva nastopa v soboto, in sicer ameriške skupine Tom Russel Band v Tablji in slovaške skupine Tech-nik folk ensamble v
Danes bo nastopil Ivano Fossati (foto AWS)
Reani del Rojale nad Vidmom. Slovaška skupina bo v okviru letošnjega Folkfesta imela še druge štiri nastope, in sicer v nedeljo, 11. julija v Ogleju, v ponedeljek, 12. v Čedadu, v torek, 13. v Gaiu pri Spilimbergu in v Četrtek, 15., ob 22. uri v TolmeCu.
V nedeljo, 11. julija, ob 18. uri se bo istrska skupina Gruppo di Di-gnano predstavila v Ta-vagnaccu, medtem ko bo ob isti uri v vasi At-timis igral Riccardo Teši. V ponedeljek, 12. bomo v Martignaccu lahko poslušali Američane skupine Califor-nia, v torek, 13. bo prvi
koncert letošnjega Folkfesta izven meja naše dežele, in sicer v Beljaku, kjer bodo koncertirali Irci skupine Dit-herum (naslednjega dne bodo tudi v Čedadu) in Portugalci Quarteto de guitaras de Coimbra. Portugalci bodo 15. julija nastopili tudi v Ce-dau, vedno v Čedadu pa bo v torek, 13. nastopila furlanska skupina La Sedon Salvadie, katere elani so tudi med glavnimi nosilci celotnega projekta Folkfest.
Vsi nasopi, razen kjer je drugače navedeno, se bodo pričeli ob 21. uri. Spored ostalih koncertov bomo objavili v naslednjih dneh.
Samo s pravočasnim naročilom si boste zagotovili učbenike za prihodnje šolsko leto.
Seznami so na razpolago v
TRŽAŠKI KNJIGARNI
Ul. sv. Frančiška 20
E3
ČESTITKA
Draga SONJA! Za tvoj rojstni dan ti želimo vse najboljše in še mnogo let v naši družbi na klepet. Prijateljice
KINO
ARISTON - Poletno predvajanje filmov - 21.30 » Dia-rio di un vizio«, r. Marco Ferreri.
EXCELSIOR - 18.00, 20.00, 22.15 »Lezioni di piano«, r. Jane Campion, i. Hol-ly Hunter, Harvey Keitel.
EXCELSIOR AZZURRA -18.10, 20.05, 22.00 »Luna Park«, r. Pavel Longuine.
NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta.
NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta.
NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta.
NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta.
GRATTACIELO - 17.30, 19.05, 20.40, 22.15 »La gatta e la volpe«, i. Jack Nichol-son, Ellen Barkin.
MIGNON - Zaprto zaradi počitnic.
LJUDSKI VRT - Poletno predvajanje filmov - 21.15 »II padre della sposa«.
EDEN - Zaprto zaradi dopusta.
CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.00 »Proposta indecente«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom.
ALCIONE - 20.00, 22.00 »In mezzo scorre il fiume«, r. Robert Redferd.
LUMIERE - 20.10, 22.15 »La bionda«, r. S. Rubini, i. N. Kinski.
GRAD SV. JUSTA - Poletno predvajanje filmov: 21.15 »Mio cugino Vincen-zo«.
RADIO - 15.30, 21.30 »Una moglie molto infede-le« , porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
Privekala je
Nicole
in osrečila mamo Vesno in očeta Ivota. Pomnoženi družini želimo vso srečo
kolegi Distriest-a
Oglasila se je
Nicole
Nono Edi in n ona Lidija se veselita njenega prvega pevskega nastopa.
-L
SREČANJE PREŽIHOVIH SOL - PRIČEVANJE
Prežihove! na Ravnah
Tradicionalnega srečanja na Koroškem se je udeležila tudi dolinska osnovna šola
h
VČERAJ-DANES
Danes, TOREK,
6. julija 1993 BOGOMILA
Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.33 - Luna vzide ob 22.08 in zatone ob 8.00.
Jutri, SREDA, 7. julija 1993 IZAIJA
TEMPERATURA VČERAJ: temperatura zraka 28,1 stopinje, zračni tlak 1019,8 mb ustaljen, veter 4 km na uro jugo-zahodnik, vlaga 65-odstotna, nebo rahlo poo-blaCeno, morje skoraj mirno, temperatura zraka 24,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Elisabetta Ledovich, Orazio , Venera, Alessia, Paola in Ugo Garoz-zo, Anthony Hudorovich, Stefano Arciero, Lisa Paglia-no , Bita Valipour, Andrea Purinani, Ester Torresan, Davide Degrassi.
UMRLI SO: 56-letna Lu-cia Settimi, 87-letna Lucia D’Este, 61-letni Bruno Padar, 74-letni Giovanni Mon-tini, 28-letna Lucilla Glavi-na, 87-letna Giacobbe Davide, 68-letni Luigi Lattanzi, 50-letni Claudio Pottini, 72-letni Alvino Zoppolato, 58-letni Giovanni Canziani, 78-letni Mario Degano, 80-letna Tecla Rivola, 53-letni Aldo Strain, 78-letni Mario Rosi, 77-letna Angela Bernobich, 82-letna Carla Sossi in 73-letni Giovanni Rismondo.
Dolinski osnovnošolčki so ostalim Prežihovcem pripravili igrico Ko so bile vrane še pisane
Dolinska osnovna Sola nam je po gostovanju na Koroškem pripravila prijetno presenečenje. Pripravila nam je nekakšno kroniko, ki jo z veseljem objavljamo.
Učenci Osnovne šole Prežihov Voranc iz Doline so se udeležili 28. in 29. maja srečanja Prežihovih šol na Ravnah na Koroškem. Srečanja, ki se je odvijalo že šestnajstič zapovrstjo, so se udeležile vse Prežihove šole s sedežem širom po Sloveniji ter iz zamejstva. Svoj pozdrav prelepi Koroški deželi so prinesli poleg Dolinčanov tudi uCenci in njihovi spremljevalci iz Doberdoba, Ljubljane, Jesenic, Maribora in Bistrice. Učenci so Prežihovega Voranca počastili s prijetnim kulturnim sporedom.
Letos poteka namreč 100-letnica njegovega rojstva in zato je to srečanje dobilo še posebno svečan pečat. Gostitelji pa so se prav posebno potrudili v organizaciji.
Prežihov Voranc se je rodil v revni bajtarski družini, zato je že zelo zgodaj in na svoji koži občutil krivico in socialne razlike, kar je znal tako realno opisovati v svojih romanih in povestih. Našim mladim Prežihovcem so prav posebno pri srcu Solzice.
Tudi letošnje srečanje je bilo za naše uCence pravo doživetje. Takoj po prihodu je vsak dobil vrstnika, s katerim je preživel dva dni srečanja. Po kosilu so se odpravili na sprehod po Ravnah ter na obisk k staršem - gostiteljem. Ravnatelji, učitelji in starši so se nekaj Časa zaklepetali, nato so pripravili vse potrebno za nastop, ki se je odvijal v popoldanskih urah v prostorih ravenskega Kulturnega doma.
Vsaka šola je posredovala krajši spored, naša - dolinska se je prav posebno izkazala s
prizorom: Ko so bile vrane še pisane. Posebno gre tu pohvaliti otroke, ki so tako samozavestno nastopali pred številnim občinstvom. Se zlasti, ker so bili med vsemi nastopajočimi najmlajši.
V večernih urah smo se učitelji in starši zadržali v razigrani družbi ob dobri večerji. Ob zvokih ansambla smo se zavrteli pozno v noč.
Naslednjega dne, v soboto, pa smo se podali do Prežihove bajte, kjer so prišli otroci v stik z realnostjo tistega sveta, ki ga je Voranc srčno ljubil in ga znal tako doživeto opisova-ti.Po zaključenem pik-niku ob Ivarckem jezeru, pod Uršljo goro, smo si Prežihove! segli v roke, v pozdrav pa smo si še pomahali. Obljubili smo si, da se spet srečamo prihodnje leto - tokrat v Mariboru.
Učiteljstvo
KOROŠKA IDILA
Celo leto smo nestrpno pričakovali Prežihovo srečanje, ki je bilo letos na Ravnah na Koroškem. Letos je bilo Prežihovo srečanje zelo pomembno, ker smo praznovali stoletnico rojstva našega slav-
nega pisatelja - Prežihovega Voranca. Znova se je razvilo prijateljsko srečanje šol, poimenovanih po njem.
Prežihovci smo razširjeni po Sloveniji in v Italiji, kjer živi slovenska manjšina. Pobratene šole so v Dolini, Doberdobu, Mariboru, na Jesenicah, v Ljubljani, Bistrici ob Lendavi in na Ravnah na Koroškem. Ko smo prispeli na šolo, kjer je bilo zbirališče, smo stopili v nov svet, v katerem onesnaževanje sploh ne obstaja: imeli smo paC tak občutek! Prijeten veterCek je nežno pihljal; zdelo se nam je, da nas rahlo boža. V zraku smo ovohali dehteči vojn pokošene trave in cvetočih rastlin. Sprejelo nas je ptičje žvrgolenje in v hipu razbremenilo trud in napetost, ki nas je med vožnjo spremljala. Tu se je naše življenje popolnoma spremenilo v idilo. Dobili smo prijatelja - gostitelja in po kosilu na šoli, smo odšli na njegov dom, kjer smo ostali do poznega popoldneva. Nato smo odšli v Titov dom, kjer smo tudi nastopali. Deležni smo bili toplega sprejema in bučnega aplavza. Po
nastopu smo se vrnili na gostiteljev dom, kjer smo prespali.
Naslednje jutro smo se spet vrnili v Titov dom, kjer so nam Ravenčani predstavili igrico Pepelka v moderni obliki. Odpeljali so nas tudi na ogled Prežihove bajte v Kotljah. Po kratkem sprejemu smo se odpeljali k Ivarckem jezeru, kjer so gostitelji pripravili pik-nik. Ob jezeru smo se zabavali in lovili paglavce. Pred odhodom smo si še enkrat ogledali ta prelep predel Slovenije, poln pašnikov, gozdov in mogočno Uršljo goro.Prijateljstvo med nami in Korošci bo ostalo vedno živo v naših srcih.
Monika, Veronika, Elvia
V. razred OS P. Voranc
Dolina
NOVA PRIJATELJSTVA
Letos smo se Prežihovci napotili daleC na Koroško, in sicer na Ravne. Po dolgem potovanju z avtobusom, smo končno prispeli pred osnovno šolo s Prežihovim imenom. Nismo prišli praznih rok! Naš prispevek ob tem slavju je bil nastop z igrico: Ko so bile vra-
ne še pisane.
Pred šolo so nas sprejeli prijatelji, ki so nas gostili na svojih domovih. V poznih popoldanskih urah smo imeli prireditev. To je bil kulturni utrinek vsega dogajanja na Ravnah. Prireditev je bila posvečena 100-letnici rojstva Prežihovega Voranca. Po kulturnem sporedu smo se razšli na domove naših gostiteljev, kjer smo prespali. ,
Naslednje jutro smo se vrnili v Titov dom, kjer so Korošci nastopali z igrico Pepelka. Medtem ko so odrasle sprejeli v knjižnici, smo se mi otroci igrali v parku. Nato smo se z avtobusom zapeljali do Kotelj, tam je vodila ozka stezica do Prežihove bajte. V bajti so bili trije prostori: Cma kuhinja, kjer so bile stare kuharske potebšCine, spalna soba s kmečko pečjo, v tretji sobi je bilo razstavljeno staro orodje, ki so ga neko C potrebovali za življenje v hiši in na kmetiji.
Po kratkem zanimivem ogledu, smo se odpeljali z avtobusom do Ivarckega jezera pod Uršljo goro. Tam se je razprostirala velika dolina. Ob jezeru so naši gostitelji pekli dobrote na žaru. Vso dolinico je obdajal obširen gozd. Sončni žarki so nas prijetno božali, na majhnem pomolu smo otroci lovili paglavce, potem pa smo jih zopet spustili v vodo. Ko smo se poslavljali od lepe Koroške dežele in naših prijateljev, smo se počutili srečne in ponosne, da smo tudi mi Prežihovci!
Na koncu bi se radi zahvalili g.e ravnateljici, učiteljicam ter staršem, ki so nam omogočili to srečanje. Našemu vozniku pa prisrčna hvala, ker nas je popeljal varno daleč po Sloveniji.
Dajana, Eva, Igor
V. razred OS P. Voranc
Dolina
H LEKARNE
Od ponedeljka, 5., do nedelje, 11. julija 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Zavije (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Zavije .
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14 (tel. 631661).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVI-TA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoC tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
-M PRIREDITVE
GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredi v petek, g.t.m., ob 20.30 celovečerni koncert pred cerkvijo sv. Martina na Proseku. Vabljeni.
GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA vabi na jublejne prireditve ob 80-let-nici v petek, 9. t. m., ob 20.30 SLAVNOSTNI KONCERT na vrtu Ljudskega doma v Trebčah, v soboto, 10. t. m., ob 19. uri PROMENADNI KONCERT pihalne godbe GORJE pri Bledu v
športnem parku Griža-TrebCe, v nedeljo, 11. t. m., ob 17. uri povorka in pozdravni koncert gostujočih godb iz Doberdoba, Nabrežine, Proseka, Doline, Trsta in trebenskih jubilantov v športnem parku Griža-Trebce. V soboto, nedeljo in ponedeljek ples z začetkom ob 20.30 z ansamblom Kraški kvintet.
l3 OBVESTILA
SKLAD »M. Cuk« prireja poletne lekcije za popravne izpite. Informacije dobite vsak dan od 10. do 12. ure (razen sobote in nedelje) do 9. julija v uradih Sklada, Narodna ul. 126 - Opčine (tel. 212289).
SKLAD »M. Cuk« prireja KROŽEK LATINŠČINE za
srednješolce, ki nameravajo na klasični, znanstveni in pedagoški licej. Informacije dobite vsak dan od 13. do
15. ure od 12. do 23. julija (razen sobote in nedelje) v uradih Sklada - Narodna ul. 126 - Opčine (tel. 212289) ZVEZA CERKVENIH
PEVSKIH ZBOROV je začela nabiralno akcijo za postavitev nagrobnega spomenika skladatelju U. Vrabcu. Prosimo, da morebitne zadevne prispevke nakažete na t.r. št. 01/7401/22 pri TKB in na t.r. št. 11385 pri HPO.
g____________IZLET
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja 15. julija izlet na SvišCake z možnostjo vzpona na Snežnik. Vpisovanje bo danes, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
!3 SOLSKE VESTI
GLASBENA MATICA TRST - šola M. Kogoja sprejema potrditve vpisov svojih gojencev za šolsko leto 1993/94 do 30.t.m. vsak dan razen sobote od 9. do 11. ure na sedežu ul. R. Manna 29.
DTTZ Žiga Zois obvešča, da so na razpolago diplome od šolskega leta 1973/74 do šolskega leta 1988/89 za knjigovodnje in od šolskega leta 1984/85 do šolskega leta 1989/90 za geometre.
MALI OGLASI
OSMICO ima odprto Ladi Rebula (Bajta).
OSMICA je odprta v Zgoniku št. 4 pri Igorju Miliču. Postrežba z domačim prigrizkom.
OSMICO so odprli na Opčinah pri KvrtiCevih. ToCijo belo in Črno s prigrizkom.
OSMICO je odprl Stanko Gruden v Samatorci. Vabljeni.
OSMICA je v Dolini pri Marju Žerjalu.
OSMICA je odprta pri Ušaju v Nabrežini.
LANCIA DELTA 1300 LX, letnik 86, sivo metalizi-rane barve, v odličnem stanju prodam zaradi nakupa avta višje kubature. Cena po dogovoru. Tel.št. 040-200377.
PRODAM zaradi selitve leseno kotno kuhinjo 3,4m x l,35m s hladilnikom in zmr-zovalnikom, štedilnikom, z dvojnim pomivalnim koritom, viseCo ocejevalno omarico, mizo s štirimi stoli, v dobrem stanju. Telefon št. 228778.
PRODAMO pet lesenih oken z dvojnim steklom in navojnicami (rolete). Telefon 0481-78080 ob kosilu ali večernih urah.
RIBOGOJNICA AGROT-TICA GLINŠČICA iz Boljunca nudi kanadske losose vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. št. 228297.
NA VASI, okolici Trsta, ali Krasu kupim majhno staro hišo ali stanovanje potrebno popravil oz. podrtijo za dostopno ceno. Tel. št. 828251.
PRISPEVKI
V	spomin na Alda Strai-na darujeta Albina in Lucilla Gerli 50.000 za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta in 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Alda Strai-na daruje Valentin Pavlic 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta.
6. 7.1992	6. 7. 1993
Vasilij
Z žalostjo se te spominja
David
+
Prerano nas je zapustil dragi sin in brat
Iztok Grgič
Pogreb bo jutri, 7. julija, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na PadriCe in na pokopališče v Bazovici.
Žalostno vest sporočajo mama Ivanka, oce Romano, brat Renato in ostalo sorodstvo.
Padrice, 6. julija 1993
Ob prerani izgubi dragega Iztoka izreka družini občuteno sožalje
SZ Gaja-
Dragi Iztok!
Tvoja dobrota nam bo vedno ostala v naših srcih
Teta Stana, Robi in Romi z družinama
Ob prerani izgubi dragega Iztoka se žalujoči družini pridružujejo vsi ostali sorodniki
Ravnatelj, učno in neuCno osebje DTTZG Žiga Zois izrekajo prizadeti družini Grgič iskreno sožalje ob tragični izgubi dragega Iztoka.
6. 7. 1992	6. 7. 1993
Vasilij Micheli
Leto je minilo, odkar te je kruta usoda odtrgala od nas.
Z veliko žalostjo se te spominjajo mama, papa, brat Sandi in vsi, ki so te imeli radi.
Kontovel, 6. julija 1993
Ob izgubi drage sestre Lucille izrekamo iskreno sožalje bratu Paolu in vsem domačim
Kolektiv Adrija Avto Vrtojba
Društvo slovenskih lovcev FJK »Doberdob« izreka elanu Franku Triparju in svojcem iskreno sožalje ob prerani izgubi predrage žene Lucille
GORICA
Torek, 6. julija 1993
NATEČAJ SEGHIZZI
ŠTEVERJAN / 23. FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE
NOVICE!
Posvet o glasbi uvedel srečanje pevskih zborov
Jutri zvečer prvi nastopi
Prva nagrada ansamblu Vrtnica iz Nove Gorice
Nagrado občinstva je prejela skupina Jože Skubic iz Grosuplja
Pokrajinski svet SSk nocoj o izidih nedavnih volitev in političnih perspektivah
V Katoliškem domu se bo drevi ob 20.30 sestal pokrajinski svet Slovenske skupnosti. Razpravljal bo o političnem stanju po junijskih volitvah ter o smernicah delovanja v novih razmerah. Poseben poudarek bodo namenili, kakor izhaja iz napovedi o zasedanju,»razpravi o novi organiziranosti Slovencev v Italiji, ki naj konCno preseže ideološko razdrobljenost ter postavi nove temelje razvoja slovenske manjšine v celoti«.
stroianni iz Gonarsa v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče.
Kulturno in športno društvo Vipava izreka, ob smrti Oskarja Malica, globoko sožalje ženi Zori in hčerki Ireni.
Ob prerani izgubi dragega Matije izrekajo so-vodenjski prijatelji globoko sožalje težko prizadeti družini.
Umri zdravnik Pausi
Znani goriški zdravnik dr. Tristano Pausi (Pavšič) je vCeraj izgubil življenje v težki prometni nesreči, njegova dva sinova, 19-letni Rodney in 16-letni Alessandro pa sta bila zelo težko ranjena. Prepeljali so ju na zdravljenje v goriško splošno bolnišnico. Rod-ney naj bi ozdravel v treh mesecih, težje pa je zdravstveno stanje Ales-sandra, ki je v globoki nezavesti zaradi poškodb v glavi. Zanj so si zdravniki pridržali prognozo. V isti prometni nesreči je umrl tudi 20-letni Tomaž Kodre iz
Podnanosa.
Nesreča se je zgodila včeraj, nekaj minut pred 14. uro, na magistralni cesti Nova Gorica - Ajdovščina, v naselju Dobravlje. V trenutku ko poročamo, še nimamo podrobnosti o nezgodi, ki je, žal, podaljšala seznam smrtnih žrtev na slovenskih cestah v juliju. Po prvih informacijah naj bi prišlo do Čelnega trCenja med dvema voziloma. Enega naj bi upravljal dr. Pausi, drugega pa Tomaž Kodre.
Dr. Tristano Pausi (rodil se je leta 1928) je bil sin pokojnega profesorja
in ravnatelja nižje srednje šole Antona Pavšiča, ki se ga spominjajo mnogi dijaki, ki so obiskovali strokovno in druge šole v povojnem obdobju, do srede petdesetih let. Dr. Tristano Pausi je dolgo let opravljal poklic zdravnika splošne prakse. Pred leti je kupil manjše posestvo v Podgori, kjer se je posvečal zlasti vinogradništvu. V Podgo-ro, kjer je živel z ženo in sinovoma, od katerih je Alessandro uspešen teniški igralec, sta se preselili tudi sestri Nelka in Tonka.
Oborožen ropar v filiali CRUP
S polavtomatsko pištolo oborožen ropar je vCeraj dopoldne oropal podružnico Videmske in porde-nonske hranilnice v Slo-vrencu. Odnesel je približno dva milijona lir in zbežal. Pozno popoldne še ni bilo sledu za njim.
Vse se je odigralo v nekaj minutah pred 11. uro. Ob 10.50 je namreč mlad moški star približno 35 let, temnih las in polti, s temnimi očali in brki, stopil v podružnico zavoda CRUP v Slovrencu. V banki takrat ni bilo nikogar razen uslužbenca Emanueleja Carlettija. Ropar je vanj uperil pištolo
in mu velel, naj mu izroči ves denar. Bil je videti dokaj odločen in miren, rokavice na rokah pa dajejo misliti, da je skrbno pripravil podvig in da gre torej za izkušeno osebo. Carletti mu je izročil dva milijona in 30 tisoč lir, kar je bilo dosegljivih za pultom. Neznanec je pobegnil peš, do avta, šlo naj bi za fiat ritmo, ki je bil ukraden te dni v Vidmu, s katerim se je odpeljal. Karabinjerji so takoj po obvestilu o ropu postavili cestne bloke, zaenkrat pa še brez uspeha. Na sliki (f. S. Re-portage): oropana banka
JuruPaljk
Številni muzikologi in glasbeni pedagogi so včeraj sledili uvodnemu zasedanju (foto Studio Reportage)
Na sejmišču Espomego se je vCeraj zaCel evropski seminar o glasbeni vzgoji, ki je privabil v dvorano veliko število glasbenih pedagogov. Seminar sodi v okvir 32. natečaja zborovskega petja Seghizzi. Po pozdravu predsednika organizacije mednarodnega natečaja Ubalda Agatija in uvodnih besedah Claudia Desinana s tržaške univerze, so Pričeli s prvim delom seminarja, ki se bo nadaljeval še danes in zaljuCil jutri.
Profesor Franco Vacca-roni iz Monze je spregovoril o znanju-vedenju in glasbi. Govoril je o glasbeni inteligenci in razložil njeno različnost od znanstvene, predvsem pa je bistveno to, da je v glasbi prisotna še velika Čustvenost, ki je druge znanstvene panoge nimajo. Glasbenik s pomočjo glasbe pove s simboli to, kar si je sam zamislil, predvsem pa skuša dati sugestivno sliko stvarnosti, kakor vidi. V poslušalcu mora pravi skladatelj porušiti pregrado med njim in elementarnim dojemanjem glasbe in doseCi to, da ga glasba popelje v svet, ki ga je on ustvaril, preseči mora torej samo zvoCno dojemanje glasbe. Prof. glasbene vzgoje Maurizio Spaccazocchi iz Pesara pa je govoril o tem, kako je treba dobro glasbeno vzgajati osnovnošolce in to na tak način, da z glasbo rastejo in ne, da jim je glasba vsiljena. Zanimiva je bila njegova trditev, ko je govoril o vojni in glasbi in dejal, da je vojne glasbe
odločno preveč predvsem na Zahodu, ki se z mirom v tem stoletju res ne more pohvaliti. Glasbena vzgoja naj temelji predvsem na vzgoji in kulturi miru, predvsem pa naj mladega človeka vzgaja v kulturno bitje.
Natečaj zborovskega petja “Seghizzi” pa se bo zaCel že jutri zveCer v dvorani UGG in konCal z nagrajevanjem v soboto, 10. julija.
Vlado Klemše
Zmagovalec 23. festivala narodnozabavne glasbe v Steverjanu je novogoriški ansambel Vrtnica. Občinstvo je največ točk namenilo ansamblu Jožeta Skubica iz Grosuplja. Nagrado za najboljšo izvedbo so prejeli Mladi prijatelji iz Pesnice. Za najboljši instrumentalni ansambel je komisija ocenila Ptujski instrumentalni ansambel iz Ptuja, za najboljši trio pa Primorske fante iz Pirana. Nagrado za najboljše -besedilo je komisija prisodila Jožetu Ekarju za pesem Zvon s Svete Gore. Posebno nagrado komisije pa je prejel Trio Svetlin iz Morave.
Za letošnjo tradicionalno prireditev se je prijavilo 34 ansamblov. Dejanska udeležba je bila sicer nekoliko manjša. V sobotnem delu prireditve je tako nastopilo 27 ansamblov, v nedeljskem, finalnem, pa 16 izmed katerih sta komisiji izbrali najboljše in podelili nagrade.
Prireditelji so se letos zelo skrbno pripravili na festival, lahko bi rekli skrbneje kakor prejšnja leta. Za številne poslušalce in ljubitelje to zvrsti glasbe, veliko jih je bilo iz Slovenije, so
pripravili tudi razstavo in pokušnjo briških kvalitetnih vin, srečelov in bogato ponudbo jedi na žaru, poskrbeli pa so tudi za vse potrebno, za primer slabega vremena. Pod montažno lopo, ki so jo ob tej priložnosti postavili, ki pa na srečo ni služila namenu zaradi katerega je bila postavljena, bi bilo dovolj prostora za nastopajoče in dobršen del občinstva. Na sreCo sta prva julijska sobota in nedelja minili v znamenju lepega, Čeprav soparnega vremena.
Prizadevanja organizatorjev, elanov prosvetnega društva Frančišek B. Sedej, so gmotno podprli in prevzeli pokroviteljstvo Briška gorska skupnost, Svet slovenskih organizacij, Kmečka banka iz Gorice, Goriška hranilnica in Radio Trst A. Tržaška radijska postaja je tudi snemala celoten sobotni potek prireditve. Steverjanski festival bomo tako lahko poslušali tudi na radijskih valovih. Trajnejši spomin na prireditev bo tudi priložnostna brošura.
V Steverjanu že razmišljajo o naslednjem Festivalu, v juliju 1994 in kako k sodelovanju pritegniti tudi glasbene skupine iz zamejstva.
Ena od skupin v nedeljskem finalnem nastopu (foto Studio Reportage)
Številno občinstvo je med borovci prisluhnilo veselim vižam (foto Studio Reportage)
Prepoved parkiranja v centru zaradi kolesarske dirke
Po goriških ulicah se bo nocoj odvijala krožna kolesarska dirka amaterjev. Tekmovanje je med-deželnega značaja. Goriški župan Tuzzi je s tem v zvezi izdal ukaz o prepovedi prometa in parkiranja na krožni progi, kjer bo potekala dirka. Prepoved velja na območju ulic 24. maja, Sauro, Trga pred županstvom, De Gasperijeve in Crispijeve ulice, Verdijevega korza, Korza Italia in ulice 9. avgusta. Prepoved velja danes od 20. ure do konca tekmovanja. Parkirane avtomobile bodo odstranili z ulic.
Dva ranjena v trčenju na avtocesti pri Vilešu
VCeraj zjutraj je prišlo okrog 7.40 do težje prometne nesreCe na avtocesti blizu Vileša. Točne vzroke nesreCe še raziskujejo. Kot smo izvedeli od prometne policije, sta bila vanjo vpletena avtomobil znamke golf, ki ga je vozil 22-letni Roberto Vettorel iz Susegane pri Trevisu in vlačilec z goriško registracijo. V nesreči sta dobila hujše poškodbe Vettorel, ki se bo zdravil v kirurškem oddelku v goriški splošni bolnišnici zaradi raznih ran 20 dni. Njegovega sopotnika, Roberta Pellizera so zaradi domnevnih težkih celo s helikopterjem prepeljali v goriško bolnišnico. Kasneje so ugotovili, da ima zlomljeno nogo, hujši pretres možganov in veC globljih ran. Prognoza zanj je tri mesece zdravljenja v ortopedskem oddelku.
Razpored vojaških vaj na strelišču nad Selcami
Na vojaškem strelišču nad Selcami se bodo aktivnosti vojske tudi v mesecu juliju odvijale skorajda brez prestanka. Tako je strelišče zasedeno že v tem tednu od 5. do 9. julija, nato pa se bodo strelne vaje odvijale vsak dan od 13. do 22. julija ter 27. in 29. julija, vsakokrat od 8.30 do 17.30. V tem Času je dostop na ožje in tudi širše območje strelišča prepovedan. Območje bodo označili z rdečimi zastavicami in zastražili, proti kršilcem pa ukrepali v smislu zakona.
' VRH / RAZMIŠLJANJA OB NEDELJSKEM SLAVJU____________________
Dogodek bo ostal zapisan v zgodovini le kraške vasi
Tolikšen obisk prijetno presenetil prireditelje
Nedeljsko ljudsko slavje na Vrhu ob 50-letni-ci Partizanskega dnevnika bo ostalo zapisano kot izreden dogodek v življenju tega kraja. Tolikšno množico ljudi (nad dva tisoč) iz vseh krajev Primorske, iz Slovenije, pa tudi iz bližnjih krajev v Furlaniji, na Vrhu niso sprejeli že leta. Morda je bilo nekaj podobnega ob proslavi Kmečkih puntov in ob odkritju partizanskega spomenika.
Udeležence so ob vhodu v športni in kulturni center Danica, kjer se je slavje odvijalo in kjer je bila na ogled tudi razstava o partizanskem tisku, pričakali z nalepko in ponatisom Partizanskega dnevnika, kot spomin
Pogled na del množice na nedlejski proslavi na Vrhu (foto Ferrari/KROMA)	enkratnega dogodka.
SGZ / SREČANJA PRIREJA GOSTINSKA SEKCIJA
Gostinci obiskujejo kleti briških vinogradnikov
Prejšnji torek so bili na Oslavju pri bratih Figelj in pri Primožiču - Danes bodo obiskali podjetje Gravner
Podjetje Primožič, kjer sta goste sprejela oče Silvan in sin Marko, ima že tridesetletno tradicijo: bilo so med prvimi, ki so se odločili za moderno vinogradništvo in stekleničenje kakovostnih vin. V razgovoru z gostinci so obrazložili značilnosti njihovega načina obdelovanja in proizvodnje. Sledila je pokušnja v kleti, kjer so obiskovalci lahko okusili mešanico belih vin Klin, ki ji PrimožiCevi posvečajo veliko skrb in pozoronst, in izvrsten Merlot 1990, shranjen v starih lesenih sodih.
Torkova srečanja z vinogradniki se nadaljujejo danes, ko bodo gostinci obiskali znano podjetje Gravner. Zbirališče je ob 15.30 pred motelom Nanut na Tržaški ulici.
Obiski pri briških vinogradnikih, ki jih prireja gostinska sekcija pri Slovenskem gospodarskem združenju v Gorici se nadaljujejo z rastočim uspehom. Prejšnji teden je torkov obisk privabil petnajsterico gostincev, ki so se želeli pobliže seznaniti z vinsko proizvodnjo dveh vinogradniških podjetij. Pri tem pa gre povedati, kot z obžalovanjem ugotavlja predsednik gostinske sekcije SGZ Avguštin Devetak, da so možnost neposrednega srečanja s proizvajalci kakovostnih vin znali izkoristiti predvsem gostinci s Tržaškega, medtem ko so njihovi goriški kolegi pokazali manjše zanimanje. To preseneča, saj so navadno
tukajšnji gostinci pozorni na kvalitetno vinsko ponudbo, glavni namen srečanj pa je prav v težnji po izboljšanju informiranja in ponudbe domačih vin v lokalih.
Gostinci so se prejšnji torek podali na Oslavje, kjer so si ogledali posestvi bratov Figelj in Marka Primožiča. V prvem podjetju, kjer so šele lani zaceli sami stekleničiti vino, so jih sprejeli bratje Aleš, Rado in Jožko Figelj. Potem ko so dolga leta prodajali grozdje drugim, so se sedaj odločili za samostojno proizvodnjo in trženje vina. V prvem letu so ustekleničili okrog 80/90 tisoC steklenic šestih sort belega vina in imeli že kar dober uspeh na tržišču.
TRČENJE / VCERAJ POPOLDNE V DOBRAVLJAH
KOPRIVNO / ODNESEL JE NIC VEC KOT DVA MILIJONA LIR
KINO
GORICA
VITTORIA Danes zaprto. Jutri: 20.00-22.00 »Lezioni di piano«. Rež. J. Campion. Zlata palma na festivalu Cannes 93.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Dracula«.
GRADE2
CRISTALLO 20.30-22.30 »Lezioni di pia-
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL MORO (Alesani), Carduccijeva ulica tel. 530268
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
ALLA SALUTE, Ul.
Cosulich 117, tel. 711315
POGREBI
Danes ob 9. uri Fran-cesca Paulin vdova Martin iz splošne bolnišnice v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče, ob 9.25 Livio Zamarian iz bolnišnice Janeza od Boga v Gradišče, ob 9.45 Giorgio Movia iz cerkve Janeza od Boga v Ronke, ob 10.30 Mattia Ma-
SVET
Torek, 6. julija 1993
NOVICE
PRED VRHOM NAJBOGATEJŠIH DRŽAV SVETA
Armenska vojska pred Agdamom
BAKU - Spopadi med azerbajdžanskimi in armenskimi silami na območju Gorskega Karabaha so se konec minulega tedna Se zaostrili. Armenske sile so se včeraj približale mestu Agdam, ki ga ljudje množično zapuščajo, azerbajdžanski viri pa trdijo, da je mesto že obkoljeno. Samo vprašanje Časa je, kdaj bo Agdam padel, pravijo azerbajdžanski vojaki. Armenske sile so zavzele devet vasi v bližini Agdama. (Reuter)
Rakete v nekdanjo Jugoslavijo?
KISINJOV - Oblasti v Moldovi so sporočile, da so prestregle ruski tovor z raketami zemlja-zemlja, ki je bil namenjen v Romunijo. Tiskovni predstavnik ministrstva za nacionalno varnost je povedal, da so nevarni tovor izsledili pred nekaj dnevi v enem od vagonov vlaka v mestu Ungeni ob romunski meji. Moldovski radio je sporočil, da so bile rakete namenjene v nekdanjo Jugoslavijo, vendar ministrstvo trdi, da za to nima trdnih dokazov. (Reuter)
Skopje za otoplitev z Atenami
PARIZ - Makedonski zunanji minister Stevo Crven-kovski, ki se mudi na uradnem obisku v Franciji, je izjavil, da upa, da bo Makedonija lahko kmalu navezala trdnejše stike z Grčijo. Ob tem je poudaril', da se nadeja, da bosta Skopje in Atene zgladila spor glede priznanja Makedonije, saj je Grčija noče priznati pod sedanjim imenom. Crvenkovski se je v Parizu sestal z zunanjim ministrom Juppejem, ki je dejal, da si bo Francija prizadevala, da se spor glede priznanja Makedonije ne bi še bolj zaostril. (Reuter)
ZDA za demokratizacijo JAR
PHILADELPHIA - »Brate in sestre z vsega sveta pozivam, naj nas denarno podprejo v boju za konec apartheida v državi,« je zbranim pripadnikom ANG v Philadelphiji dejal vodja Afriškega nacionalnega kongresa Nelson Mandela, ki skupaj s predsednikom de Klerkom nadaljuje večdnevni obisk v ZDA. »ZDA podpirajo prebivalce Južne Afrike in so jim pripravljeni pomagati na njihovi poti k demokraciji,« je izjavil predsednik Clinton po srečanju z obema diplomatoma. Sicer pa so se v zadnjih treh dneh spopadi med pripadniki ANG in Inkate v Johannesburgu nadaljevali in terjali najmanj 40 življenj. (Reuter)
London opozarja Bagdad
LONDON - Tiskovni predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je pozval vlado v Bagdadu, naj sodeluje s skupino vojaških inšpektorjev Združenih narodov, saj jo v nasprotnem lahko doletijo ostri povračilni ukrepi. Skupina strokovnjakov ZN je namreč vCeraj odpotovala iz Bagdada, saj v mesecu dni ni dobila dovoljenja za postavitev kamer, s katerimi bi posneli območja, kjer naj bi Irak opravljal raketne poskuse. (Reuter)
Ameriški predsednik Bill Clinton prihaja v Tokio bolj samozavesten in pripravljen na boj kot kadarkoli, a tudi japonski politiki se pripravljajo na protiudarec ameriškim zahtevam za odpiranje trga
Barbara Kramžar
Pruski general in vojaški teoretik Carl von Clausewitz, ki je prisegal na oborožene spopade kot na podaljšek meddržavne politike, bi bil presenečen. Nekdanjo vlogo vojn je v zadnjih letih prevzelo mednarodno gospodarstvo. Ze opisi svetovnih trgovinskih in proizvodnih dejavnosti bi z »zavzemanjem« trgov, borznimi »udari« in podobnim bolj sodili v kakšen voja-
ški priročnik kot pa v navidezno dolgočasne opise produkcijskih in finančnih tokov. Devetnajsto vrhunsko srečanje najbolj razvitih držav sveta, ki se bo v sredo začelo in v Četrtek končalo v Tokiu, pa bo šlo še dlje. Lahko bi ga imenovali kar ameriški napad na Japonsko.
Nemčija, ki so jo njeni trgovinski partnerji še do nedavnega obtoževali, da s svojimi visokimi obres-
tnimi merami prebrisano vabi svetovni kapital k sebi in s tem zavira gospodarsko rast drugih območij, bo tokrat v ozadju. Za to so z vrsto zniževanj bančnih obresti poskrbeli v Bundesbanki - malo zaradi spoznanja, da z visokimi obrestmi res vabijo kapital v banke, zato pa odganjajo investicije, ma-
lo pa posebej za Tokio, kjer si Nemci ob vseh domačih združevalnih in rasističnih težavah ne želijo spet igrati vloge grešnega kozla za vse svetovno gospodarstvo. A tudi sicer se jim ne bi bilo treba preveč bati. Ameriški predsednik Bill Clinton se je v trgovinskih pripravah na vrhunsko srečanje oboro-
žil posebej za Japonce. V Tokio namreč ne prihaja neodločni, zmedeni in poraženi »drugi Carter«, kot so do nedavnega opisovali demokratskega voditelja Združenih držav Amerike, ampak Bill Clinton v vsaj prenovljeni, Ce že ne novi obleki. Republikanski »mojster za vtis« David Gergen, ki ga je najel po katastrofalnih prvih šestih mesecih, je popravil Clintonovo podobo v javnosti. Poleg tega se bo lahko ameriški predsednik ponašal pred tokijskimi kolegi s kongresnim blagoslovom zmanjšanja državnega primanjkljaja, pa Čeprav na koncu sprejeti načrt ni veC podoben prvotnemu predlogu - in z nedavnim napadom na Bagdad, ki naj bi Clintona predstavil kot odločnega diplomata, ki zna v slogu Georga Busha obračunati z nasprotniki.
Bill Clinton se je v »napadu na Japonsko« osredotočil na dve zahtevi: novi gospodarski odnosi med državama naj bi temeljili na natančno določenem umiku ameriškega pristopa na posamezna japonska tržišča izdelkov in dobrin. Poleg tega pa naj bi se dežela vzhajajočega sonca obvezala, da bo v treh letih zmanjšala svoj trgovinski presežek s tuji-
no s sedanjih štirih odstotkov bmto narodnega proizvoda na dva odstotka. Ameriški predsednik še kako potrebuje uspeh v pogajanjih z Japonsko, saj njegove volilce veliko bolj kot Irak zanima zmanjšanje naraščajoče nezaposlenosti in položaj ameriškega gospodarstva v svetu. Toda tudi Japonska se je pripravila na spopad.
Poznavalcem dogajanj v Tokiu še ni jasno, ali se bo pravim kreatorjem japonske politike po hudih škandalih v vladajoči Li-beralno-demokratski stranki, ki so privedli do »italijanizacije« države, posrečilo najti nadomestek, s katerim bi še naprej gradili japonski Čudež - izjemni sistem povezave politike, velikega kapitala in sindikatov, ki je do zdaj premagoval ves svet. Morda se jim ne bo posrečilo, saj imajo Japonci svoje skorumpirane vladajoče stranke do vratu dovolj. Zato japonski vladarji v senci že išCejo nove poti. Poskusih bodo zmanjšati varnostno odvisnost od Združenih držav Amerike, zaradi katere je lahko VVashington doslej v Tokiu nastopal ostreje kot pri dragih. Z napovedjo 120 milijard dolarjev pomoCi manj razvitim azijskim državam in s povabilom na obisk predsedujočemu neuvrščenih Suhartu bo skušala Japonska zaceliti še zdaj globo-
ke rane iz druge svetovne vojne in si pridobiti svoje zaledje.
S tem bo močnejša v spopadu, ki se bo Cez nekaj dni zaCel s tokijskim vrhom najbolj razvitih držav - v bitki za finančni, trgovinski in tehnološki nadzor sveta.
Pa Čeprav strokovnjaki za ekonomijo prihodnosti že zdaj dvomijo, da lahko kdorkoli dobi vojno. Svetovno gospodarstvo, finančni tokovi in investicije so že sedaj preveč neodvisni od odločitev posameznih vlad, saj se lahko multinacionalke, ki nam vladajo v ozadju, s pritiskom na računalniški gumb ali s telefonskim klicem ignorirajo predpise državnih birokratov. Morda se tega zaveda tudi ameriški predsednik, ki je še pred začetkom tokijskega vrha najbogatejših držav sveta napovedal še en, tokrat mednarodni ekonomski posvet v svojem campdavidskem letovišču, na katerem naj bi iskali teoretične rešitve za tisto, kar je imenoval »strukturna nezaposlenost« v razvitih državah. Šestintrideset milijonov ljudi na cesti - in tu nihče ne šteje milijonov brez službe in temeljnih sredstev za preživljanje v tretjem svetu - na ves glas kriči, da je nekaj narobe s temelji mednarodnih gospodarskih odnosov, kakršne poznamo danes.
Zadnje priprave v italijanskem tiskovnem središču na zasedanje sedmerice (Telefoto: AP)
NEMČIJA / AFERA
Kanther novi notranji minister
Socialni demokrati zahtevajo odstop zveznega tožilca von Stahla
BONN - Nemškega notranjega ministra Rudolfa Sei-tersa, ld je v nedeljo odstopil zaradi ponesrečene akcije posebne skupine za boj proti teroristom, je včeraj nasledil Manfred Kanther. Ta je dejal, da se boji, da se bodo pripadniki Frakcije rdečih armad (RAF) maščevali zaradi surovega uboja njihovega pripadnika VVolfganda Gramsa, ki naj bi bil po poročilu z obdukcije med akcijo ustreljen v glavo iz neposredne bližine, to pa je potrdila tudi neka priča. O operaciji posebnih enot je razpravljala tudi posebna parlamentarna komisija, ki je obljubila, da bo javnosti predstavila podrobno poročilo akcije, v kateri je bil poleg terorista Gramsa ubit tudi pripadnik posebnih enot. Nemško javnost je ta incident močno razburil. Social-
ni demokrati zahtevajo, da von Stahl takoj odstopi že zaradi tega, ker ni preprečil napada desničarskih skrajnežev, v katerem je maja v Solingenu umrlo pet Turkinj. Seiters je že Četrti minister, ki je odstopil v letošnjem letu, in deveti minister, ki je zapustil Kohlovo vlado v dobrem letu in pol delovanja. (Z. P. in agencije)
SRBIJA / DANES ODLOČA VRHOVNO SODISČE
Miloševič razmišlja, ali je Vuk nevarnejši živ ali mrtev
Mitterandova soproga je prišla reševat zakonca Draškovič
Zoran Jelicič
BEOGRAD - V nedeljo zveCer so po glavnih beograjskih ulicah znova odmevala znana sporočila šefu srbske države in njegovemu režimu: Marš Slobo, marš!, Slobo-Sada-mei, Bando crvena!, Ubi-ce, ubice! Gre za 10.000 demonstrantov, ki so šli skozi središče mesta po rednem protestnem zboru, na katerem so zahtevali pravico, da se Danica in Vuk Draškovič branita na svobodi. Večji del demonstrantov se je priključil skupini 30 poslancev in funkcionarjev Srbskega gibanja obnove, ki že četrti dan gladovno stavkajo na Trgu republike. Policija je v ponedeljek pred jutrom razgnala demonstrante, tistih, ki gladovno stavkajo, pa se ni dotaknila. Ce bo Vrhovno
sodišCe danes ugodilo prošnji branilca zakonskega para Draškovič in mu dovolilo obrambo na svobodi, bo po vsej verjetnosti prišlo vsaj do zaustavitve nadaljnjega naraščanja velike napetosti v Srbiji, v nasprotnem primeru pa bo zelo čudno, Ce se ne bodo začeli množični poulični spopadi s policijo, vendar tokrat ne samo v Beogradu. Gladovna stavka se širi tudi v CaCak, Kragujevac, Niš...
Ta val vrenja, ki se širi, tudi dokazuje, da niti policija niti televizija, ki nista objavili, da se je Draškovič odločil za glado-vlio stavko, nista zadostni jamstvi za obstoj režima. Vse je šlo gladko kot po
loju do pred petih dni, ko je Draškovič v dramatičnem pismu javnosti razkril svojo nepreklicno odločitev, da bo umrl in s tem za večno zaznamoval Miloševiča za morilca. Do tega trenutka se je uresničeval scenarij režima: ta je vzdržal poglavitni val domačih in tujih protestov, pripravili so novo obtožnico, ki DraškoviCa prikazuje kot svojevrstnega huligana, v javnosti so začela krožiti »zanesljiva« poročila o tem, da se je Draškovič pogodil s policijo, pravzaprav o njegovi izdaji opozicije...
Oblast je zdaj zares na trnih, saj ji grozi drugačna smrt od tiste, ki jo je namenila svojemu najne-
varnejšemu političnemu nasprotniku. Na nedeljskem protestnem shodu so prevladovali povsem novi toni, v nasprotju s prejšnjimi, ki so v glavnem nasprotovali hujskanjem na vojno. Res, so priznali, Vuk je prekršil zakon - vendar je to zakon tiranije; izrečena je bila tudi misel, da v Srbiji obstajata samo dve stranki - stranka smrti in stranka življenja.
Vsi napeto pričakujejo odločitev Vrhovnega sodišča, pravzaprav Miloševiča, saj nihče veC ne goji iluzij o neodvisnosti sodstva. Medtem je DraškoviCa obiskal celo eden od njegovih največjih nasprotnikov Dobriča Cosič, ki se je celo strinjal s tem, naj Draškovič preneha uživati hrano in zdravila.
Danica in Vuk Draškovič (arhiv: AP)
FELJTON
V Litvi kot plačilno sredstvo uporabljajo nepriljubljene bone (Foto: Jure Senegačnik)
Nove države ■ staro pregrade (3)
Piše
Jure
Senegačnik
Pribaltske države sem letos doživel precej drugaCe kot pred triCetrt leta. Lani so vse tri države še delovale kot del nekakšne skoraj enovite pribaltske skupnosti. Potem ko so ravnokar prehodile vsaka svojo trnovo pot do ponovne samostojnosti, se je zdelo, da bo tudi njihova prihodnost imela precej skupnih potez. Podobno kot se je takšna skupna pot Slovenije in Hrvaške po osamosvojitveni evforiji precej kmalu končala, tudi tu med državami opažamo čedalje veCje razlike. Takšnih problemov, kakršni obstajajo trenutno med Slovenijo in Hrvaško, sicer ni, vendar gre vsaka država svojo pot. Se vedno pa vse tri rade nastopajo sku-
paj na novih avtomobilskih kartah Pribaltika, skupaj izdajajo Časopise o tem območju v angleščini in podobno.
Litva - lokomotiva osamosvojitev
Na jugu ležeča Litva je po velikosti in številu prebivalstva dvakrat večja od na severu ležeče Estonije, Latvija pa je v marsičem nekaj vmesnega. S svojo velikostjo in etnično homogenostjo je bila Litva nekašna lokomotiva osamosvojitvenega procesa. Gibanje Sajudis, ki je bilo gonilo osamosvajanja, je po tem zgodovinskem dejanju razpadlo. Izredno neugodne gospo-
darske razmere so verjetno bistveno prispevale k izidu drugih demokratičnih volitev lani jeseni. Na njih je namreč z izredno prepričljivo večino zmagal današnji predsednik Brazauskas s svojimi reformiranimi komunisti. Litva je tako postala simbol ponovne zmage deklarirane levice na območju držav, ki so same sebe nekoč opredeljevale kot »države realnega socializma«. Odnosi med Litvo in Moskvo pa so najboljši v Pribaltiku tudi zato, ker Litovci slovanskim doseljencem niso delali posebnih težav glede pridobivanja državljanstva in volilne pravice. Glede tega lahko Litvo primerjamo s Slovenijo.
Gospodarska kriza se poglablja
Na drugi strani pa je ravno Litva tista, ki ima od vseh treh držav najbolj katastrofalen gospodarski položaj in kjer se kriza najhitreje poglablja. O tem nam govorijo tudi razmerja med pribaltskimi valutami. Lani poleti so imeli edino Estonci že svoj pravi denar -estonsko krono. Proti ruskemu rablju so jo zamenjali v razmerju 1:10. Tudi grafično in oblikovno je to kar lep denar. Latvijci so 20. julija lani zamenjali ruske rablje z latvijskimi. Se danes nimajo pravih bankovcev, ampak »bone«, ki spominjajo na slovenske.
Litovci danes uporabljajo litovske talone, kisov Pribaltiku daleč najmanj vredni. Seveda ne gre za »pravi« denar, ampak za podobne neugledne »bone«, ki jih srečujemo v večini vzhodnoevropskih držav.
Čeprav so vse tri države začele z iste osnove, sta danes estonska in latvijska valuta ostali na istem nivoju, inflacijski litovski taloni pa so vredni štirikrat manj. 28. aprila je bila nemška marka vredna 336 litovskih talonov, 85 latvijskih rabljev ali pa 8,08 estonske krone. Primerjava med slovenskim tolarjem in hrvaškim dinarjem tu ni Cisto odveč, Čeprav ne dosega takih razmerij.
_______JUŽNA KOREJA / KER JE RAZNESLO KOTLOVNICO_____________
Bill Clinton bo moral v drugi seulski hotel
Odgovorni upajo, da bodo hotel pravočasno popravili
Čeprav je do eksplozije prišlo v kleti, je bil poškodovan tudi vzhodni del veže, kjer sedaj zeva velika luknja, poleg tega pa je tu tudi veliko število Črepinj, ometa in kovi-nastih ostankov uničenih kioskov. Osebje hotela je dejalo, da je treba vzrok eksplozije šele ugotoviti, vendar je najverjetnejši vzrok uhajanje plina. Direktor marketinga Chris Park je izjavil, da je Grand Hyatt sedaj zaprt in da v tem trenutku še ne vedo, če bo hotel dovolj urejen za sprejem predsednika Clintona ta konec tedna.
Zaradi eksplozije so sosednji bloki bili ob elektriko. Tiskovni predstavnik hotela je poudaril, da so tri uslužbence zadeli leteči drobci stekla in jih lažje ranili. Vse goste, tudi skupino 150 uslužbencev Bele hiše, ki je skrbela za priprave na Clintonov prihod, so premestili v druge hotele. Pristavil je, da upajo, da bo hotel čez dan ali dva spet imel vodo in elektriko.
Clintona so o eksploziji obvestili med njegovim potovanjem po Združenih državah Amerike. Eden njegovih sodelavcev je dejal, da ni znakov, da bi eksplozijo povzročila bomba. Predsednik bo prispel na dvodnevni obisk v Seul
Veza seulskega hotela po včerajšnji eksploziji (Telefoto AP)	iz Tokia v soboto.
SEUL - V ponedeljek je prišlo do eksplozije v kotlovnici luksuznega hotela v Seulu, v katerem je bilo predvideno bivanje predsednika Združenih držav Amerike Billa Clintona med njegovim potovanjem v Južno Korejo ta konec tedna. V eksploziji so bile ranjene tri osebe.
Diane Stormont, Reuter
Goste so po eksploziji, do katere je prišlo v zgodnjih jutranjih urah in ki je poškodovala vhodna in zadnja steklena vrata hotela, evakuirali iz Grand Hyatta na varno na neki grič južno od mestnega
središča.
Tiskovni predstavnik hotela Suh Eun-Sook je izjavil, da bo ameriška amabasada šele pozneje sporočila, ali bo Clinton vseeno spal v Hyattu ali ne.
ZDA / IZREDNE POPLAVE V 1QW1
Voda pustošila ob Mississipiju
Clinton že zagotovil posebne ukrepe in finančno pomoč prizadetim kmetom
DAVENPORT (Iowa) - Hude poplave, moči iz zveznega proračuna in je oblju-ki so prizadele države ob reki Mississi- bil, da bo predlagal zakon za dodatnih pi, ki je močno narasla, so v ZDA pro- 297 milijonov dolarjev pomoči prizade-grasili za neravno nesrečo zveznih raz- tim kmetom. Takoj ko bodo ocenili ško-sežnosti. Skoda, ki jo je povzročila nara- do pa bodo predlagali kongresu pose-sla reka, znaša po prvih ocenah več mi- ben zakon za odškodnino in za sanacijo lij ar d dolarjev. Poplavljeno območje si poplavljenega območja. Odškodnino je ogledal tudi predsednik Clinton, ki je bodo prejeli tudi kmetje, ki zaradi sla-zagotovil 400 milijonov dolarjev po- bega vremena letos niso mogli sejati.
NOVICE
Na cesti umrl pod kolesi vlaka
LIZBONA - Da pešca povozi avto, ni nobena novost, da pa nekdo umre pod kolesi vlaka, ko se sprehaja po pločniku, je nedvomno precej neobičajno. Vlak, ki vozi iz Vilarja do Pinheiro v Porto, se na končni postaji ni ustavil, prebil je zid železniške postaje in končal na cesti. Pri tem je do smrti povozil nekega pešca, medtem ko so bili v vlakovni kompoziciji le trije ranjeni. Vzroke te neobičajne nesreče niso še ugotovili, strojevodja trdi, da so odpovedale zavore.
Škotski muzej hoče kupiti 6 dinozavrovih jajc
LONDON - Muzej Hunterian iz škotskega Glasgovva je včeraj sprožil nabiralno akcijo, da bi si poskrbel sredstva za nakup »dinozavrovega gnezda«, v katerem je šest jajc. Lastnik te dragocenosti, Terry Manning, zahteva za okamenelo gnezdo 20 tisoč funtov (več kot 40 milijonov lir). Jajca je zvabi rastlinojedi dinozaver pred 120 milijoni let Direktor muzeja Neil Clark je ob začetku nabiralne akcije poudari, da nimajo nobenaga namena »klonirati morebitnih jajc«, kar zgovorno dokazuje, da je seznanjen z Spielbergovim fimom »Ju-rassicPark«.
Prostitutke ne blatijo Bangkoka
BANGKOK - Da ima tajska prestolnica Bangkok največjo koncentracijo javnih hiš na svetu, je splošno znano, to pa po mnenju tajske vlade ne pooblašča se-stavljalcev britanskega leksikona Longman, da prikazujejo Bangkok kot mednarodni center prostitucije. V bran »dobremu imenu Bangkoka« se je postavil ves tajski parlament, ki je najprej zahteval, naj črtajo »sporni stavek«, ko tega ni dosegel, je prepovedal prodajo tega leksikona na tajskem ozemlju.
Z »ukazom« Borisa Jelcina prepovedali službena potovanja
MOSKVA - Kritike ruskega podpredsednika Aleksandra Ruckoja o vsevečji korupciji v državnem aparatu so dosegle svoj učinek. Predsednik Jelcin je namreč podpisal odlok (ukaz), v katerem prepoveduje državnim in javnim funkcionarjem skužbena potovanja v tujino na račun raznih ustanov, družb in zasebnikov. Funkcionarji so se namreč oddolžiti za taka potovanja s protiuslugami, ki so bile vse prej kot zakonite.
V 6 mesecih shujšala 225 kg
FUNT (ZDA) - 34-letna Carol Yager je po pisanju Detroit Newsa v šestih mesecih shujšala 225 kilogramov. Ko so jo sredi januarja s pravim gasilskim podvigom sprejeli v bolnišnico, je ženska tehtala 535 kilogramov in že 9 mesecev ni več hodila. Gasilci so jo do rešilca spravili z zapletenim sistemom platnenega tobogana, na isti način tudi v bolnišnico, kjer so jo takoj podvigli strogi shujševalni dieti, tako da je ženska pred mesecem dni ponovno shodila.
JUŽNA AFRIKA / SPODLETEL POSKUS PREUSMERITVE LETALA
NEW YORK / MNOGO PREPLAHA, SKODA PA MAJHNA
Vinjeni zračni gusar je dalj časa kljuboval južnoafriškim specialcem
Zračni gusar je bil težje ranjen, lažje pa neki potnik in kapitan letala
David Tucker, Reuter
JOHANNESBURG -Južnoafriška policija je ponoči napadla na letališču v Johannesburgu letalo iz Swazilanda in streljala na pijanega zračnega gusarja, ki je skušal letalo preusmeriti iz Mozambika v Avstralijo. Dva talca sta bila ranjena in sta morala na zdravljenje v bolnišnico. Gusar, ki so ga zadeli v glavo, ni več v smrtni nevarnosti, je navedla policija in še dejala, da sta bila ranjena pilot, Novozelandec James Farquharson, ter potnik Glenn Dunkley, kanadski svetovalec visokega komisarja za begunce Organizacije združenih narodov.
Zračni gusar je bil temnopolti državljan Mozambika, ki se je vkrcal na krov fokkerja-28 družbe Royal Swazi National Airways Corporation v prestolnici Mozambika, Maputu, in preteč s puško AK-47 zahteval, naj pilot spremeni smer letenja proti Avstraliji, namesto proti Svvazilandu. Pilot je vzletel, a je pristal v Johannesburgu, potem ko je oboroženemu gusarju razložil, da je Avstralija veliko predaleč.
Polkovnik južnoafriške policije Andre Olivier, ki je sodeloval pri pogajanjih, je novinarjem izjavil, da je bil gusar, ime katerega še ni znano, »pijan, zmeden in od časa do časa zelo napadalen«. Dejal je tudi, da je gusarja prepričal, naj izpusti dva člana posadke v zameno
za gorivo. Zatem je gusar ukazal pilotu vzleteti. Z letalom so kakih deset minut krožili nad letališčem. »Mož je bil zmeden, a smo ga vseeno prepričali, da je dopustil, da letalo zopet pristane,« je pristavil Olivier. Ob pristanku je policija letalo napadla. Varnostniki so med drugim povedali, da je mož med poletom streljal in da je tudi specialce enkrat ali dvakrat odbil, preden so ga zadeli. Dunk-leya, edinega potnika na letalu, je zadela krogla v ramo. Farquharsona je zadel granatni drobec v nogo, medtem ko so bili drugi pilot in specialci nepoškodovani.
Policisti si ogledujejo letalo po koncu ugrabitve (Telefoto AP)
Žarometi osvetljujejo ugrabljeno letalo na stezi letališčža v Johannesburgu (Telefoto AP)
Balon »trdo« pristal sredi Manhattana
NEW YORK - V nedeljo popoldne se je v New Yorku pripetila dokaj neobičajna nesreča; na Manhattanu je strmoglavil reklamni balon., Vse se je končalo dokaj srečno, saj sta bila oba člana posadke le lažje ranjena, pa tudi materialna škoda je dokaj omejena.
Kot je sporočil glasnik nevvjorške policije, je balon z reklamo za verigo cenenih restavracij Pizza Hut strmoglavil ob 3.10 po krajevnem času. Zaradi okvare je balon začel puščati in počasi pristal na sedemnadstropnem poslopju v zahodnem predelu Manhattana. Posegli so gasilci, ki so rešili najprej enega, dobro uro kasneje pa še drugega člana posadke, ki sta ostala na ladjici, ki je obvisela med streho poslopja in asfaltom. Na kraj so prišli tudi reševalci s helikopterji in so se spustili na streho poslopja, vendar njihovo delo še zdaleč ni bilo tako zahtevno, kot je bilo videti na prvi pogled. K temu je bistveno pripomoglo dejstvo, da je bila nedelja in da so se v praznem velemestu tudi reševalci premikali z veliko lahkoto. Balon je na sedemnadstropnem poslopju obvisel kot ogromna zavesa, včeraj pa so ga odstranili. Skoda na poslopju je minimalna, balon pa bo verjetno moral v odpad, kajti pri »trdem pristanku« se je na številnih mestih razparal in ga verjetno ne bo mogoče popraviti.
• A:
KULTURA
Torek, 6. julija 1993
ZDAJ IN NIKOLI
Moč navade
Andrej Blatnik
___________RECENZIJA / GOSTUJOČA GLEDALIŠKA PREDSTAVA_
Hiša lepega ekstrema
Avtor in režiser: Romeo Castellucci - Igrajo: F. Santarelli, A. Guardigli, S. Cortesi,
F.Del Zozzo - Gostovanje v CD 23. junija in v okviru festivala Eurokaz v Zagrebu 3. junija
Zdi se mi, da nesporazum med državo in državljani, med politiko in ljudstvom, ki se pri nas iz dneva v dan spet tako dramatično povečuje, izhaja iz nezadostnega samopremisleka na obeh straneh. Arhetipskemu malemu državljanu, temu nedoločljivemu statističnemu približku, ki mu vsaka ideologija hoče nadeti sebi ustrezno socialno in misij ensko podobo, se namreč (Ce smem soditi po pogovorih, ki jim je moC pričevati na ulicah) prisluškovanje potencialnim državnim sovražnikom in nelegalni in ne-legalizirani posli, Četudi v državno korist, ne zdijo tako samoumevni, kot sklepa njegov parlamentarni zastopnik ali vladni uresničevalec njegove volje.
Seveda, vzgajan je bil, ta mali človek, tako pripraven za lik žanrskega romana, v veri v pravičnost sveta, splošno sprejeta pravila igre, soobstoj različnih sestavin družbenega življenja, ki se vsa prizadevajo za lepše in boljše, le naCine, kako to doseči, vidijo nekako različno. NiC čudnega, da ne more zaupati tistim, ki zdaj, ne da bi trenili z oCesom, poslujejo, kot da je splošno znano, kako farsična je taka vera; ko bo le mogel, se bo zatekel v var-
stvo k takšni družbeni sili, ki mu bo omogočila ohranjati vero, ki jo ima, naj bo še tako v nasprotju z zaznavno vsakdanjo resničnostjo. MoC navade. Res, nekoliko klavrno.
Kot že tolikokrat lahko ugotovimo, da razmerja, ki jih zaznavamo v pohtiki, tudi v kulturi niso zelo drugačna. S kulturo se je sleherniku najlažje soočiti v poenostavljeni, prilagojeni, she-matizirani, do uporabnika prijazni obliki, in takšno vselej ponujajo kulturni arhetipi polpreteklosti.
Slovenski arhetip je brez strahu, da bi komu delali krivico, mogoče poimenovati »prešerno vski«; od ljudstva in Se od kake konkretne osebe nasprotnega spola (tako neštevilen narod paC ne sme jemati v obzir biološko neproduktivne ljubezni!) nerazumljeni umetnik zaradi tega nerazumevanja sicer res postane notranje zagrenjen, vendar ostane zvest ljubezni, ki je kajpak tudi ljubezen do domovine.
V taki drži, zdi se, umetnost zlahka razumemo, saj smo se o njej kot taki učili v šolah in tako pridobljeni vzorec obnavljali iz dneva v dan. Nemara pa bi lahko v njej tudi našb enega razlogov, zakaj še danes
prevladuje prepričanje, da je umetnost najplodo-vitejša, Ce jo plodi pomanjkanje.
Del krivde za to - v Času borznih posrednikov in razmnoževanja plastičnega denarja (kreditnih kartic) nedvomno kar dodobra anahronistično - gledanje gre nedvomno pripisati značilni slovenski kulturni paradigmi, ki je literarna in slikarska, ki skratka za ustvarjanje potrebuje bolj ali manj le voljo in nikakršnih zunanjih dejavnikov. Zelo težko pa je, priznati boste, v pomanjkanju ustvariti vrhunska gledališka, filmska, kaj šele arhitekturna dela.
NiC sramotnega ni povedati, da umetnost potrebuje denar. Da mora nekoga nekaj stati. Navsezadnje je Cas tak, da svojo ceno postavlja vsak in da jo skuša postaviti karseda visoko. Težava nastane tedaj, ko je potrebno, da nekdo plača. Pri umetnosti smo se navaditi, da bo ta plačnik kar sam umetnik, in si prigovarjali, kako dobra da bo to vplivalo na njegovo umetnost. Kadar je kateri umrl v lakoti in bedi, namesto da bi za preživetje razdal svoj talent na tisoč koncev, se nam je zdelo še posebej imenitno, še posebej visoko smo ga potlej ceniti. MoC navade. Res, nekoliko klavrno.
Uršula Cetinski
Gledališče je najbolj fascinantno, kadar se giblje po svojem neznosno mikavnem in hudo nevarnem robu. Mojstrske hoje po njem se že enajsto leto uCi bratovščina, ki si je nadela ime Socie-tas Raffaello Sanzio. Svoje Čute ostrijo v »hiši lepega ekstrema« (Časa del Bello Estremo), kjer si odmaknjeni od sveta pokrivajo oCi, da bi sprevideli, in mašijo ušesa, da bi lahko prisluhnili akustiki duše. Raffaellov »ekstrem« se že enajsto leto rojeva, polni in brusi svojo lepoto v kraju po imenu Cezena, ki leži pri Bologni. Duhovni vodja Societas Raffaelo Sanzio je režiser Romeo Castellucci, poglavitno vodilo pripadnikov njegove bratovščine pa je pokorščina. Pokorščina ideji, ki jo vsako leto z novo produkcijo prenašajo v prostor Gledališča, kjer se njihova energija sprevrača v demiurško moC; svarjenje Boga. »Oder predstavlja najslabšega od vseh možnih prostorov, vendar namesto tega nastane prostor, kjer sta mogoča odrešitev in lepota; tu je moja šansa.« (Romeo Castelluci) Societas Raffaello Sanzio so z nastopom na Beneškem bienalu drzno udaril svoj peCat evrop-
skemu alternativnemu, raziskovalnemu, avantgardnemu gledališču že leta 1984, Ce naj bi ti atributi vsaj približno lahko zapopadli bistvo gledališča, ki se ne poslužuje konvencij, nastalih v toku Časa, temveč išče nove materijale za svoje tkivo. Skupina se je od leta 1989 redno predstavljala na festivalu novega gledališča Eurokaz v Zagrebu, kamor so prihajali s predstavami Santa Sophia / Teater Khmerov, Boginja Inan-na, Gilgameš, letos pa je to Masoch ali Triumf gledališča kot pasivne moči, stanje krivde in poraza, s katerim so gostovali v Cankarjevem domu.
Princip delovanja skupine, domišljen v teoretskem aparatu, ki ga dograjujejo paralelno s svojo gledališko prakso, je konsistentno izpeljan in pravzaprav vedno isti. Raffaello Sanzio operirajo z igralčevim telesom, z njegovimi Čutili in energijo, vse to je nekakšno vezno tkivo, s pomočjo katerega oživljajo simbole, ki jih vnašajo v prostor gledališča. Tako nastaja podoba (gledališka predstava), ki je hermetična, zapletena in gledalcu preprečuje, da bi jo takoj ugledal, ra-
zbral, jo doumel ati si jo celo razložil. Edina pot do nje je Čutna zaznava, pravzaprav isti princip, po katerem je zgrajena. Gledalec se mora popolnoma predati in osvoboditi vseh okovov kulture, šele takrat je dovolj Cist, da v podobi (gledališki predstavi) lahko ugleda samega sebe. Ce nam zrcalo kaže našo zunanjo pojavnost, potem nam Societas Raffaello Sanzio kažejo narobe obrnjeno rokavico: nas same navznoter. Predstavo Gilgameš so najaviti z geslom »Gilgameš je luC, ki sveti v senci spomina«. Podo-
ba, ki so jo zgraditi s pomočjo tega mezopotamskega epa, naj bi prodrla v gledalčevo nezavedno, posvetila v njegov zatemnjeni spomin, razkrila (po Rimbaudu) vsaj najplitvejši del »morja, ki se giblje z ognjem sonca«, »izgubljeno večnost«, ki jo iščemo in v katero se vračamo v smrti in erotiki, včasih pa tudi v umetnost. Ta princip je vizualno podan v predstavi Masoch. Ko se ta odigra v kovinski kletki s številnimi špranjami, skozi katere se usipajo sanjski prašni delci ali žarki svetlobe,
skozi katere akterji lezejo v prostor ali pa ga zapuščajo, skozi katere za trenutek ugledamo različne stike (denimo moški torzo, žensko govorečo glavo in tako naprej), se prostor zatemni. Tedaj se Četrta stena spremeni v ogledalo. Podobo Masoch zamenja podoba občinstva: gledalec ugleda samega sebe.
Societas Raffaello Sanzio nam torej vseskozi pripovedujejo isto neskončno zgodbo, posredujejo princip. Prav vseeno je, Ce za svoje počutje uporabijo mit o Gilgamešu, da bi spregovoril o telesnosti (telesni ljubezni, erotiki) kot gonilni sili civilizacijskega procesa, ali pa avtobiografijo VVande von Dunaj ew ( s pravim imenom Aurora Rumelin), žene Leopolda Sacherja -Masocha, pisca in intelektualca s konca prejšnjega stoletja, da bi razgaliti mehanizem mazohizma. V tej knjigi je VVanda von Dunajew opisala mazohistične seanse s svojim možem, v katerih je sodeloval njun prijatelj, ki ga omenja pod psevdonimom Grk. »Tvoja vest pripada meni, prav tako kot tvoja kri, mišljenje, tvoja zmožnost za delo. Jaz sem tvoja vladarica, gospoda-
rica tvojega življenja in tvoje smrti,« je zapisala, bi mož ji je odgovoril: »S častno besedo jamčim, da bom suženj gospe VVande von Dunajevv pod natančnimi pogoji, ki jih zahteva, in jamčim, da se bom brez odpora podredil vsemu, kar mi bo naložila.« V Masochu Societas Raffaello Sanzio vpostavljajo tudi analogijo med gledališčem in mazohizmom: tako mazohist kot gledališče potrebujeta pogled nekoga drugega, da lahko obstaja. »In igranje je najlepši poraz telesa,« razmišlja Romeo Castellucci, »je kazen, kajti telo postane vidno. Darovati samega sebe, ponižati se. Darovati samega sebi s ponižanjem sebe je kakor strast pasivnosti, ki pride na plan. Ko se človek izpostavi, se pokaže na obrazu trpljenje, tam stoji izpostavljen gol in osramočen. Ko pa se v kasnejšem iskrenem obžalovanju spet prikaže odprto lice, takrat se pokaže tudi krasen problem gledališča: druga plat zunanjosti«
Societas Raffaello Sanzio kot vsak mazohist in vsako gledališče potrebujejo naš pogled, da bi obstajali. Kaj pa mi njihovega?
LAVRE ATI LJUBLJANSKIH BIENALOV (5)
Velika premija 1963:
Robert Rauschenberg
Peti ljubljanski bienale z letnico 1963 je krepko zakoračil v šestdeseta leta in pokazal grafično ustvarjalnost v najbolj kompleksnem obsegu dotlej. Tako je zavrnil še zadnji dvom o avtonomnosti grafike. Na bienalu so razstavili vec kot tisoč grafičnih listov umetnikov s petih celin. Tolikšen odziv je bil rezultat natečaja, ki ga je organizacijski odbor takrat uvedel kot novost, poleg že ustaljenih povabil. Razveseljiva in osvežilna novost tega bienala so biti številni mladi talenti. Marsikateremu mlademu grafiku je prav ljubljanski bienale pomenil odskočno desko v njegovi karieri. Nagrade, ki jih je leta 1963 podelila mednarodna žirija, so uveljavile razmeroma mlade umetnike. Takrat je Ljubljana za leto dni prehitela Benetke in z veliko premijo nagradila Američana Roberta Rausctien-berga.
Robert Rauschenberg se je rodil leta 1925 v ameriški zvezni državi Teksas, v kraju Pori Arthur. Velja za najvidnejšega umetnika v začetku šestdesetih let in za začetnika poparta. Nagrado je dobil za litografijo Nezgoda, v kateri je na aktualen način spojil abstraktne in figuralne elemente, kar je napovedovalo konec »action paintinga«, značilnega za ameriško likovno produkcijo. Rauschenbergje danes pravzaprav enako moderen kot pred tridesetimi leti. Vseskozi ostaja zvest svoji prvotni usmeritvi, ne glede na sočasno menjavanje oblik likovne umetnosti. Ostaja izdelovalec predmetov, graditelj izkušenj, ki ga vedno znova presenečajo. Njegova dela, ki jih gradi iz najdenih predmetov in jih ureja v stroboskopske kompozicije na svojih slikah in grafikah, odpirajo nešteto možnosti doživljanja, ne ponujajo pa nikakršnih sklepov, saj z njimi le redkokdaj vsili pripoved.
Rauschenberg se je že na začetku svoje umetniške poti odločil, da bo delal kot poročevalec, kot je sam dejal, »v vrzeli med umetnostjo in življenjem«, zato mu ni bilo - in mu ni nikoli - težko poseči po vseh materialih in procesih v umetnosti in življenju. Tako odkriva tisto, zaradi Cesar sta umetnost in življenje mogoča in vredna. V vrsti let je Rauschenberg poskusil skrivnosti naše najbolj dognane tehnologije in ustvaril nekatere izmed velikih ikon našega časa s tem, da je slavil vrednost najbolj skromnih izdelkov človeka in narave.
Breda Škrjanec
Mozartova
Zemeljska
avantura
ZEMONO PRI VIPAVI in HRVATINI - Operni studio, ki deluje v Operi SNG Ljubljana, se je odpravil na manjšo dvodnevno turnejo po Primorski. V petek so nastopiti na gradu Zemono pri Vipavi, v soboto pa so jih lahko videti in slišati v Hrvatinih.
Studio deluje šele leto dni. Tako je Avantura njihova prva predstava. Odločiti so se za Mozartovo glasbo. Odlomke iz oper Čarobna piščal, Gosi fan tutte in Fi-garova svatba v celoto povezujejo Mozartova pisma, ki jih interpretira igralec Jože Mraz. V predstavi, ki povzema njihovo celoletno delo, nastopajo pevci elani Studia. Obe predstavi na Primorskem sta predpremierah pravo premiero Mozartove Zemeljske avanture si bomo lahko ogledati jeseni v ljubljanski operni hiši. Predstavo so pomagati pripraviti režiser Aleš Jan, odrski gib je vodil Metod Jeras, s svojimi umetniškimi nasveti in klavirsko spremljavo pa je priskočil na pomoč Igor Švara.
Mojca Zoran
Gorenjsko
prvenstvo
harmonikarjev
BESNICA - TuristiCno-kul-tumo društvo Besnica pri Kranju je v nedeljo, 13. junija, pripravilo drugo gorenjsko prvenstvo harmonikarjev, ki je bilo tudi izbirno tekmovanje za udeležbo v mengeškem polfinalu in v finalu 13. zlate harmonike Ljubečne, ki bo 12. septembra. To tekmovanje, to je potrdila udeležba - 42 nastopajočih harmonikarjev in 3.500 obiskovalcev, ki so bodrili muzikante - je bilo pravi ljudski praznik. Da raste zanimanje na frajtonarico, ta ljudski instrument, je potrdilo tudi zanimanje za
razstavi glasbil, na katerih so muzikanti lahko preizkusiti Melodijine, Kapše-ve, Podgornikove, Železnikove, Kačeve in tudi vse priljubljene Rutarjeve harmonike. Na tekmovanju so godci igrati ljudske skladbe in med njimi tudi mnoge že pozabljene, od ansamblov pa so biti največkrat zastopani Avsenik, Mihelič, Alpski kvintet in Slak. Predsednik strokovne komisije, Slavko Avsenik mlajši, je dejal, da so biti elani zelo zadovoljni z izvedbo vseh tekmovalcev, kvaliteta je bila v primerjavi z lanskim letom nekoliko boljša. Veseli so bili zaradi tolikšnega števila udeležencev. Ambrož Bogataj iz Besnice je že drugič osvojil absolutni naslov gorenjskega prvaka, s katerim je potrdil lanskoletni uspeh, zmagal pa je tudi v kategoriji godcev, starih od 18 do 45 let. Dejal je, da je bila letos konkurenca hujša, predvsem zaradi nastopa njegove sestre Bete Bogataj, ki je bila draga. Tretji je bil Andrej Ažman, Četrti pa Vojko Ukmar. Andrej Pivk iz Bistrice pri Tržiču je postal prvak v kategoriji godcev, starih od 45 do 65 let. Drugo mesto v tej kategoriji je osvojil Marijan Rozman, tretje Vinko Ušeni-Cnik in četrto Albin Skrajne. Med veterani, starimi več kot 65 let, je bil najboljši Klemen Grašič, druga Pepca Bleje, tretji Alojz Govekar in Četrti Franc Fabjan. Med tekmovalci, starimi do 16 let, je bil prvi Klemen Grašič, Andrej Svetlin je dobil drugo nagrado, tretji je bil Gregor Vrhovec, Četrti pa Dejan Raj.
Drago Papler
Lapajnetova barjanska zemlja
KOSTANJEVICA NA KRKI - Tu so odprti razstavo novejših stik Toneta Lapajneta. Novi ciklus prinaša nove poglede na Barje, stolnico Lapajnetovega ustvarjanja. Barjanska ze-
mlja, ki je toliko stoletij ležala na tleh in dajala življenje in hrano kmetu, daje isto - hrano in življenjski smisel - umetniku. Zemlja kot slikarski material. Zmleta, presejana, s pravim dodatkom veziva je Lapajnetovo orodje, s katerim izraža svoja občutja in Čustva. »Površine Lapajnetovih slik učinkujejo težko in plasteno. Zemeljskost nasičenih tonov ustvarja iluzijo globoke, gnetljive materialnosti in teže, iluzijo reliefnosti predmeta, kar je brez dvoma odmev njegove kiparske izkušnje. Odkrivanje te in dragih dimenzij nam omogoči vpogled v cisto osebnostno umetnikovo izkušnjo barja. V njej se prepletajo mladostni spomini in sedanji sprehodi, ki deformirajo dimenzijo Časa. Barje je Lapajnetov dom brez strehe, njegove robove je sam postavil kot meje, analogne robovom slike. Lapajne nam ponuja pastoralno podobo kraja, ki ga danes poznamo le še na zemljevidu,« je v spremnih besedah ob otvoritvi omenil gospod Smrekar.
Kadar boste v poletnih mesecih zašli v Kostanjevico, da si ogledate njene naravne lepote, ne pozabite obiskati kostanjeviške galerije Božidarja Jakca in razstave stik Toneta Lapajneta.
Mojca Jan
Folkait na Lenin
MARIBOR - Letošnje poletne prireditve Lent '93 (v štirinajstih dneh se bo zvrstilo okrog 60 prireditev) stanejo 12, 6 milijona tolarjev, od Cesar je iz občinskega proračuna 2, 6 milijona. Med najrazličnejšimi izvajalci, predvsem glasbeniki in gledališčniki, ki so se te dni predstaviti v Maribora, so bili tudi folkloristi na festivalu Folkart. To je že tradicionalni festival, ki nekaj dni na leto privablja ljubitelje folklore. Zal je teh po zadnjih izkušnjah izredno malo, saj je folklor-
ne nastope v Unionski dvorani obiskovalo le nekaj deset ljudi. Očitno so se zato organizatorji v Narodnem domu odločili premakniti dogajanje iz zaprtih prostorov in priplesali tudi med občinstvo. To pomeni, da je letošnji Folkart svojo upravičenost branil v okviru poletnega festivala Lent ’93, ki poteka na različnih krajih »mariborske rive«, na uticah in trgih, na plavajočem odru pri Vinoteki ter na drugih odrih prenovljenega srednjeveškega mesta. Slavnostna otvoritev festivala Folkart je bila v torek, 29. junija. Sodelovale so skupine Farn iz Osetije -Azerbajdžana, Coros y tan-zas de Lorca iz Španije, Skomorohi iz Rusije, Akada iz Albanije, Timisul iz Romunije, Pachacutec Machu Picchu iz Peruja, Orce Nikolov iz Makedonije in AFS Študent iz Maribora. Sedem tujih in ena domaCa folklorna skupina nas je torej letos seznanjalo predvsem s folkoro Evrope, zato se zdi mednarodnost bolj borna. V sredo so čez dan potekati promocijski nastopi folklornih skupin po mariborskih uticah in trgih, ob 20. uri pa je bil v Unionski dvorani celovečerni koncert folklornih skupin iz Rusije in Španije. Danes bosta prav tako v Unionski dvorani ob isti uri nastopiti folklorni skupini iz Romunije in Albanije, jutri zveCer pa skupini iz Makedonije ‘in Azerbajdžana. Letošnji Folkart se bo konCal v soboto, ko bodo na plavajočem odru pri Vinoteki na Lentu nastopile vse tuje skupine. Povzetek letošnje ponovitve bomo po lanskem debaklu (slišale so se celo nalepke o »festivalu pijanih folkloristov«, na katerem razen kolegov nastopajočih skorajda ni bilo obiskovalcev) prestaviti na kasneje in razmišljali o prihodnosti mednarodnega folklornega festivala in njegovi publiki.
Peter Tomaž Dobrila
NAPOVEDI PRIREDITEV
Torek, 6. julija 1993
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
Ljubljana
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE, Vilharjeva 11 (061/310-610)
Vrhunski dramski tekst Vena Tauferja: ODISEJ IN SIN ALI SVET IN DOM, režija: Vito Taufer. RAZPRODANO! (danes, 6. 7. ob 19.30)
TOMAŽ PENGOV - glasbeni recital (četrtek, 8. 7. ob 20.30).
križanke
Andrej Anabaptist Rozman: TARTIF, režija Vito Taufer.
Igrajo: Miloš Battelino, Ivan Godnič, Željko Hrs, Dario Varga, Jožef Ropoša, Uroš MaCek, Robert Prebil, Andrej Rozman, Janez Škof, Niko Gorsic, Ivan Sikora, Stefan MarCec, Sandi Mikluž, Franci Plestenjak, Daniela Pietra-santa (torek, 24. 8. ob 20.30, 900 SIT).
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE (063/25-332)
Anton Novačan: HERMAN CELJSKI (danes, 6. 7. - izven). Predstava je ob 21. uri na celjskem Starem gradu. Prevoz z avtobusom je organiziran s parkirišča Glazija pol ure pred predstavo!
V avtentičnem prostoru pod Friderikovim stolpom bo rodbina Celjskih snela svoje posmrtne maske in ponovno odigrala začetek svojega konca... Režija: Franci Križaj, igrajo: Janez Bermež (Herman II. Celjski), Bogomir Veras (Friderik), Renato Jencek (Herman jnlajši), Milada Kalezič (Barbara, ogrska kraljica), Darja Reichman (Veronika Dese-rrlska, Friderikova žena) in drugi.
laško
GRAJSKE POLETNE PRIREDITVE:
Bernard Slade: OB LETU OSOREJ, Polona Vetrih (Doris) in Ivo Ban (George), režiser: Boris Kobal. Doris in George sta ljubimca, ki se srečata enkrat na leto za en vikend. Tako se srečujeta že dvajset let. V vseh teh letih se zgodi veliko stvari - veselih in žalostnih, (petek, 9.
Polona Vetrih sodi nedvomno med najbolj talentirane slovenske igralke, saj je s specifiko svojega igralskega izraza ustvarila nekaj izjemnih samostojnih, zanimivih in pomembnih vlog. Njen govorni in pevski posluh in širok glasovni razpon, s katerim bogato modelira svoje žive dramske like, po svoje razgalja tudi monotonijo, kakofonijo in maniristicne inter-pretacijske obrazce, ki nekaterim odrskim mojstrom služijo kot naličje umetništva. Umetniški vrh v njenem ustvarjanju so brez dvoma štiri vdove v Nicolajevih blagih pokojnikih, ki živijo že štiri sezone kot njeno lastno, izvirno gledališče. Nastopa v televizijskih in filmskih vlogah in je dobitnica neštetih nagrad.
MARIBOR
DRAMA
M. Vezovišek: JERMANOVO SEME, Rock'ri-roll drama, režija: Marko Vezovišek, scenografija: Mirjana Košen, nastopajo: Davor Herga, Jure Ivanušič, Vlado Kreslin, Alenka Tetičkovič, Marko Vezovišek. (Premiera in repriza v Četrtek, 8. 7., in petek, 9. 7. ob 21. uri v Minoritski cerkvi na Lentu).
MLADINSKI KULTURNI CENTER, Orožnova 2
Predstavitev gledališkega projekta v izvedbi kulturnega društva DPZ Franc Jamnik iz Ljubljane. Promocija pesniške zbirke z naslovom KRI, MALODUŠJE, LJUBEZEN, ŽIVLJENJE, v kateri so pesmi dijakov Francija Vodopivca, Gorana Završnika in Martina Zupančiča (nedelja, 18. 7. ob 21. mi v Klubu MKC).
ŠANCE NA GRAJSKEM HRIBU
MEDNARODNI GLEDALIŠKI PROJEKT: POT V DELFE. Nastopajo: Teah 77 (Lodz), Husa na provazku (Brno), Moricz Zsigmond Szinhaz (Nyiregyhaza), Von Krahli Teater (Tallin) Kammertheater (Neuubrandenburg), E.A.S.T. (Edinburgh) Teatr snow (Gdansk), Den Blaa Hest (Aarhus), Les epis noirs (Ženeva) in Gledališče Ane Monro (Ljubljana) bo danes, 6. 7. ob 20. uri.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
IRSJ
dvorana TRIPCOVICH Festival Operete
X soboto, 10. julija, ob 21. uri koncert »Illu-sions» pevke UTE LEMPER.
Pri blagajni dvorane Tripcovich je v teku predprodaja vstopnic. Umik: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih), ob predstavah: 9-12,
grad SV. JUSTA Straordinario Estivo
V	Četrtek, 8. julija,ob 21. uri bo nastopila francoska skupina FFF (Federation Francaise du Funk).
V	soboto, 17. in 21. julija bosta na sporedu koncerta jazz glasbe . Nastopili bosta angleški skupini Izit in Incognito
•V Četrtek, 22. julija, bo nastopil Paolo Rossi.
LLGNANO JVIDEM1
ARENA ALPE ADRIA
X sredo, 7. t.m., ob 21. predvajanje risanega filma za otroke »Pantera rosa».
V	Četrtek, 8. t.m., ob 21. uri bo na sporedu klavirski recital Roberta Radassaa. Na sporedu Bach, Beethoven, Scarlatti, Chopin . Vstop prost.
V	petek, g.t.m., ob 21. uri nastop folklorne skupine »Balarins di Buie».
V	soboto, 10. t.m., ob 21. uri koncert skupine Witz Orkestra.
TRST
GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA
V	Četrtek, 8. t.m., ob 20.30 in 9. t.m. ob 17.00, bo v okviru Festivala operete, v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstava »L’amore 6 un treno» z Danielo Mazzucato in Max Renee. Cosot-tijem. Režija Francesco Macedonio.
Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich in gledališča Cristallo.
SLOVENIJA
MARIBOR
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR, Rotovški trg 1
Lutkovna skupina FRU FRU iz Ljubljane: DVA POTEPUHA (petek, 9. 7. ob 15. uri pred Kreditno banko v Tyrševi ulici). Lutkovna skupina FRU FRU iz Ljubljane: TOBIJA (petek, 9. 7. ob 19. uri v atriju gradu).
Lutkovna skupina FRU FRU iz Ljubljane: KAM PA KAM, RDEČA KAPICA (sobota, 10. 7. ob 15. uri pred PRO Banko v Gosposki ulici).
Lutkovna skupina FRU FRU iz Ljubljane: RDEČA KAPICA (sobota, 10. 7. ob 19. uri v atriju gradu).
Lutkovna skupina US iz Ljubljane: ČRVIVA ZGODBA (nedelja, 11. 7. ob 19. uri v atriju gradu).
Lutkovno gledališče BAVASTEL iz Avstrije: KASPERL IN ČAROVNIK (ponedeljek, 12. 7. ob 19. uri v atriju gradu).
LIKOVNO-LUTKOVNE DELAVNICE:
Lutkovna delavnica s skupino FRU FRU: SANJSKO GLEDALIŠČE (sobota, 10. 7. ob 11. uri v atriju gradu).
Lutkovna delavnica s Slavkom Rakušem: USTVARJAMO Z LESOM (sreda, 25. 8. ob 11. uri v atriju gradu)
Lutkovna delavnica z Bredo Varl: PLOSKA LUTKA (Četrtek, 26. 8. ob 11. uri v atriju gradu).
Lutkovna delavnica s Slavkom Rakušem: USTVARJAMO Z LESOM (petek, 27. 8 ob 11. uri v atriju gradu).
Lutkovna delavnica s kamniškimi lutkami (sobota, 28. 8. ob 11. uri v atriju gradu). Lutkovna delavnica z Branetom in Majo Sol-ce: LUTKE IZ PAPIRJA (nedelja, 29. 8. ob 11. uri v atriju gradu).
Vse predstave, ki bodo v atriju mariborskega gradu, Grajska ulica 2, se v primeru dežja izvajajo v dvorani Lutkovnega gledališča Maribor, Rotovški trg 2, in v Minoritski cerkvi na Vojašniškem trgu.
ŠKOFJA LOKA
Ljubljansko lutkovno gledališče KINETI-KON, ki deluje pod vodstvom Eke Vogelnik, bo za odrasle in otroke uprizorilo pravljico Hansa C. Andersena: MALA MORSKA DEKLICA. Pravljico boste doživeli kot marionetno lutkovno predstavo z maskami in živo glasbo (sreda, 7. 7. ob 21. uri na dvorišču Pu-štalskega gradu).
V Piranski galeriji Meduza 2 Je odprta razstava izdelkov slovenske blagovne znamke KULTURA OMIZJA
Po lanski predstavitvi kolekcije Aless so v galeriji Meduza 2 odprli razstavo izdelkov nove slovenske blagovne znamke KULTURA OMIZJA, To je projekt enoletnega dela skupine oblikovalvcev Vladimirja Pezdirca, Bengta Rodella, Tonija Koncilije, Janija Bavčerja in drugih. Predmeti: svečniki, oljenke, sklede za sadje, kompleti za sol in poper... so predstavljeni prvič v Sloveniji. Predstavitev naj bi pripomogla k izboljšanju kakovosti bivanjske kulture slehernega izmed nas, popestrila turistično ponudbo/ hkrati pa opozarja na kvaliteten prispevek oblikovalske stroke slovenskemu gospodarstvu, zlasti v zadnjem desetletju, ter njene promocije v svetu, kjer so ta projekt že predstavili.
Nives Marvin
wm
■rrnrt
Ji
mm
■
- ■
SLOVENIJA
		
SLOVENIJA		
LJUBLJANA
KRIŽANKE
Bojan AdamiC: SNEGULJČICA, musical* ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE (ponedeljek, 19. 7., torek, 20. 7., sobota, 24. 7., in nedelja 25. 7. ob 21. uri, premiera: 1800, 1200 SIT, ponovitve 1500,1000 SIT).
NEW SVVING QUARTET m ALENKA GODEC (sreda, 21. 7. ob 21. uri, 1000 SIT).
BILL YOUNG & DANCERS, sodobni ples (četrtek, 29. 7. ob 21. uri, 600 SIT).
Georg Friderich Handel: MESIJA, oratorij. LITVANSKI KOMORNI ORKESTER IN DRŽAVNI ZBOR IZ KAUNASA, dirigent: sir Je-hudi Menuhin (ponedeljek, 26. 7. ob 21. uri, 2000,1500 SIT).
KAMNIK
Slovesnost ob stoletnici prvega zasebnega muzeja v Sloveniji, zbirke JOSIPA NIKOLAJA SADNIKARJA. Program: odprtje razstave slik MIKICE SADNIKAR-PLETERSKI, razstavo bo odprl Aleksander Bassin, slavnostni govor: akademik dr. EMILIJAN CEVC, glasbeni program: DUO TUMMERS, STEFANE KELLERMANN - oboa, JAN TUMMERS - klarinet, skupni ogled zbirke
(petek, 9. 7. ob 20. uri Sadnikarjev! hiši, Kidričeva 33).
KOPER
16. FESTIVAL MELODIJE MORJA IN SONCA '93. Prizorišče letošnjega festivala, ki bo potekal v dveh večerih, bo osrednji trg pred Loggio. Tekmovalni veCer slovenskih popevk bo v soboto, 10. 7., v petek, 16. 7. sledi Mladi MMS, nova pridobitev festivala, v obliki večera namenjenega izvajalcem, mlajšim od 19 let, in v soboto, 17. 7 pa bo že uveljavljeni mednarodni del festivala. Za nagradi občinstva in strokovne žirije se bodo potegovali naslednji izvajalci: Miran Rudan Band: DOLGO TOPLO POLETJE, Alenka Godec: ZDAJ SE VRAČAM, Darja Švajger: POGREŠAM TE, Bene & Tomo: V ZNAMENJU OGNJA IN LJUBEZNI, Michelangelo: ZAPRI OCI, Dominik KozariC: REKA LUCI, Agropop: PUNCA PEJT NA MORJE Z MANO, Happy Day: VROČI BLUES, Faraoni: POLETJE SI TI, Avia Band: NOCOJ, Malibu: MORJE IN SONCE, Napoleon: VRNI SE, Irena Vrčkovnik: BALADA O KOPALIŠKEM MOJSTRU, Helena Blagne: BODI SREČEN, BAMBINO in Čuki: ČRNE OCI.
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Razstava SLOVENSKI MITI IN LEGENDE je ciklus skulptur in risb, ki jih je STOJAN BATIČ ustvaril v preteklem letu. Zamisli za triindvajset predstavljenih junakov je Črpal iz zakladnice slovenskih mitov in legend. Razstava bo na ogled do 18. julija.
Dokumentarna razstava 40 LET GRAFIČNEGA BIENALA LJUBLJANA (Mala galerija, do 18. julija).
KRIŽANKE
Razstava MALE PLASTIKE BOŠTJANA PUTRIHA od 12. do 25. julija.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE -CEKINOV GRAD, Celovška 23
Ponovno odprtje razstave slik JANINA KLEMENČIČA: POPOTNA FOTOGRAFIJA (do konca avgusta).
MESTNA GALERIJA
Do 11. 7. je na ogled mednarodna grafična razstava Konstruktivistične in kinetične tendence v grafiki. Z mapami in grafičnimi listi se predstavljajo znani evropski umetniki: ALBERS, ARP, BILL, HERBIN, KELLER, LE PARC, LOH-SE, MUNARI, PICELJ, PIENE, SEUPHOR, MONDRIAN, ŠOTO, VASARELV in drugi.
GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8
Razstava grafik BOGE DIMOVSKI. Ciklus iz obdobja 1991-92 v tehnikah globokega tiska -jedkanica, akvatinta, suha igra (do 14. julija).
MODERNA GALERIJA
Razstava 20. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE.
KULTURNI DOM SPANSKI BORCI, Zaloška 61
Razstava kiparja IVA GOISNIKERJA - OBLIKOVANJE SOLNIC. Avtor se predstavlja s 50 posodicami za sol iz lipovega lesa.
Razstava 1. EKTEMPORE - ZAJČJA DOBRAVA v Jelovškovem likovnem salonu. Razstavljali bodo: Irena Spedl, Dare Birsa, Lucijan Bratuš, Črtomir Frelih, Gustav Gnamuš, Marjan Gumilar, Ignanc Kofol in Tadej Pogačar.
GALERIJA COMMERCE,
Einspielerjeva 6
Razstava slik, unikatnega stekla in nakita UMETNIKOV IZ UKRAJINE bo na ogled do 3. septembra.
GALERIJA KOMPAS
Do septembra prodajna razstava slik TRI PODOBE SLOVENSKE DEŽELE, slikarjev Zvesta Apollonija, Črta Freliha in Jožeta Marinca.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA,
Dunajska 31
Razstava slik FRANCETA GRUDNA.
GALERIJA LALA, Židovska 5
Razstava slik tržaškega slikarja in grafika ALDA FAMAJA
GALERIJA LEK
Do 18. julija je na ogled razstava POLDRAGI KAMNI Duške in Andreja HOVNIKA.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Razstava bosanske akademske slikarke JASMINE KODZAGA.
GALERIJA SKUC, Stari trg 21
V galeriji si lahko ogledate skupinsko razstavo de-figure. Na njej bodo zbrana dela desetih avtorjev različnih generacij, ki jim je skupno razmišljanje o prisotnosti/odsotnosti figure v polju umetniškega diskurza.
GALERIJA TIVOLI
Razstava nagrajencev 19. mednarodnega grafičnega bienala (DAVID SALLE, JANEZ BERNIK, A.R. PENOK, DIMCE NIKOLOV).
GALERIJA GEMA, Gornji trg 24
Razstava ARHITEKTURNE RISBE - DEKORATIVNI ELEMENTI iz arhiva Studia Jannone, Milano, do 8. julija.
GALERIJA POLJE, Studenec 48
Razstava ASEMBLAZI FANTASTIČNIH ŽIVALI ANE SFILIGOJ.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava slik slikarja SEADA ČERKEZA bo na ogled do 15. julija.
KUD FRANCE PREŠEREN
Razstava kseroksnega kopiranja fotoelektrografi-je 1979-1993, ki pregledno prikazuje ukvarjanje različnih umetnikov s fotokopirnim tiskanjem
SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ, Mestni trg 17
Razstava slik igralke METE VRANIC.
ZEMLJEPISNI MUZEJ SLOVENIJE,
Trg francoske revolucije 7
Do 31. avgusta, razstava KARTA SVETA V OTROŠKIH OČEH.
CELJE
LIKOVNI SALON CELJE
Razstava kiparskih del DRAGICE ČADEŽ, danes (do 25. 7.).
KOSTANJEVICA NA KRKI
GALERIJA BOŽIDAR JAKAC
Razstava TONETA LAPAJNETA v Kostanjevici na Krki, ZEMLJA NA JUTI 1991-1993.
LAMUTOV LIKOVNI SALON
Razstava izbranih slik ob 35-letnici Lamutovega likovnega salona: IVANA KOBILCA, in FERDO VESEL (do 31. 8.). Izbor je pripravil kustos Narodne galerije Ljubljana dr. Ferdinand Serbelj.
MARIBOR
NOVINARSKI KLUB
Na ogled je razstava risb TAMARE SEVČNIKAR.
MURSKA SOBOTA
POKRAJINSKI MUZEJ,
Trubarjev drevored 4
V	galeriji Pokrajinskega muzeja je na ogled pregledna razstava del akademskega slikarja FERENCA KIRALVA.
LAŠKO
Razstava ob 90-letnici Čebelarske družine Laško.
PIRAN
V	Tartinijevi hiši razstavlja svoja dela mlada slikarka SANDRA KUMP. Razstava ima naslov SREČANJE DVEH SVETOV.
POSTOJNA
GALERIJA MODRIJANOV MLIN
Razstava del akademskega slikarja iz Avstrije HUGA VVULZA je na ogled do 13. julija.
SEŽANA
KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA
Do 27. julija je na ogled je pregledna razstava IVANA VARLA.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA
Razstava slik SANDRE PEČENKO.
GALERIJA FARA
Razstava slik in risb MILOJKE BOZOVICAR.
VELENJE
GALERIJA VELENJE
Razstava fotografij LOJZETA OJSTERŠKA.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
FURIANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA
Danes, 6. t. m., ob 18. uri bodo v sklopu Festivala operete predvajali film L. Bergerja
LJUBLJANA
KRIŽANKE
OTVORITEV 41. MEDNARODNEGA POLETNEGA FESTIVALA: SIMFONIČNI ORKESTER RTL LUKSEMBURG, dirigent: Leopold Hager (sobota, 17. 7. ob 21. uri, 1800 SIT).
CELJE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI -MESIM GRAD
Koncert: NATAŠA PAKLAR - flavta, ALEKSANDER MILOŠEV - viola, ZORAN MARKOVIČ - kontrabas; program: Bach, W. A. Mozart, I. Petrič, N. First, E. Schulhoff (danes, 6. 7. ob 20. uri).
POSTOJNA
IMMENSUM AD ANTRUM ADITUS
CIKLUS KLAVIRSKIH RECITALOV SLOVENSKI PIANISTI: Koncert ACIJA BERTONCLJA, program: Beethoven, Chopin, Srebotnjak, De-
TRST
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V petek, 9. t. m., ob 20.30 bo v okviru Poletni h koncertov, ki ga organizira Gledališče Verdi v sodelovanju z »Assicurazioni Generali«, na sporedu drugi koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Lu Jia.Nastopili bodo: sopranistki Gemma Bertagnolli in Milena Rucliferia ter tenor Wonjun Lee.Koncert
Vstopnice v blagajni dvorane Tripcovich, v gledališču Rossetti eno uro pred pričetkom programa.
SP1LIMBERGO IGOJ
Nocoj ob 21. uri bo, v okviru 15. Folkesta’93 , ki bo trajal do 25 julija, nastopil Ivano Fos-sati.
»Trois Valses« z Vvonne Printemps.. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
Do 31. decembra so na voljo vsako soboto ob 10.30 brezplačni vodeni obiski v Muzej Revoltella.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
PIRANSKI GLASBENI VEČERI 1993:
OBALNI KOMORNI ORKESTER, dirigent: Borut Logar, sofisti: Peter Filipčič - violončelo, Tanja Petrej - oboa, Sidonija Lebar - violina, program: SorkoCeviC, Vivaldi, Marcello, Bach, Tartini (petek, 9. 7. ob 21. uri, Križni hodnik Piran). IRENA GRAFENAUER - flavta, ELIOT FISK -kitara; program: Haendel, Scarlatti, Bach, Haydn, Giuliani, Rodrigo, Piazzola (petek, 16. 7. ob 21. uri, Križni hodnik Piran).
TRŽIČ
STEFAN KORDES, Nemčija, program: F. M. Bartholdy, O. Lindberg, J. Brahms, (sobota, 10. 7. ob 18.30 v farni cerkvi v Tržiču).
MATJAŽ MEGLIC, program: J. S. Bach, J. Pac-helbel (sobota, 17. 7. ob 18.30 v farni cerkvi v Tržiču).
LIGNANO
V	nedeljo, 11. julija, ob 21.30 (Arena spetta-coli) koncert Francesca De Gregorija.
VIDEM
Trg 1. Maggio
Jutri, 7. t.m., ob 21. uri bo na sporedu brazilska glasba s skupino Ara Ketu.
V	soboto, 10. t.m., ob 21. uri bo na sporedu arabska glasba s skupino Gil Gilala iz Maroka. Do 24. t.m. bodo vsak veCer nastopili razni ansambli arabske glasbe.
Giardino del Torso
V	sredo, 14. t.m., ob 21. uri bo na sporedu jazz glasba s skupino Enrico Rava Quartet.
TRST
TK GALERIJA
Na ogled je razstava lesorezov umetnikov, ki so bila realizirana na Mednarodni šoli za grafiko v Benetkah v letu 1992-93 in na seminarjih, ki jih je vodil Franco Vecchiet.
TKB - AGENCIJA MITNICA
V	razstavnih prostorih razstavlja od danes dalje svoja nainovejša matericna dela Dezi-derij Švara.
GALERIJA CARTESIUS
Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Žorži.
ART GALLERY
Do 20. julija je na ogled je razstava ArtEstate ’93 - 1. Deželna razstava slikarstva, skulpture in grafike. Razstavljali bodo Franca Bati-ch, Luciana Costa, Bogomila Doljak, Mina Germek, Flavio Girolomini, Barbara Ius, Adriano Janežič, Flavio Riz, Rossdear, Luša Sguazzi, Diego Valentinuzzi.
GALERIJA BASSANESE
Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00.
ART LIGHT HALL
Do 27. julija bo razstavljala svoja dela Erna Ferjančič Fric.
MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik :ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure.
GALERIJA MALCANTON
Na ogled je razstava slikarke Olivie Siauss.
MUZEJ REVOLTELLA
Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burn«. V organizaciji Tržaške letovišCar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella.
REPNIC
V	občinski galeriji je vsak dan od 18. do
CELOVEC
GALERIJA CARINTHLA Alter Pl. 30
Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja.
RITTER UMETNA HALA (H.-Gmeiner Str.)
Do 1. oktobra je na ogled razstava »Misere-re« G. Herolda in W. Biittnerja.
ARS TEMPORIS (Herreng. 14)
Na ogled je razstava Stuhlobjekte.
GALERIJA FREUND
Do lO.julija je na ogled razstava Franza Motschniga.
21. ure odprta razstava 2. slikarskega ex tempore »Poletni solsticij«. Ob koncu razstave, 10. julija, bo javna razprodaja slik, katerih izkupiček bo namenjen Karitas -za pomoč BiH.
MILJE
V	prostorih LetovišCarske ustanove je na ogled razstava školjk. Urnik: 9-13, 16-19, ob sobotah 9-13.
GORICA
GORIŠKI GRAD
V	galerijskih prostorih je na ogled razstava likovnih del Roberta Joosa. Urnik : od torka do sobote od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30, ob nedeljah od 9.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.30.
V	Pokrajinskem muzeju na goriškem gradu je vsak aan na ogled razstava o proizvodnji m uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit» ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriška pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto.
GRADIŠČE
GALERIJA L. SPAZZAPAN
Na ogled je razstava o goriškem likovnem zavodu »Max Fabiani«.
VIDEM
PALAČA SAVORGNAN
Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«.
VILLA MANIN - PASSARIANO in PALMANOVA
Do 15. novembra je na ogled razstava ob 400-letnici Palmanove »Palmanova - trdnjava Evrope, 1593-1993«. Razstavljeni so dragoceni predmeti, dokumenti, orožje, reljefi in slike.
ŠPETER
Do 10. julija je v Beneški galeriji na ogled skupinska razstava XVI. Mednarodnega ex-tempore »Podobe iz Nediških dolin«. Ogled: od 17. do 19. ure.
PLIBERK
GALERIJA FALKE-KUHN
Do 10. julija razstavlja Gustav Januš.
ROŽEK
GALERIJA SIKORONJA
Do 11. julija bo na ogled razstva »Hiša ob reki« - Markuš Orsini-Rosenberg.
BOROVLJE
PUŠKARSKI MUZEJ je odprt do 9.oktobra 1993. Po dogovoru je možen tudi ogled v skupinah.
SLOVENIJA
bussy. (Četrtek, 8. 7. ob 20.30).
FURIANIJA-JULIJSKA KRAJINA
KOROŠKA
SLOVENIJA
Torek, 6. julija 1993
NOVICE
NADALJEVANJE JUNIJSKE SEJE
PARLAMENT
Policija ne prisluškuje
LJUBLJANA - Na članek v včerajšnji Republiki z naslovom Vse Sovine skrivnosti avtorice Ivanke Mihelčič smo dobili odgovor z ministrstva za notranje zadeve. V njem še posebej navajajo avtoričin stavek, da »se nihče ne vtika v uporabo posebnih metod in sredstev (zlasti prisluškovanje telefonom), ki jih uporabljajo policija, vojaška obveščevalna služba in celo zasebniki«, ter njeno trditev, da »vsi skupaj to počnejo brez parlamentarnega ah drugega nadzora«. Na to pisanje odgovarjajo: »Povedati moramo, da policija ne prisluškuje. Uniformirana policija za to tudi nima nobenih pooblastil. Kontrolo telefona in drugih komunikacijskih sredstev in občil pa kot posebno operativno metodo in sredstvo dela lahko uporabi kriminalistična služba, vendar samo na podlagi odločbe sodišča, kadar gre za odkrivanje in razkrivanje organiziranih, družbi posebno nevarnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj, ki jih storijo mednarodne kriminalne službe. MNZ se prav tako nikoli ni izmikalo parlamentarnemu nadzoru.«
Dennis Eckart na obisku v Mariboru
MARIBOR - Dennis Eckart iz ZDA je s skupino sodelavcev danes obiskal Maribor. Na sedežu mariborske občinske skupščine so se z lokalnimi politiki pogovarjali o možnostih za tesnejše gospodarsko sodelovanje. Na srečanju so bili tudi predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije - območne zbornice Maribor in mariborskega IS. Eckart se je zanimal zlasti za reševanje nekaterih ekoloških težav v Mariboru, saj je bil včasih predsednik podkomiteja za ekološke zadeve v ameriškem kongresu. Del delegacije bo Maribor znova obiskal jeseni. (STA)
SDSS o odnosih s Hrvaško
RADOVLJICA - Na tiskovni konferenci radovljiških in obalnih socialdemokratov so predstavili stališča stranke o zaostrovanju odnosov s Hrvaško. Zahtevajo, naj ministrstvo za zunanje zadeve natančno opredeli politiko do Hrvaške, saj zdaj previdno spremlja napade, odkrite grožnje in zahteve po slovenskem ozemlju, je dejal predsednik občinskega odbora SDSS Zvone Prezelj. Glede hrvaške prilastitve pivovarne Union v Buzetu pa je Valentin Prelovec, predsednik občinskega odbora SDSS Koper, povedal, da je to podjetje vredno deset milijonov nemških mark. To pomeni 150 delovnih mest. Socialdemokrati seveda ščitijo delovna mesta, vendar se sprašujejo, kako bi ukrepali Hrvati, če bi Slovenci začeli ovirati poslovanje Elana, kijev hrvaški lasti. Elan je vzoren primer nemotenega dela tuje lastnine v našem okolju, je dodal Zvone Prezelj. Prav zaradi ohranjanja delovnih mest socialdemokrati za zdaj ne bodo ovirah dela mešanih podjetij s pretežno hrvaškim kapitalom. (M.S.)
Državni zbor je sprejel »malo ustavo«
Sprejeli osnutka poslovnika in zakona o parlamentarni preiskavi
Majda Vukelič
Speto
telefonih
Opozicija bo zahtevala javno glasovanje o usodi Kozinca
Tanja Starič
LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so včeraj nadaljevali sejo, začeto 21. junija. Po predvidevanjih bo trajala več dni, saj morajo obdelati še približno trideset točk dnevnega reda, med drugim tudi interpelacijo o delu pravosodnega ministra Mihe Kozinca, s katero bodo začeli današnjo sejo.
Sicer pa so poslanci včeraj vendarle sprejeli svojo »malo ustavo«, to je poslovnik državnega zbora, ki ureja organizacijo in način dela tega naj višjega zakonodajnega organa v državi. Gre za obsežen akt, ki ima okoli 330 členov in h kateremu je bilo vloženih približno sto dopolnil. Čeprav je bila opozicija nezadovoljna s predloženim poslovnikom, saj mu je očitala, da premalo varuje parlamentarno manjšino, ga je državni zbor sprejel z dvetretjinsko večino navzočih poslancev. Med pomembnejšimi rešitvami omenimo tisto, ki govori o navzočnosti poslanskih skupin med razpravo. Po dosedanji ureditvi je moral biti med razpravo v zboru navzoč vsaj eden izmed poslancev vsake poslanske skupine. Ce ni'bil, je posamezna stranka s tem lahko blokirala delo zbora.
V novem poslovniku te možnosti ni več, s čimer opozicija nikakor ni bila zadovoljna. Toda očitno je prevladalo prepričanje, da »pravica do obstrukcije s strani posameznika ali skupine ni nujno višek demokracije«.
Poleg preiskovalne komisije, ki se ukvarja s Hitom in še nekaterimi drugimi primeri zlorabe pooblastil nosilcev javnih
funkcij, bomo v petnajstih dneh dobili še eno. Na pobudo 37 poslancev je državni zbor odredil parlamentarno preiskavo o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti. S temi vprašanji se je ukvarjala že raziskovalna komisija prejšnje skupščine, ki pa ji »ni uspelo zbrati dovolj
podatkov, da bi lahko pojasnila ključna vprašanja«, saj ni imela preiskovalnih pooblastil. Te bo imela nova komisija, njeno sestavo pa naj bi komisija za volitve predložila v petnajstih dneh. Ob tem je poslanka Danica Simšič (DS) menila, da bi morala nova komisija odgovoriti tudi na vprašanja, ki zadevajo delovanje druge strani v
tem sporu. Kdo so bili na primer organizatorji kolaboracije z okupatorjem, likvidacije aktivistov OF, kdo so bili pobudniki belogardizma, domobranstva in črne roke?
Poslanci so razpravljali tudi o predlogu zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, pri čemer smo slišali zelo nasprotujoče si izjave: od bojazni, da se bomo spet šli samoupravljanje, do tega, da je vlada pripravila izjemno restriktiven zakon, ki ne omogoča niti soupravljanja niti soodločanja.
Državni zbor je sprejel tudi osnutek poslovnika o parlamentarni preiskavi, o katerem je razpravljal že junija, in osnutek zakona o parlamentarni preiskavi. Pri slednjem je sprejel predlog Ludvika Toplaka (SLS), da matični odbor pripravi tudi kodeks etike poslancev in drugih nosilcev javnih funkcij.
V popoldanskem delu seje so se poslanci največ ukvarjali s predlogom resolucije o družinski politiki - temeljni pomislek o tej resoluciji je bil, da želijo vanjo vnesti tudi svetovnonazorske opredelitve - in s predlogom zakona o družinskih prejemkih. O obeh dokumentih še niso odločali.
LJUBLJANA - Na dnevnem redu parlamentarnega zasedanja se je pravzaprav precej nepričakovano znašla v lanski predvolilni jeseni znamenita prisluškovalna afera. Uvrstitev na dnevni red je predlagala Li-beralno-demokratska stranka, šlo pa naj bi za stari dolg - parlament ni namreč nikoli obravnaval in sprejel poročila Bekeševe komisije, ki je v prejšnji skupščini skrbela za nadzor nad varnostno službo.
Parlamentarna komisija je, kot je znano, 9. novembra lani soglasno sprejela stališče, da »v nekaterih primerih Vis ni spoštoval ustavnih noim« in da je »po 16. maju 1991 prišlo do kršitve zakonskih norm v določenih primerih, ko je Vis uporabil posebne operativne metode in sredstva«. Ali, preprosto povedano, Vis naj bi prisluškoval brez sodnih nalogov. V konkretnem primem je bila zadeva pravno in politično precej zapletena - Vis je med osamosvojitvijo prisluškoval italijanskemu konzulu in pri tem »ujel« pogovor ambasadorja in člana predsedstva Cirila Zlobca. Igor Bavčar in Miha Brejc sta 11. novembra zanikala vse obtožbe in zatrdila, da se Vis zlorablja v politične namene. Po volitvah se s prisluškovalno afero nihče več ni posebej ukvarjal in se je nanjo tudi zelo hitro pozabilo.
V opozicijskih krogih ocenjujejo vnovično »oživitev« te teme kot »adut« vladnih strank v aktualnem »spopadu« z nekdanjim vodstvom varnostne službe. Pri tem ocenjujejo, da se lahko cela zgodba obme v prid nasprotne strani - če so seveda točne informacije, da Vis tudi pod novim vodstvom uporablja enake metode na enak način, ko gre za predstavništva tujih držav. Prav to naj bi namreč nedavno ugotovila tričlanska skupina nadzorne parlamentarne komisije.
Danes navsezgodaj bo torej Bučarjeva komisija za nadzor varnostne službe za zaprtimi vrati govorila o omenjenem poročilu, parlament pa naj bi kasneje tudi »ugotavljal«, kaj se je dogajalo s podatki, ki jih je s prisluškovanjem dobil Vis in ki so se znašli v knjigi obrambnega ministra. Zagotovo bo to ena politično najbolj polemičnih tem - takoj za glasovanjem o interpelaciji Mihu Kozincu. Po ocenah poznavalcev tu sicer ni pričakovati presenečenj, saj opozicija skoraj ne more zbrati potrebnih 46 glasov, s katerimi bi lahko »vrgla« ministra. Vendar pa bo opozicija krščanskim demokratom očitno pripravila novo težavno preizkušnjo; zahtevala bo namreč javno glasovanje o tem, ali bo Kozinc ostal pravosodni minister
Poslanci so si za delo pridobili izkušnje zahodnoevropskih parlamentov (Foto: T. L./TRIO)
OBISK KOROŠKIH SLOVENCEV
Manjšinsko vprašanje kot preizkusni kamen
Navzven "pravična" politika do manjšin
Milan Kučan, predsednik RS, bo v kratkem odpotoval na uradni obisk k avstrijskemu zveznemu predsedniku dr. Thomasu Klestilu. Pred odhodom je sprejel delegacijo koroških Slovencev, ki je predsednika seznanila s težavami, s katerimi se v Avstriji sooča slovenska narodnostna skupnost. Te se nanašajo na vprašanje dvojezičnega šolstva, zastopstva v deželnih organih in skupnega predstavljanja politično neenotne slovenske manjšine. Osnovna ugotovitev je, da je naklonjenost avstrijske javnosti do koroške manjšine precej večja, kot je bila pred leti, zato bi lahko ob primerni politiki dialoga dosegli večji napredek. Podpredsednik koroškega narodnega sveta Pavle Apovnik je ob tem
Margareta Jarc
opozoril na pereča vprašanja dvojezičnih vrtcev, ki bi jih bilo treba urediti z zakonom. Z velikimi težavami, ki jih spodbujajo deželne oblasti in svobodnjaška stranka, se srečujejo tudi v vseh slovenskih šolah na Koroškem. Apovnik je predstavil prizadevanja manjšine za razširitev oddajnega časa na avstrijski televiziji in radiu ter nujnost sprejemanja signala slovenske televizije na Koroškem, ki je zaradi geografske lege oteženo. Peter Vencelj, sekretar za Slovence po svetu, je gostom zagotovil, da projekt rešitve signala RTV Slovenija že poteka.Po njegovi oceni so danes mediji na Koroškem skoraj izključno
nemški, tako da ima manjšina v slovenskem jeziku na voljo eno uro radijskega programa dnevno in pol ure televizijskega programa tedensko. Glede zastopstva v deželnem zboru, s čimer se soočajo tudi tržaški Slovenci, je Vencelj dejal, da Evropa prav zdaj oblikuje politiko manjšinj-skega zastopstva ne glede na številčnost manjšine. Milan Kučan je ocenil, da so politični odnosi s sosednjo državo zgledni. Odkar je Slovenija članica Sveta Evrope, ni več le ena od držav nekdanje Jugoslavije, temveč v vseh pogledih enakopravna Avstriji. Tudi v odnosu do manjšin, kjer Avstrija na evropski ravni vodi zelo pogumno politiko, na svojem ozemlju pa je ne uresničuje.
Obisk koroških Slovencev pri Milanu Kučanu (foto: Toni Lombar/TRIO)
MARIBOR / NEZAUPNICA
Delavci so krivdo pripisali direktorju
Uvedba deljenega delovnega časa kvarno vplivala na promet
V mariborskem trgovskem podjetju KVBK imajo že dlje časa težave, ki so dosegle vrhunec z gladovno stavko treh delavk, vendar so zdaj prišli do enega možnih zaključkov. Nezadovoljstvo zaposlenih, predvsem delavcev, so usmerjali sindikati, ki so bili pobudniki osebnega izjasnjevanja vsakega zaposlenega o podpori direktorju oziroma upravnemu odboru. Predsednik ZSSS v podjetju Kurt Verdnik je razložil, da ni šlo za referendum, temveč je »sindikat razpisal osebno izjavljanje, ali ima direktor Gerhard Šmid oziroma vodstvo v kolektivu podporo«. Slišala so se najrazličnejša mnenja, čeprav je bilo večinsko, da je direktor Šmid naredil
preveč napak v odnosu do zaposlenih in poslovodij. Po njihovem mnenju je uvedba deljenega delovnega časa slabo vplivala na promet v njihovih prodajalnah v središču mesta, saj se je ta zmanjšal, prazno mesto pa so prepustili tekmecem.
V petek so zato izvedli osebno izjavljanje članstva in delavcev, na katerem se je za podporo pobudi IO ZSSS ob navzočnosti predsednika sindikata izreklo 370 delavcev od 445, kar je 83, 14 odstotka. Od teh jih je bilo 340 članov sindikata. Tako je sindikat dobil moralno podporo, da svojo pobudo predstavi na upravnem odboru podjetja in kasneje na skupščini delniške družbe KVIK.
LDS / MANJŠINA V ITALIJI
Po volitvah je položaj še slabši
Slovenijo poskušajo potisniti na območje politične nestabilnosti
LJUBLJANA,- Liberal-no-demokratsko stranko je včeraj obiskala delegacija Demokratične stranke levice (DSL) iz Italije, ki se je sestala tudi s predsednikom Milanom Kučanom, predsednikom vlade Janezom Drnovškom in predsednikom državnega sveta Ivanom Kristanom. Deželni svetovalec v Italiji Miloš Budin je na skupni tiskovni konferenci LDS in DSL spregovoril o novem položaju slovenske manjšine po volitvah v Italiji.
Budin je povedal, da se je položaj slovenske manjšine v Italiji po zadnjih volitvah poslabšal, ker se je zmanjšalo število njenih predstavnikov v volilnih telesih. Obenem pa je menil, da je
novo politično okolje, ki je nastalo s porazom dosedanje vladajoče krščanske demokracije in koalicijskih socialistov ter z vrnitvijo Severne lige na politično prizorišče, za manjšino lahko ugodno. Konservativne sile v Italiji so Slovencem namreč izrazito nenaklonjene, demokratične in napredne stranke pa so manjšini naklonjene, ker so manj obremenjene s tem, kako se je v preteklosti reševalo to vprašanje.
Poslanec LDS Franco Juri je ocenil, da obstajajo sile, ki skušajo Slovenijo potisniti na območje politične nestabilnosti na Balkanu in ji preprečiti, da bi se učinkovito in čim hitreje vključevala v Evropsko skupnost. Za primer
Manj predstavnikov v volilnih telesih(Foto:Toni Lombar)
je navedel jemanje pravic vanje nestabilnosti seda-italijanski manjšini in ko- nje vladne koalicije v Slo-prski televiziji ter dokazo- veniji. (STA)
Med obiskom v Ljubljani se je delegacija deželnega vodstva Demokratične stranke levice Italije iz Furlanije-Julijske krajine pod vodstvom evropskega poslanca Giorgija Rossetija sestala tudi z vodstvom Združene liste.
Predsednik Združene liste mag. Janez Kocjančič je poudaril interese Združene liste za krepitev in poglabljanje tradicionalno dobrih odnosov med strankama in podčrtal pomen teh odnosov za krepitev prijateljskih stikov med prijateljskima republikama Italije in Slovenije. Posebej se je zavzel za poglabljanje teoretičnega dialoga o vseh relevantnih vprašanjih prehoda v demokratično pravno, socialno in ekonomsko ureditev.
SPREJEM OB DNEVU NEODVISNOSTI
Slovenijo in ZDA vežejo demokratične tradicije Karantanskih knezov
LJUBLJANA - Ves! Na proslavo dvestosedemnajste obletnice podpisa listine o ameriški samostojnosti so prišli vsi Slovenci, ki dajo kaj nase. Skoda le, da tam ni bilo predsednika Milana Kučana, saj je bila prva zdravica veleposlanika Allena VVendta namenjena prav njemu. Kar eno uro je veleposlanik sprejemal goste, med katerimi so bili ministri Mitja Gaspari, Janez Janša, Davorin Kračun, pa guverner Banke Slovenije France Arhar, metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar in številni drugi pomemebni in manj pomembni predstavniki slovenskega političnega, kultur-
MilosEkar
nega in javnega življenja, kot se je temu včasih reklo. Med sproščeno klepetajočimi je bilo videti tudi Dimitrija Rupla in še nekatere osebnosti iz časa gradnje slovenske državnosti. Veleposlanik Allen VVendt, ki je najprej obljubljal, da ne bo imel nobenega govora, se je nazadnje le ojunačil in spregovoril o tem, kako Slovenijo in ZDA povezuje pomembna podrobnost: tradicija demokratičnega voljenja narodnih predstavnikov, ki so jo v devetem stoletju prakticirali karantanski knezi in o kateri
je bil dobro poučen tudi ameriški predsednik Jefferson. Kljub temu da je v Ljubljani še premalo časa, da bi si uspel najti primemo hišo za veleposlaništvo, pa se je že naučil, kako pihati Slovencem na dušo. Potem ko je nazdravil slovenskemu in ameriškemu predsedniku in so odvrteli slovensko in ameriško himno, je vse navzoče pozval k sproščeni vrtni zabavi v pravem ameriškem duhu. Škoda le, da se veleposlanik še ni povsem navzel slovenskih navad in so zato torto v obliki ameriške zastave gosti morali pojesti že do desete ure, ko se je prireditev tudi končala.
Allen VVendt in Lojze Peterle na sprejemu (Foto: Srdan Zivulovič / TRIO)
ŠPORT
Torek, 6. julija 1993
r EP V KOŠARKI / PO SLAVJU NEMCEV
»Sivo« prvenstvo nagradilo najDolj izkušene
Brez večine zvezdnikov
MUNCHEN - Prvič v zgodovini evropske košarke je naslov celinskega prvaka osvojila Nemčija. Po izredno bledih igrah v predtekmovanju so Pešičevi košarkarji v miinchenški 01ympiahalle igrali kot prerojeni in se tako prebili do velikega finala, v katerem je v dvoboju z mlado rusko reprezentanco prevladala predvsem njihova večja izkušenost. Do 10. minute (23:23) sta si bili ekipi enakovredni. Nemški branilci so zadevali kot za stavo, Rusi pa so bili boljši pod obema košema. V naslednjih petih minutah so naredili Rusi nekaj naivnih napak in Nemčija je imela v 15. minuti enajst toCk prednosti (34:23), vendar je moštvo trenerja Se-lihova do odmora z odličnim Babkovom (18 točk v prvem delu, 6:10 v metih, skupno 26 točk) zmanjšala zaostanek (38:35). V zaCetku drugega polčasa so Nemci takoj povedli za osem točk, toda Rusi so jih ujeli in prvič povedli pri rezultatu 58:56. Usodna za Ruse je bila 36. minuta, ko je neizkušeni Mihajlov (12 točk) pri vodstvu Rusije s 69:63 sam pod košem zgrešil začetniški met. Napaka je za Ruse pomenila šok, saj so do konca tekme zadeli le še dva prosta meta, ko je do zvoka sirene manjkalo 15 sekund (70:68). Toda v zadnji akciji je Welp (18 točk) dosegel koš, nad njim pa je Mihajlov - tragični junak tekme - storil nepotreben prekršek, izkušeni Nemec, ki ima za sabo dve sezoni igranja v NBA ligi s Philadelphio, pa najpomembnejšega prostega meta v svoji karieri ni zgrešil.
Prvenstvo se je torej končalo z velik slavjem gostiteljev pred 13.000 navdušenimi gledalci. Tekmovanje, na katerem ni bilo takšnih kalibrov, kakršni so Divac, Djordjevič, DaniloviC, Bodiroga, Galis, MarCulonis, Muresan, KukoC, Paspalj, Petrovič, Savič, Sabonis, Schrempf, Smits in Volkov, kajpak, ni moglo biti kdove kako kakovostno. Evropska košarka je v Miinch-nu, še prej pa v Karlsruheju in Berlinu, naredila kar nekaj korakov nazaj. Nastanek številnih novih moštev je ob razpadu jugoslovanskega dream teama in Sovjetske zveze prispeval k večji izenačenosti, a vrh je precej oslabljen. Res pa je tudi, da tolikih odsotnih zvezdnikov ni mogoče kar tako nadomestiti.
TOUR / Z BONIFIKACIJAMI DO RUMENE MAJICE
NOGOMET / PRVENSTVO AMERIKE
Nelissenje Argentina
presenetil 55LG
ttovemgŽi

VVilfried Nelissen - do zmage z dvignjenimi rokami (Ap)
VANNES - Belgijci so v drugi etapi francoskega Toura odkrili novega in nepričakovanega junaka, potem ko se je nekdanja kolesarska velesila že skoraj sprijaznila s tem, da njeni tekmovalci ne bodo veC dosegali odmevnejših rezultatov. Wilfried Nelissen, 23-letni kolesar, doma iz Ton-gerena, bržkone ne bo stopal po stopinjah slovitega Eddyja Merckxa, vendar je z etapno zmago in osvojeno rumeno majico poskrbel za lep podvig, na katerega so Belgijci nestrpno Čakali že od leta 1985, ko je bila rumena majica v lasti Eriča Vanderaerdna.
Poleg etapne zmage sta
Nelissenu dodatno odštevanje sekund bonifikacije prinesli še zmagi na dveh vmesnih sprintih, poleg rumene pa je s tem pridobil še zeleno majico. Na cilju je ugnal Maria Cipollinija in Džamolina Abdužaparova, ki sta po splošnem mnenju ta Cas najboljša šprinterja na svetu: »Cipollini je bil nic kolikokrat hitrejši od mene, a po dirki od Pariza do Nice sem se prepričal, da ga je mogoče od Časa do Časa tudi premagati«, je novinarjem ponavljal presreci Belgijec.
Včerajšnjo etapo je označil tudi dolg pobeg (100 km) Francoza Ma-rieja in Slovaka Svorade.
Zbrala sta celo šest minut prednosti, ujeli pa so ju 17 km pred koncem.
Zaradi bolečin po padcih sta odstopila Spanec Olana in Italijan Citterio, drugouvrščeni na Touru leta 1988 Števen Rooks pa je zaradi motenj v želodcu prispel na cilj 37 minut za zmagovalcem in je bil zato diskvalificiran.
Vrstni red 2. etape
1. Nelissen (Bel) 5:41, 09;	2. Abdužaparov
(Uzb); 3. Cipollini (Ita); 4. Ludwig (Nem); 5. Alcala (Meh); 6. Bugno (Ita); 8. Armstrong (ZDA) in glavnina v Času zmagovalca.
Skupni vrstni red
1. VVilfired Nelissen (Bel) 10.41:35; 2. Miguel Indurain (Spa) +17 sek.; 3. Mario Cipollini (Ita) +21; 4. Gianni Bugno (Ita) +26; 5. Thierry Marie (Fra) +28; 6. Alex Ziil-le ((Svi) +29; 7. Laurent Jalabert (Fra) +32; 8. Raul Alcala (Meh) +33; 9. Tony Rominger (Svi) +35; 10. Džamolin Abdužaparov (Uzb) +36; 11. Rolf Sorensen (Dan) +39; 12. Claudio Chiappucci (Ita) +41; 13. Zenon Ja-skula (Pol) +42; 14. Stephen Roche (Irs) +45; 15. Bruno Cenghialta (Ita) +46; 16. Johan Bruy-neel (Bel) +47; 17. Eri c Breukink (Niz) i.C.; 18. Bruno Boscardin (Ita) +49; 19. Jelle Nijdam (Niz) i.C.; 20. Dominique Arnould (Fra) i.C.
Batistuta (levo) in Gutierrez v boju za žogo (AP)
GUAYAQUIL - Nogometaši Argentine so z zmago nad Mehiko (2:1) proslavili drugi zaporedni naslov ameriškega prvaka, ki ga lahko v največji meri pripišejo vratarju Goycochei, ki je v četrtfinalu in polfinalu ubranil odločilni enajstmetrovki, in Batistuti, ki je v nedeljskem finalu z Mehiko dosegel oba gola za Argentino. Prvi polčas se je končal brez golov, v drugem delu pa je imela Mehika veC od igre, toda Argentina je z golom Batistute iz protinapada prva povedla. Mehičani so izenačili iz enajstmetrovke, nato pa je Batistuta z drugim golom poskrbel za slavje Argentine.
Za Argentino je bil to že 14 kontinentalni naslov, dvakrat pa je bila tudi svetovni prvak. Vse to potrjuje moč argentinskega nogometa, pa čeprav na tem prvenstvu Argentinci niso igrali najbolje. Virtuoznih potez ni bilo, njihova igra je bolj spominjala na trdo evropsko igro, do finala pa so se prebili s štirimi remiji in dvema zmagama.
Sedanja Argentina ne potrebuje Maradone, glavni junaki tega triumfa pa so bili vratar Goycochea, ki je ubranil odločilni enajstmetrovki, Ruggeri zaradi stalnosti forme, Simeone s stalno dobro igro in Batistuta, ki pa se je prebudil šele v finalu.
Argentina - Merhika 2:1 (0:0)
Strelca: Batistuta v 62., Galindo (llm) v 69. in Batistuta v 75. minuti; Sodnik: Rezende (Bra); Gledalcev: 30.000.	*
NOVICE
Nebioto: ZDA naj izdajo vizume Libijcem za nastop na univeraadi
BUFFALO (ZDA) - Predsednik mednarodne zveze za univerzitetne športe Primo Nebiolo je ameriškega predsednika Billa Clintona pozval, naj posreduje v korist 79 libijskih športnikov, katerim State Department ni izdal vstopnih vizumov in tako ne bodo mogli nastopiti na univerziadi, ki se bo zaCela 18. julija v Buffalu. Nebiolo je Clintona v pismu spomnil, da se je ameriška vlada, ko je bila predstavljena kandidatura Buffala za organizacijo Univerziade 1993, obvezala, da bo vsem športnikom in njihovim funkcionarjem, ki bodo nameravali sodelovati na tem tekmovanju, izdala vstopne vizume. V pismu je Nebiolo še zapisal, da številni mladi gledajo na ZDA kot na deželo, kjer spoštovanje svoboščin ni nikoli vprašljivo, zato je izrazil prepričanje, da bo ameriška vlada držala obljube, ki jih je dala.
Hrvat Alen Bokšič še eno leto pri Olympiqueu
FONT ROMEU - Hrvaški nogometaš Alen Bokšič bo prihodnjo sezono še vedno igral pri 01ympiqueu, k Laziu pa bo prestopil v sezoni 1994/95. To je včeraj v Font Romeuju, kjer je OM na pripravah, povedal podpredsednik marseillskega kluba Jean Luis Le-vreau. Ta je tudi potrdil, da sta predsednika 01ympi-quea, Bernard Tapie, in Lazia, Sergio Cragnotti, dosegla sporazum o prestopu 23-letnega hrvaškega napadalca k rimskemu klubu, vendar pa je poudaril, da ni možnosti, da bi Bokšič že letos zaigral za La-zio. Levreau je tudi demantiral, pisanje nekaterih Časopisov, da naj bi se Bokšič in Cragnotti pred dnevi sestala in dogovorila o prestopu.
Antonio Diaz Miguel novi trener Clearja
CANTU’ - Antonio Diaz Miguel, ki je 27 let vodil špansko košarkarsko reprezentanco, bo v novi sezoni sedel na klopi italijanskega košarkarskega prvoligaša Clearja iz Cantuja. Diaz ima 60 let, s špansko reprezentanco pa je osvojil srebrno medaljo na OI v Los Angelesu, 2 srebrni medalji na evropskih prvenstvih leta 1973 in 1983 in evropski bron leta 1991. Krmilo španske reprezentance je zapustil po Barceloni, Španijo pa je vodil na 552 tekmah.
Kubi medcelinski pokal
PARMA - Z zmago v finalu proti ZDA (9:4) je kubanska reprezentanca osvojila 11. medcelinski pokal v baseballu, likrati pa je bila to njena že 91. zaporedna zmaga na uradnih tekmovanjih.
Totip
Zmagoviti stolpec: XX XX X2 11 X2 XI. Dobitki: 12 točk (16 dobitnikov) - 77.350.000 lir, 11 (577 dobitnikov) - 2.135.000 lir, 10 (7.101 dobitnikov) -169.000 lir.
KOŠARKA / PREDSTAVITEV IGRALCA IZ CASERTE
Z Gentilejem Stefane! cilja na državni naslov
Za najvišja mesta tudi v Koračevem pokalu
Včeraj je tržaški Stefa-nel uradno predstavil Ferdinanda Gentileja, ki ga je pred kratkim odkupil od prvoligaša iz Ca-serte. Po mnenju mnogih izvedencev je to najbolj senzacionalen prestop domačih igralcev te sezone, saj je Gentile (na sliki F. KrižmanCiC/KROMA skupaj s trenerjem Tanje-vičem) eden od stebrov italijanske reprezentance, za katero je odigral kar 110 tekem in je tudi na nedavnem evropskem prvenstvu bil vselej med boljšimi. Gentile je podpisal pogodbo za eno leto z možnostjo podaljšanja, sam pa je izjavil, da je zadovoljen, ker bo igral v Trstu, kamor je prišel bodisi zato, ker dobro pozna Tanjevica, ki ga je treniral štiri sezone v Caserti (od 1982/83, ko je komaj petnajstleten prvič stopil na igrišče v A-l ligi do 1985/86), bodisi zato, ker sodi Stefanel med najbolj perspektivne ekipe v Ita-
liji. Edino, kar obžaluje, je, da ne bo mogel igrati z živo legendo italijanske košarke Dinom Meneghi-nom, ki se pri 43 letih ponovno vrača v Milan.
S prihodom Gentileja in potrditvijo Bodiroge, Fucke, Cantarella, Pilut-tija in De Pola ter prihodom perspektivnega centra Cattabianija iz B-l lige manjkajo še tri imena za dopolnitev ekipe, ki bo 24. t.m. pričela s pripravami na novo prvenstvo. Eden od teh je tujec, ki bo skoraj gotovo izkušeno krilo - center Lamplay, ki je odigral že veC sezon v Italiji in Španiji in zato ne imel velikih problemov s prilagajanjem na novo okolje. Eventualna alternativa pa je Srb Savič, ki je lani igral v Barceloni. Skoraj gotovo bo tržaško ekipo okrepil tudi center Calavita, medtem ko odhajata Bianchi in Sartori.
S takim sestavom bo Stefanel startal na naj-
višja mesta tako v prvenstvu kot v italijanskem in Koračevem pokalu. Trener TanjeviC je odkrito priznal, da ima ekipa za cilj uvrstitev v prvo Četverico in tudi potegovanje za naslov, saj se je od ostalih kandidatov za prvo mesto toliko kot Stefanel okrepil morda le še Benetton (z reprezentantom Pittisom in mogoče tudi asom profesionalcev Chambersom). Ostali favoriti so po mnenju tržaškega trenerja še Knorr, Scavolini, Clear in milanski Philips.
Kot reCeno, se bodo tržaški igralci udeležili skupnih priprav najprej v Folgarii, nato pa v Trstu. Drugo polovico avgusta bodo odigrali nekaj turnirjev, 5. septembra pa bo že startal italijanski pokal, nekaj dni prej pa tudi KoraCev pokal, kjer pa bo morda Stefanel neposredno uvrščen naravnost v drugo kolo.
MARKO OBLAK
ATLETIKA / V MAJANU
Dober izkupiček Borovih atletov
Gabrijel Testi na dveh tekmah izpolnil normo za državno prvenst-
Borovi atleti so se vrnili z deželnega prvenstva v Majanu del Friuli z dobrim izkupičkom medalj ter dobrimi uvrstitvami. Prvi dan tekmovanja (3. t.m.) je najbolj presenetil Dean Štolfa, ki je kljub slabemu startu tekel 100 m v Času novega osebnega rekorda 11 ”52 in zgrešil vstop v finale le za dve stotinki sekunde. Zasedel je zelo dobro 7. mesto med 19 najboljšimi deželnimi šprinterji. Postavlja se vprašanje, kaj bi lahko dosegel ta atlet s pogostejšimi treningi. Tudi Furio Pillan je v isti disciplini postavil nov osebni rekord s Časom 11 ”89.
Drugi dan, ki je potekal v tropski vročini, so bili atleti Bora Bctkb dobitniki zlatega odličja v štafeti 4 x 400 m. V postavi Porporati, Gelfi, Pillan in Alfe so dosegli Cas 3’50”, ki ga pa z vključitvijo Štolfe in Pe-dita lahko še krepko izboljšajo. Za bronasto kolajno je na progi 400 m ovire poskrbel Stefano Pedito. Cas 56”30 je še kar dober, saj je tekmoval lažje poškodovan. Na njegovo mesto je v štafeti vstopil Alfe, ki je v nedeljo metal kroglo in zasedel z rezultatom 9, 97m 5. mesto. Tudi Andrej Gelfi je tekmoval solidno in dosegel 23 ”9 na 200 m.
Z »gotovimi« zlatimi odličji Igorja Sedmaka v daljini in troskoku bi bil izkupiček medalj večji in bi lahko postavil Borove atlete v sam vrh deželnih društev in na Celo v merilu tržaške atletike. Prihodnje leto bo situacija nedvomno še boljša, saj se bo društvo moCno okrepilo s prihodom res kvalitetnih mladincev, kot so Testi, Sestan, Federico Gelfi, Kerže, Černigoj. Nadaljnje okrepitve, ki jih društvo potrebuje predvsem v metih, bi morebiti bilo iskati predvsem na slovenskih višjih šolah. Primer Deana Štolfe, ki bi se lahko razvil v vrhunskega šprinterja, je res spodbuden in obenem ohrabrujoč za naše zamejske razmere.
Atleti Bora BCTKB pa so v zadnjem času precej uspešno nastopili še na nekaterih tekmovanjih. Tako je na mitingu solidarnosti pred kratkim v Vidmu Gabrijel Testi (letnik 1976) zmagal v konkurenci mlajših mladincev v teku na 800 metrov s Časom 1:56, 27, njegov klubski tovariš Marco Sestan pa je s Časom 2:02, 62 zasedel 4. mesto. Testi je svoj osebni rekord izboljšal za 2, Sestan pa za 4 sekunde. Gabrijel Testi pa je z doseženim časom tudi izpolnil normo za nastop na državnem prvenstvu. V zvezi z mitingom v Vidmu povejmo še, da je na povabilo atletske zveze na stopilo 27 mlajših mladincev iz FJK, iz tržaške pokrajine pa sta bila predstavnika Bora BCTKB edina, ki sta dobila vabilo.
Testi pa izpolnil normo za DP tudi v teku na 1.500 m, in sicer na meddeželnem mitingu v Bergamu pred tednom dni, kjer je v konkurenci 40 atletov na tej razdalji zasedel 3. mesto s Časom 4:01, 9 in manj kot za sekundo zaostal za zmagovalcem. Borovi atleti so bili uspešni tudi na tekmi v Gorici, kjer so posatvili veC osebnih rekordov na 400 m. Tako je Andrej Gelfi tekel 53, 9, Stefano Pedito 50, 9 in Furio Pillan 51, 4.
PROSLAVA / 50 LET PARTIZANSKEGA DNEVNIKA
Odbojkarji Valpraporja in Soče v soboto na Vrhu poskrbeli za lepo tekmo
Na predvečer proslave 50. obletnice Par- smo prisostvovali dopadljivi odbojkarski rižanskega denvnika sta se na Vrhu pome- predstavi.
rili tudi odbojkarski ekipi Soče in Valpra- Soča Valprapor 2:1 (17:15,13:15,15:4) porja. Ker Standrežci zaradi nastopa na tur- SOČA (na sliki zgoraj): I. Cotič, Klede, nirju v Tržiču niso mogli nastopiti z ekipo, KorsiC, MuCiC, Cevdek, Pahor, Brajnik, ki bo naslednjo sezono igrala v B-2 ligi, je Tomšič.
po pričakovanju zmagala Soča, ki je letos iz VALPRAPOR: Uršič, Ferfolja, Kovic, D napredovala v C-2 ligo. Valprapor je na- Maraž, Radetti, Makuc, Černič, Brisco, stopil s svojo mlajšo ekipo, kljub temu pa Gravner, Devetak. (VTP)
Obvestila
SK DEVIN
poziva vse člane in prijatelje da se udeležijo seje danes, G.t.m., ob 20.30 na sedežu v Cerovljah. Nujna Številna prisotnost. Dnevni red: 1.organizacija V. tekme pokrajinskega prvenstva v MTB, ki bo v nedeljo, 11. t.m. v Cerovljah; 2. sagra; 3. vzdrževalna dela na sedežu; 4. razno.
JKCUPA
obveSCa, da je v teku vpisovanje za jadralne teCaje, ki bodo v naslednjih izmenah: tečaj za optimiste namenjen otrokom od 8. do 14. leta starosti od 19.7 do 30.7 ter 2 teCaja wind-surfa in sicer od 19.7 do 23.7 in od 26.7 do 30.7.Vpisovanje na sedežu društva ob sobotah od 16. do 18. ure, tel. 299858.
SK BRDINA vabi vse starSe prijatelje smučarske panoge na predstavitev sezone 93/94, ki bo jutri, 7.t.m., ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah.
SK BRDINA organizira vsako sredo razvedrilni Športni popoldan za otroke od 3. do 11. leta. Zbirališče na Opčinah na Brdini, ob 17. uri.
SK DEVIN SEKCIJA MTB obvešča, da se treningi nadaljujejo vsako sredo in petek z zbirališčem ob 18.30 v Nabrežini pred cerkvijo.
SK DEVIN
sekcija MTB organizira v nedeljo, 11. t.m. v Cerovljah uradno tekmo V. preizkušnjo za trofejo »Citta di Trieste«. Istočasno poteka rekreacijska tekma na krajši progi. Informacije in vpisovanje David tel. 220423.
KRONIKA
12
Torek, 6. julija 1993

NOVICE
Vozički padajo z neba
LJUBLJANA - Da »prekle padajo z neba«, smo 2e slišali, kaj nenavadno - in vsekakor tudi nevarno - pa je, kadar začnejo »deževati« težki železni vozički tovorne žičnice. Tak »vremenski pojav« so konec prejšnjega meseca opazili pri Litiji, natančneje tam, kjer gre tovorna žičnica iz kamnoloma Zapodje do Kresnic. ZiCni-ca je speljana tudi prek precej prometne ceste proti Litiji, da pa ne bi ogrožala spodaj hodečih in vozečih, so lastniki SCT - industrija apna - pod vozički napeljali nekakšno varovalno, lovilno mrežo. Zadnji dan junija so litijske policiste obvestili, da sta v to mrežo padla kar dva vozička. Ti so se odpravili pogledat kraj nevarnega dogodka in videli, da je v varovalno mrežo res padel en voziček, drugi pa jo je zgrešil in padel poleg nje na njivo. Poleg teh »svežih« tovornih vozičkov pa so policisti v mreži odkrili še enega in izvedeli, da je tja padel že minuli torek.
Padajoči vozički so vsekakor nevaren pojav, zato policisti išCejo vzroke, da lahko v tednu dni z žiCnice padejo kar trije vozički. Seveda iščejo tudi odgovornega nemarneža, ki kljub padcu enega vozička dovoli, da v kratkem Času pade še drugi, pa tretji... (V. K.)
S policisti »po domače«
TRBOVLJE - Redno patruljiranje zagorskih policistov se je v sobotni nočni izmeni končalo precej burno. Neprijeten dogodek se je začel s precej običajnim ustavljanjem prometnega kršitelja, ki je te noči ob poldrugi uri pripeljal mimo policistov v bližini letnega kopališča na Leninovem trgu v Trbovljah. Ta je ta svoje kolo z motorjem ustavil, ga parkiral in se peš vrnil do patrulje. Policist je hotel poleg dokumentov videti še motor, zato je od 20-letnega Zmaga D. zahteval, da motor postavi pod cestno svetilko, kjer bodo lažje videli, če so številke na prometni in motorju enake. Kazalo pa je, da je Zmago tudi nekaj popil, zato sta policista hotela opraviti še preizkus alkoholiziranosti s »pihanjem balončka«. Takrat pa se je ob trojici na cesti ustavil še 20-letni Marko P., ki je zahteval, da nehajo »mučiti« njegovega prijatelja. Policista sta zasumila, da je tudi on nekaj popil, zato sta tudi njega hotela preizkusiti z balončkom. Okoli »razprav-ljalcev« pa se je v tej nočni uri nabralo kar nekaj glasnih lokalnih firbcev, ki so od »tečnih« policistov zahtevali, da nehajo s postopkom in »dajo mir«. »Žrtvi« sta ob taki podpori dobili pogum, policistoma sta iztrgali dokumente in jima hoteli vzeti še ključ njunega avtomobila. To je sprožilo vsesplošno odobravanje podivjane množice ponočnjakov, policijski avtomobil so začeli guncati, Marko pa je v policista vrgel tudi kamen - zadel ga je v ramo. Drugi kamen je razbil vetrobransko steklo službenega vozila zagorske policije, nato pa se je iz rok fantalinov vsul pravi dež kamenja. Ker osamljena policista nista mogla več obvladovati položaja, sta se s poškodovanim avtomobilom umaknila v varno zavetje policijske postaje, kjer zbirata podatke o »ostalih sodelujočih« ter pišeta prijave za Marka in Zmaga. (V. K.)
OB PROMETNEM POKOLU
Pogrešana?
LJUBLJANA, CELJE - V petek je iz prehodnega doma za tujce v Šiški izginila 23-letna državljanka Latvije Marina M. Kot smo poročali, je dekle ilegalno bivalo v Sloveniji, 12. junija letos pa prijavilo policistom, da sta jo imela na Ostrožnem pri Celju v kleti vklenjeno dva Celjana, ki sta se nad njo izživljala in jo silila v prostitucijo. Kupila naj bi jo od nekega ruskega državljana za tri tisoč mark. Po njeni prijavi je stekla hitra akcija policistov, kriminalistov in pravosodja in tako je na velenjski enoti celjskega sodišča že vložena obtožnica proti Jožetu C. in Sašku K., ki ju bremeni sostorilstva pri odvzemu prostosti, lahkih telesnih poškodb in zvodništva. Glavna obravnava naj bi se pričela že 13. julija, vendar sta zagovornika obeh obtoženih že zahtevala preložitev sojenja. Zdaj ko je izginila še oškodovanka in ključna priča, pa kaže, da bo obtoženima težko dokazati očitana dejanja, tudi Ce sojenje bo. Zanimivo je, da so celjski kriminalisti že ob ovadbi tožilstvu opozorili na možnost, da lahko Latvijka izgine, namestnik celjskega tožilca pa je pisno zahteval, naj je takoj ne deportirajo iz Slovenije. Kot smo izvedeli, je dom za tujce v Šiški odprtega tipa. Marina M. je morda iz njega odšla prostovoljno, lahko pa da jo je kdo v to kakor koli prepričal. (B. P.)
Nič ne pomaga
Zakaj trinajst novih žrtev slovenskih cest?
SLOVENIJA - Ponedeljek - za marsikatero družino v Sloveniji žalosten dan. Prvi vikend v juliju, za mnoge začetek dopusta, je v povečanem prometu na cestah po vseh koncih naše države terjal trinajst mrtvih in množico poškodovanih. Ko smo v nedeljo zaključevali tragično bilanco teh treh dni, smo našteli dvanajst mrtvih; ko so bile ponedeljkove strani našega Časopisa že na poti v tiskarno, pa se je na cesti pri Metliki ubil še kolesar, 48-letni Jožef Cmie. Iz stranske makadamske ceste je neprevidno pripeljal pred avtomobil - ta ga je opazil prepozno, saj je izza koruzne zavese, ki raste ob makadamski cesti, pripeljal brez luCi. Jožef je ob trčenju padel na pokrov motorja, od koder ga je vrglo na cesto, kjer je obležal mrtev.
Zakaj toliko žrtev v pičlih dveh, treh dneh, so se po krvavem vikendu zgroženo spraševali vsi, ki se poklicno ukvarjajo s preventivo v cestnem prometu. Mar so zaman vse akcije Sveta za preventivo v cestnem prometu, so zaman vsa predavanja in opozorila policije v Časopisih, na radiu in televiziji. Mar ne zaleže niti kaznovalna politika policije niti grozljive fotografije zverižene pločevine in pokritih trupel ob njej, ki so jih Časopisi in televizija iz dneva v dan, iz leta v leto Čedalje bolj polni.
V mislih in po telefonu smo včeraj premlevali vzroke teh nesreč. Je bila kriva polna luna, povečan dopustniški promet, ceste, ki niso v prav dobrem stanju, vročina?
Magistra Tanja Cegnar, bioklimatologinja s Hidrometeorološkega zavoda Slovenije, ki za naš Časopis piše o vplivu vremena na ljudi, je že v Četrtek napovedala, da se bo slab vpliv vremena na počutje ljudi konec minulega tedna še povečal. Napovedala je povečano nemirnost, razdražljivost, utrujenost in motnje pri spanju ljudi. Ko smo jo prosili za komentar vpliva vremena na tragičen konec trinajstih ljudi, nam je svoje Četrtkove napovedi potrdila. Povedala je, da je bila te dni »biotoplotna obremenitev zaradi visokih temperatur zraka in sončnega obsevanja velika, v kabini vozil (ki so zaradi počasnejše vožnje v zastojih) pa se je zaradi takih (in drugih) pogojev kaj lahko pojavila utrujenost, reakcijski Cas voznikov pa se je zaradi tega podaljšal, sposobnost koncentracije pa upadla«.
Tudi študije drugih strokovnjakov, ki jih je naročil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, so z gotovostjo pokazale povezanost med številom nesreč in vremenom. Vendar pa se moramo zavedati, da je vreme le eden izmed mnogih dejavnikov, ki vplivajo na psihične in fizi-
Vlado Kadunec
Cne sposobnosti voznikov, nam je še povedala Tanja Cegnar.
In res. Kratek pregled vzrokov prometnih nesreč tega vikenda nam je razmišljanje o »globljih« vzrokih in mnogih »drugih« vplivih na nesreče hitro spustilo na realna tla resnice. Glavna vzroka sta po besedah policistov, ki se na naših cestah vsakodnevno srečujejo z vozniki in rezultati njihove vožnje, še vedno naša vozniška kultura in
osveščenost. Bolj preprosto povedano: vsemogoči Fiti-paldiji se po neprimernih in že močno utrujenih slovenskih cestah podijo s prevelikimi hitrostmi, po možnosti še - zlasti ob koncih tedna - pod vplivom popitega kozarčka alkohola. Dopustniška gneča, alkohol, hitrost, nestrpnost, izsiljevanje, neizkušenost, hitrost, neprevidnost, objestnost in še enkrat hitrost. Vse to in predvsem to so krivci prevelikega davka, ki ga Slovenci plačujemo na cestah. V preteklem tednu smo tako vsekakor dosegli
neslaven prometni rekord. V 145 nesrečah je namreč umrlo kar 21 ljudi, kar je približno trikrat veC kot »normalno«.
Za te prave pokole, ki se dogajajo po naših poteh in stranpoteh, smo krivi sami, na žalost pa jo zraven skupijo tudi nedolžni. Zaman so vsa prigovarjanja in opozorila, dokler se divjaki ne bodo zavedli, da jo na cesti lahko skupijo tudi oni in da, Ce pri tem že ne umrejo, jih lahko poškodbe precej bolijo, njihovo življenje pa lahko postane precej zagrenjeno, drugačno...
Težko bi se spomnili tako krvavega vikenda, kot je bil ta, ki je pravkar minil. Trinajst žrtev na začetku julija potrjuje statistiko, ki pravi, da sta ta mesec In avgust med najbolj krvavimi v letu. Tudi 16. julij minulega leta je v zgodovini slovenskega prometa zapisan s črnimi črkami: na Slovenki je med Arjo vasjo in Hočami tega dne v petih, v večini zgorelih avtomobilih umrlo deset ljudi. Vzrok: objestno prehitevanje kolone italijanskega voznika. (Foto: Sherpa-Celje)
Samson iz ZRJ
LJUBLJANA - V petek, ko se se urni kazalci vrteli okoli sedme, je v avtokampu Ježica precej glasno stopil v jutro že (še) pijani Afrim O., 28-letni fant iz ZRJ. V rokah je držal steklenico žganja, jo pridno nagibal in precej glasno vznemirjal še dremajočo okolico. Na glasno pritoževanje gostov kampa, pa tudi na prigovarjanje receptorke, naj se pomiri in odide, Afrim ni reagiral, zato je slednja poklicala bežigrajske policiste. Tudi ti niso imeli večjega uspeha, »ži-vahneža« nikakor niso mogli pomiriti, pa tudi legitimirati se ni pustil, policista pa je zaCel tudi žaliti. Ker ni kazalo, da se bo dalo stvar izpeljati zlepa, sta ga policista hočeš noCeš morala na silo spraviti iz recepcije. Uklenila sta ga in poklicala marico, saj se razjarjeni fant ni pustil »stlačiti« v službeni avtomobil. Tudi v marico ni hotel, pri prerivanju je pošteno brcnil še v njena vrata in povzročil za približno petdeset tisočakov škode. Tudi v prostorih policijske postaje ni bilo miru, žganje pa je dalo razgrajaču toliko moči, da je strgal lisice, v katere so ga vklenili. Policisti so morali fanta pošteno zvezati, da je bil končno mir pred njim. Sodnik bo moral z Afrimom rešiti kar nekaj točk obtožnice, ki so jo napisali policisti. (V.K.)
Pretepaška roparja
ŽALEC - V celjski bolnišnici se za življenje bori 65-letni Stefan Z. iz Žalca. V petek okoli poldneva sta ga namreč v njegovem stanovanju v bloku v Čopovi ulici v Žalcu neznana roparja tako pretepla, da se od takrat veC ničesar ne spominja. Kriminalistom je vendarle uspelo nekako rekonstruirati potek dogodkov. Neznanca sta pozvonila pri vratih stanovanja, kjer Stefan Z. živi skupaj s hčerino družino. Ko jima je odprl, sta ga napadla, predsoba in kopalnica pa sta bili po pretepu povsem zamazani s krvjo. Ko je Stefan Z. nemočno obležal, sta pregledala vsebino regala v dnevni sobi in v njem našla pištolo kalibra 7, 62 mm, ki sta jo odnesla. Poškodovanega je približno tri me kasneje našel njegov sin.
Ker je zet napadenega nekaj pred tem v banki dvigoval večjo vsoto denarja, policija sumi, da sta roparja to nekako izvedela in skušala denar najti v stanovanju. Prvi naj bi bil star okoli 30 let, visok med 165 in 170 cm, Črnih las in brkov, moCne postave, oblečen v Cmo trenirko, na ušesu pa naj bi imel materino znamenje ali bradavico. Drugi naj bi bil star okoli 25 let, visok 175 centimetrov, vitke postave in temnih las, na glavi pa naj bi nosil Črno športno Čepico. (B.P.)
LETALIŠČE PORTOROŽ
Spodrsnilo mu je v letalu
Dve letalski nesreči v enem dnevu
PORTOROŽ - V soboto popoldne je 62-letni Italijan na portoroškem letališču hotel vzleteti s svojim športnim letalom znamke Piper. Ko je od kontrole letenja dobil dovoljenje za vzlet, je pognal motor in se nameraval zapoditi po vzletno-pristajalni stezi. Tedaj pa mu je zdrsnila noga s krmilnega pedala, zaradi Cesar je letalo v loku zavilo proti policijskemu helikopterju, ki je stal
na letališki platformi. Piper je z levim krilom in propelerjem zadel v kabino helikopterja in ga močno poškodoval, ranjen pa k sreCi ni bil nihče. Po prvih, še nepopolnih ocenah je na helikopterju za 250 tisoč ameriških dolarjev škode, na letalu pa za 50 tisoč.
KRANJ - V soboto je med Storžičem in Zaplato pod pastirsko kočo na Dolgih njivah strmoglavilo ja-
dralno letalo mariborskega pilota, 35-letnega Bojana Žmavca. Jadralec je sodeloval na državnem prvenstvu v letenju z jadralnimi letali. Poletel je v Ptuju in bi moral pristati v Lescah pri Radovljici. Zakaj je letalo strmoglavilo - pri tem je pilot v razbitinah umrl -še raziskujejo. Morda bo strokovnjakom pomagal posnetek padca letala, ki ga je z videokamero posnel neki očividec. (V. K.)
Smrt pod motorjem
MARIBOR - Tudi v ponedeljek na naših cestah ni šlo brez smrtne žrve. Nekaj minut po 14. uri se je po Ptujski cesti iz Maribora proti Miklavžu peljal 83-letni Alfonz Kovačič. Mož vozniškega dovoljenja za vožnjo z motorjem ni imel, pa tudi varnostne čelade ne - ta mu je visela zataknjena za krmilo. Kovačič je motor vozil, kolikor se je dalo hitro, in je tako na nekem odseku dohitel delovni stroj Cestnega podjetja Maribor, ki je počasi vozil ob robu cestišča in kosil obcestno travo. Zaradi hitrosti Kovačič očitno ni veC obvladal svoje vespe in je silovito trčil v zadnji del delovnega vozila; padel je po tleh, motor pa nanj. Umrl je kmalu po prevozu v mariborsko bolnišnico. (V. K.)
MNENJA ... POLEMIKE ... PISMA ... ODMEVI
Odprto pismo Polonci Dobrajc
Predsedujete komisiji, ki je bila v skladu z ustavo imenovana zaradi »preiskave o zadevah javnega pomena«. Prav zaradi javnega pomena zadeve sem se odločil, da vam, spoštovana gospa predsednica, kot pooblaščenec gospoda mag. Janeza Sir-šeta, javno odgovorim na Vaše vabilo mojemu klientu, naj se »kot osumljenec- preiskovanec udeleži seje komisije«, na kateri bo zaslišan »v zvezi z zadevo suma zlorabe javnih pooblastil v poslovanju podjetja Hit d. o. o. Nova Gorica«, pri Čemer bo v primeru neupravičenega izostanka »odrejena prisilna privedba«.Nobenega dvoma ni o tem, da ima skladno s 93. členom Ustave Republike Slovenije komisija, ki ji predsedujete, v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi, vendar pa sem dolžan hkrati tudi poudariti, da po drugi strani, spoštovana gospa predsednica, Vaše komisije niti ustava niti noben zakon ta trenutek ne pooblašča, da lahko »smiselno« uporabljate zakon o kazenskem postopku.Pa tudi Ce bi taka pooblastila imeli in bi šlo torej za postopek, kakršen je predpisan za ugotavljanje kazenske odgovornosti in kaznivih dejanj, bi morah v skladu z 29. členom ustave mojemu klientu zagotoviti primeren Cas in možnosti za pripravo obrambe kakor tudi izvajanje dokazov v njegovo korist.Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v svojem 6. Členu določa, da ima, kdor je obdolžen kaznivega dejanja, minimalno pravico, da ga takoj in nadrobno seznanijo z bistvom in vzroki obtožbe, ki ga bremeni. Enaka določba je zapisana tudi v 14. a) členu ratificiranega Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah Se vedno veljavni Kazenski zakon SFRJ v drugem odstavku 1. Člena doloCa, da je mogoče doseči varstveno funkcijo
kazenske zakonodaje med drugim le tako, da se storilcem kaznivih dejanj izrekajo sankcije v postopku, ki ga doloCa zakon. Tudi sicer lahko skladno s 87. členom ustave pravice in obveznosti državljanov ter drugih oseb državni zbor doloCa samo z zakonom.Splošno znano dejstvo je, da niti običajne nogometne tekme ni mogoče odigrati brez vnaprej znanih pravil. Toliko bolj je torej važno, da se - ne samo v interesu mojega klienta, ampak tudi v interesu Slovenije kot pravne države - za preiskave v zadevah javnega pomena z zakonom predpišejo jasna pravila pred parlamentarno komisijo.Ugotavljam, da iz Vašega vabila ni razvidno, v cem so »bistvo in vzroki obtožbe«, niti ta trenutek ni z zakonom predpisanega postopka za delo vaše komisije, saj je zakon o parlamentarni preiskavi šele v fazi osnutka oziroma predloga. Mojemu klientu je iz sredstev javnega obveščanja znano samo to, da utegnejo obtožbe na njegov račun, ki jih bo obravnavala Vaša komisija, temeljiti na nezakonitem prisluškovanju pogovorom tretjih oseb.To pa je seveda še posebej nevarna praksa - in še posebej zaradi tega Vam pišem to odprto pismo -, da se poskuša obremenjevati ljudi na podlagi na nezakonit način pridobljenih »dokazov«. Znano vam je, spoštovana gospa predsednica, da zakon o notranjih zadevah opredeljuje, pod kakšnimi pogoji je dovoljeno prisluškovanje telefonskim pogovorom. Ta zakon torej prepoveduje državnim organom prisluškovati telefonskim pogovorom državljanov, Ce niso izpolnjeni natančno določeni zakonski pogoji. To prepoved nezakonitega poseganja v državljanske pravice je mogoCe kršiti na veC načinov: predvsem je kršitev mogoča z nezakonitim prisluškovanjem ali snemanjem takega pogovora, enako nevarno za pravno varnost pa je, Ce državni organi, ko odkrijejo taksno nezakonito prisluškovanje, takega ravnanja nemudoma ne sankcionirajo, to je, Ce storilcev ne ka-
znujejo. Ce torej država ne sankcionira nezakonitega prisluškovanja, za katero izve, prekrši lasten zakon. Mogoča pa je še bolj nemoralna kršitev zakona s strani države kot zgolj opustitev sankcioniranja kršitve. To se zgodi, Ce država za lastne namene uporabi rezultate takšnega nezakonitega prisluškovanja. V državi, la ni pravna država, si seveda državni organi, ki imajo monopol nad fizično prisilo, lahko privoščijo, da pravna pravila, Ce jim v konkretnem primeru ne ustrezajo, Ce jih motijo pri uresničevanju njihovih trenutnih političnih ciljev, ignorirajo. S takim konkretnim dejanjem pokažejo, da pravne norme veljajo le za določene posameznike v družbi, ne pa tudi za druge posameznike ah za državo. S tem državljanom pokažejo, da zakon paC ni enak za vse. In ravno to bi državni zbor pokazal državljanom Slovenije, Ce bi njegova parlamentarna komisija v kakršne koh namene uporablila posnetke nezakonito pridobljenih telefonskih pogovorov. Pokazal bi, da zakon, ki ga je sam sprejel in ki prepoveduje prisluškovanje zasebnim telefonskim pogovorom državljanov zunaj zakonskih pogojev, velja samo, Ce se oblast ne odloči drugače. Ce torej v konkretnem primem ustreza namenu oblasti, namenu zakonodajalca, da se krši zakon, ki ga je sam sprejel, ga paC prekrši. Zaradi monopola nad fizično prisilo v družbi mu tako in tako nihče nic ne more. Skladno z zgoraj povedanim sporočam, da se z mojim klientom dne 8. 7. 1993 ob 14. uri ne bova oglasila v poslopju Državnega zbora, da bi se udeležila zaslišanja pred zgoraj navedeno parlamentarno komisijo, kakor tudi, da bo moj klient z veseljem odgovarjal na vprašanja njenih uglednih elanov takoj, ko boste, spoštovana gospa predsednica, zagotovili mojemu klientu pravice in postopek, ki bodo v skladu z ustavo in mednarodnimi pakti človekovih pravicah.
Odvetnik dr. Peter Ceferin
SLOVENIJA NEKOČ IN DANES
Pirančani mu pravijo Tartinijevo mesto
V srednjem veku so govorili, da Piran stoji na soli. Stoletja sta bili pridobivanje in trgovina s soljo najpomembnejši gospodarski panogi. Že kmalu pa je tudi turizem zaCel prinašati dobiček. Turisti, še posebej pa ljubitelji glasbe, pa naše najstarejše mesto imenujejo tudi Tartinijevo mesto, saj se je 1692. leta tu rodil slavni violinist in komponist Giuseppe Tartini. Slavnemu predniku so pred skoraj stotimi leti postavili velik spomenik sredi mesta. Pirančani so že v preteklosti veliko vlagali v prometnice, saj so povezali Piran s Portorožem, Lucijo in Trstom najprej s tramvajem s konjsko vprego, ki ga je pozneje zamenjal električni tramvaj. Na fotografiji iz leta 1911 se vidijo stara prevozna sredstva, ki so jih v današnjih Časih zamenjali sodobni avtobusti in turistični minibusi, ki skozi vse leto prevažajo turiste. Piran je danes po mnenju mnogih najlepše slovensko turistično mesto, tudi zaradi lepo obnovljene Tartinijeve rojstne hiše in okroglega trga z njegovim spomenikom. Na tem trgu so pogosto poletne prireditve na prostem, predvsem koncerti klasične glasbe. Takoj zraven pa znameniti akvarij in na drugi strani pomorski muzej. Zadnje dve leti Pirančani prizadevno obnavljajo stare stavbe in hotele, tako da je marsikatera lepa fasada skrita za zidarskimi odri. Se vedno pa v bližnjih Sečovljah pridobivajo morsko sol.JA.Z.)
Foto iz knjige Pozdravi iz slovenskih krajev
Foto: Zdravko Primožič
TEČAJI
Torek, 6. julija 1993
MENJALNIŠKI TEČAJI
5. julija 1993						
menjalnica	Nemška marka (tečai za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečai za 100 ITD	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka	69,50	71,00	9,70	10,07	7,70	7,90
Avtohiša*	69,80	70,40	9,90	10,10	7,60	7,90
Ažur Grosuplje	70,10	70,70	9,90	10,05	7,55	7,89
AMTK Plus, Ljubljana	70,30	70,80	9,90	10,15	7,60	70,90
						
Bobr Fužine in Trzin*	70,10	70,45	9,93	10,05	7,70	7,85
BTC d.d. Ljubljana	70,00	71,00	9,80	10,10	7,40	7,85
BTC Sežana	69,30	70,70	9,91	10,05	7,60	7,80
Brod Ljubljana	70,00	70,60	9,90	10,10	/,6U	7,90
				10,07	7,70	7,87
Dom na trgu	70,15	70,89	9,90			
Dom Caffe Domžale*	70,10	70,40	9,95	10,10	7,65	7,90
						
Emona Globtour	69,95	70,70	9,88	10,03	7,56	7,79
Eros Ljubljana*	70,30	70,50	9,92	10,00	7,70	7,90
Eros Kranj*	70,30	-	9,90	10,00	7,70	7,90
Eurotours Ljubljana*	70,00	70,65	9,80	10,00	7,70	7,90
						
Firadas Idrija	70,10	71,45	9,90	10,15	7,32	7,85
Fiba Koper	69,60	70,85	9,72	10,00	7,67	7,78
Fima, Media*	70,20	70,50	9,95	10,05	7,70	7,80
Feniks Koper*	69,70	70,85	9,80	9,99	7,67	/.// |
						
Golf turist Domžale	69,95	70,40	9,90	10,10	7,55	7,80
						
Hida	70,30	70,40	9,95	10,00	7,65	7,80
Hram Rožice Mengeš	70,10	70,35	9,90	10,05	7,70	7,90
Hipotekarna Banka Koper*	69,70	70,80	9,75	10,05	7,65	7,80
						
Idila Sečovlje	70,06	70,60	9,80	10,00	7,68	7,85
llirika, Ilirska Bistrica	69,95	70,70	9,91	10,00	7,66	7,80
llirika, Slovenj Gradec	69,90	70,49	9,85	9,96	7,71	7,87
llirika, Postojna	69,90	70,78	9,91	10,00	7,66	7,80
llirika, Sežana	70,15	70,49	9.85	10,04	7.71	7.80
llirika, Podgrad	69,20	70.90	9.70	10,00	7.65	7.80
llirika Jesenice	70,25	70,78	9,81	10,00	7,71	7,84
In vest Škofja Loka	70,01	70,85	9,90	10,05	7,70	7,88
Italdesign Nova Gorica*	70,00	70,45	9,88	10,05	/,6tJ	7,78
						
Komercialna banka Triglav Klub Slovenijales	69,66 70,25	70,56 70,50	9,84 9,95	10,05 10,05	7,65 7,65	7,83 7,85
Kompas Holidays	70,20	70,40	9,80	10,00	7,40	7,85
Kompas Fintrade	70,20	70,39	9,90	10,08	7,60	7,89
						
LB d.d. Ljubljana	69,95	71,50	9,88	10,15	7,56	7,85
LB Komercialna banka GO	70,00	71,50	9,90	10,29	7,30	7,90
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje LB Kreditna banka MB d.d.*	69,90 69,45	71,30 70,80	9,90 9,80	10,13 9,99	7,40 7,60	7,84 7,95
LB Splošna banka Celje	70,00	70,50	9,94	10,03	7,69	7,74
LB Splošna banka Koper	69,09	71,09	9,71	10,00	7,48	7,81
Libertas*	69,80	70,55	9,75	9,98	7,67	7,77
						
Ma Vir Madai N. Gorica*, Šempeter*	70,20 70,00	70,60 70,50	9.90 9.91	10,10 10,00	7,60 7,68	7,90 7,78
Moneta In vest	70,25	70,35	9,95	9,99	7,75	7,79
Niprom 1, Nipromll, Ljubljana	70,30	70,50	9,93	10,02	7,75	7,85
						
Optimizem Lož*	70,10	70,95	9,90	10,10	7,60	7,80
Optimizem Idrija	70,00	71,00	9,80	10,20	7,65	7,78
Otok Bled	69,50	70,45	9,87	9,99	7,66	7,87
						
Petrol Ljubljana*	70,20	70,50	9,80	10,00	7,75	7,85
Pigal Solkan*	69,95	70,50	9,90	10,05	7,70	7,80
Pigal Kobarid*	69,95	70,50	9,90	10,05	7,70	7,80
Pigal Obutek*	69,95	70,50	9,90	10,05	7,70	7,80
Pigal Diskont*	69,95	70,50	9,90	10,05	7,70	7,80
Pigal Ilirska Bistrica*	69,95	70,50	9,90	10,05	7,70	7,80
						
Poštna banka Slovenije*	69,00	70,30	9,50	9,94	7,25	7,79
Probanka Maribor	69,50	70,80	9,80	10,03	7,65	7,90
						
Publikum Ljubljana	70,20	70,35	9,95	9,99	7,73	7,82
Publikum Celje	70,15	70,49	9,93	10,05	7,60	7,84
Publikum Krško	70,40	70,85	9,65	10,15	7,41	7,78
Publikum Maribor	70,27	70,49	9,93	9,99	7,61	7,82
Publikum Metlika	70,20	71,00	9,85	10,05	7,60	7,80
Publikum Mozirje Publikum Novo Mesto	69,90	70,38	9,86	10,01	7,58	7,81
	70,20	71,00	9,85	10,05	7,60	7,80
Publikum Tolmin	70,15	70,64	9,85	10,00	7,68	7,79
Publikum Sevnica	70,30	70,80	9,95	10,10	7,60	7,90
Publikum Šentilj	70,10	70,38	9,91	9,98	/,6I	7,82
Publikum Šentjur pri Celju	69,90	70,59	9,82	10,00	7,68	7,79
Publikum Trebnje	70,10	71,00	9,92	10,10	7,60	7,90
Publikum Žalec	70,30	70,75	9,90	10,00	7,60	7,79
						
Roja	70,20	70,70	9,85	10,00	7,68	7,83
				10,00	7,50	7,87
Sit - on	70,00	71,00	9,70			
SKB d.d. Ujubljana***	70,20	70,25	9,97	9,98	7,74	7,79
Slovenljaturist žel. p. Ljubljana*	70,21	70,68	9,75	10,03	7,55	7,85
Slovenijaturist Maribor*	70,00	71,50	9,90	9,95	7,10	7,60
Slovenijaturlst Jesenice	70,00	70,85	9,80	10,00	7,60	7,80
						
Sonce Ljubljana	70,25	70,50	9,90	10,00	7,70	7,85
Shalaby	69,70	70,50	9,70	10,08	7,70	7,75
						
Tartarus Postojna	69,50	70,81	9,78	10,02	7,58	7,82
Tori, Ljubljana	70,20	70,70	9,85	10,10	7,65	7,95
Tentours Domžale	70,20	70,50	9,90	10,15	7,70	7,95
						
Upimo Ljubljana	70,30	70,35	9,90	9,95	7,73	7,80
						
						
						
						
		BBH				
						
						
						
						
						
						
						
						
						
						
						
						
						
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *
MENJALNICA HIDA
Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 128 z dne 5. julija 1993 — Tečaji veljajo od 6.7.1993 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	80,0775	80,3185	80,5595
Avstrija	040	šiling	100	992,4809	995,4673	998,4537
Belgija	056	frank	100	339,6763	340,6984	341,7205
Kanada	124	dolar	1	92,1499	92,4272	92,7045
Danska	208	krona	100	1820,1649	1820,1649	1825,6254
Finska	246	marka	100	2095,2064	2101,5109	2107,8154
Francija	250	frank	100	2064,4664	2070,6784	2076,8904
Nemčija	280	marka	100	6986,3499	7007,3720	7028,3941
Grčija	300	drahma	100	—	51,3781	51,5322
Irska	372	funt	1	—	170,6996	171,2117
Italija	380	lira	100	7,7129	7,7361	7,7593
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	3,7000	—
Japonska	392	jen	100	108,8823	109,2099	109,5375
Nizozemska	528	gulden	100	6218,8994	6237,6122	6256,3250
Norveška	578	krona	100	1645,2854	1650,2361	1655,1868
Portugalska	620	escudo	100	73,4964	73,7176	73,9388
švedska	752	krona	100	1531,4079	1536,0159	1540,6239
Švica	756	frank	100	7833,0955	7856,6655	7880,2355
Velika Britanija	826	funt šterling	1	178,9903	179,5289	180,0675
ZDA	840	dolar	1	118,6282	118,9852	119,3422
Evropska Skupnost •	955	ECU	1	132,6670	137,0782	137,4894
Španija	995	peseta	100	91,5212	91,7966	92,0720
						
						
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov
Banke Slovenije na dan 3. JULIJA 1993
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)		tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni	skupaj del	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIV 1 5. OKTOBRA 1993:				1,300,000	658,121	687,922	1,346,043
94		101,2494%	105,8341%	103,5418%	•130,000	65,812	68,792	134,604
							
Opomba uredništva: Včerajšnje spremembe o vrednosti dvodelnih bančnih blagajniških zapisov Banke Slovenije ____________________v uredništvu nismo prejeli, zato objavljamo stare podatke, za kar se bralcem opravičujemo.
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
5. JULIJ 1993	v SLT za 100 HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
		
A Banka Ljubljana	3,50	4,70
Hida Slovenijaturist žel. p. Ljubljana Libertas Koper	3,50 3,50 3,70	4.00 5.00 4,60
LB Banka Zasavje, Trbovlje	3,50	5,50
Ažur Grosuplje	3,50	3,85
Shalaby Koper	3,50	4,80
llirika Jesenice	3,30	4,30
Italdesign Nova Gorica	3,20	4,80
Hipotekarna Banka Koper Tečaj velja danes:	2,00	4,00
		
5. JULIJ 1993	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1510,00	1555,00
nemška marka	895,00	915,00
francoski frank	263,00	271,00
holandski gulden	792,00	815,00
belgijski frank	43,25	45,50
funt šterling	2280,00	2345,00
irski šterling	2160,00	2225,00
danska krona	231,00	238,00
grška drahma	6,40	7,10
kanadski dolar	1175,00	1208,00
japonski jen	13,80	14,40
švicarski frank	995,00	1026,00
avstrijski šiling	126,50	130,20
norveška krona	210,00	216,00
švedska krona	195,00	202,00
portugalski escudo	9,20	9,90
španska pezeta	11,60	12,20
avstralski dolar	1015,00	1050,00
madžarski florint	10,00	15,00
slovenski tolar	12,50	13,00
hrvaški dinar	0,30	0,55
		
		
5. JULI J 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	11,7500	12,2500
kanadski dolar	9,1500	9,5500
funt šterling	WH	17,7500	18,5500
švicarski frank	774,3000	804,0000
belgijski frank	33,7000	35,0000
francoski frank	205,5000	213,5000
holandski gulden	615,5000	639,5000
nemška marka	690,9000	716,0000
italijanska lira	0,7625	0,8025
danska krona	181,0000	188,0000
norveška krona	163,5000	170,5000
švedska krona	153,0000	160,0000
finska marka	207,0000	217,0000
portugalski escudo	7,3000	7,7000
španska peseta	9,0500	9,5500
japonski jen	10,7000	11,1000
slovenski tolar	9,70	10,20
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	0,00 pa za 1 enoto v	0,040 alute.
	
5. JULIJ 1993	v LIRAH
valuta	nakupni	prodajni
	
ameriški dolar	1510,00	1555,00
nemška marka	895,00	910,00
francoski frank	263,00	277,00
holandski gulden	790,00	810,00
belgijski frank	43,15	45,00
funt šterling	•	2275,00	2325,00
irski šterling	2190,00	2250,00
danska krona	230,00	240,00
grška drahma	6,60	7,60
kanadski dolar	1170,00	1210,00
švicarski frank	1003,00	1023,00
avstrijski šiling	126,00	130,50
slovenski tolar	12,30	12,95
	1	
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 6. julija 1993 od 00.00 ure dalje				
			I	ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija Francija Nemčija	šiling frank marka	100 100 100	994.4200 2068.5000 7000.0000	996,5509 2072.9325 7015.0000
Italija	lira	100	7.7280	7.7446
V.Britanija	funt	1	179.3400	179.7243
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar i okvirni. Pr tečaje na	1 i konkre trgu de	118.8600 itnih poslih je mo: sviz oz. poseben c	119.1147 'no odstopanje togovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	70,00	70,29
SKB Banka d.d.	DEM	70,05	70,30
Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje.			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 6. julija 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
			
Creditanstalt- Nova banka	DEM	69,90	70,30
Bank Austria	DEM	70,00	70,29
UBK banka	DEM	70,02	70,35
SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu, * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM tF so dolo niči Banke lije poveč ‘Ijajo za o ri večjih pr zavezujen aju In v s e.	70,00 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih In naku no kupovati <ladu s teks	70,25 agi srednjih i drugih va-zmanjSano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
5 JULIJ 1993	V LIRAH		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	MMBi	1537,080	HHHH
ECU	—	1774,100	—
nemška marka	HHHI	906,300	
francoski frank	—	267,760	—
funt šterling	—	2320,220	—
holandski gulden	—	806,740	—
belgijski frank	—	44,052	—
španska pezeta	—	11,870	—
danska krona		235,370	HHHH
irski funt	—	2206,940	—
grška drahma	—	6,643	—
portugalski escudo	—	9,526	—
kanadski dolar	HMMIi	1194,780	
japonski jen	—	14,121	—
švicarski frank	HttHM	1016,250	HHHH
avstrijski šiling	—	128,760	—
norveška krona	—	213,420	—
švedska krona	—	198,640	—
finska marka	—	271,710	—
avstralski dolar		1035,220	
FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG
5. JULIJ 1993	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	-	1.6980	-
			
francoski frank	-	29.550	-
			
nizozemski gulden	-	89.015	-
			
belgijski frank	-	4.862	-
			
španska peseta	-	1.310"	-
			
danska krona	-	25,975	-
			
kanadski dolar	-	1.3190	-
			
japonski jen	-	1.5585	-
			
švicarski frank	-	112.120	-
			
avstrijski šiling	-	14.206	-
			
italijanska lira	-	1.1040	-
			
švedska krona		21.920	-
			
			
2. JULIJ 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	12,00
			
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	9,50	10,00
			
• Avstrija	Posojilnica Borovlje	9,25	10,25
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9.70	10,30
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	9,50	10,00
			
Italija	Kmečka banka Gorica	12,30	12,95
			
Italija	Tržaška kreditna banka	12,50	13,00
L			
DEVIZNI TRG BEOGRAD
2. JULIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					20141200
Avstrija	šiling	100	20020800	20081000	
Francija	frank	100	41750300	41875900	42001500
Nemčija	marka	100	140938300	141362400	141786500
Italija	lira	100	154754	155220	155686
Švica	frank	100	138136600	158612400	159088200
ZDA	dolar	1	2387076	2394259	2401442
V.Britanija	funt	1	3609252	3620112	3630972
I Opomba: povzeto po Reuterju					
					
| 6. JULIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	27395,0659	27477,4984	27559,9309
Kanada	dolar	1	2543,8716	2551,5262	2559,1808
Francija	frank	100	56975,1658	57146,6056	57318,0454
Nemčija	marka	100	192819,8000	193400,0000	193980,2000
Italija	lira	100	213,2587	213,9004	214,5421
Japonska	jen	100	3003,7468	3012,7852	3021,8235
Švica	frank	100	216253,5759	215904,2888	217555,0017
Velika Britanija	funt	1	4934,0659	4948,9126	4963,7593
Slovenija	tolar	100		2740,000	
ZDA Tečaj HRD velja za ot	dolar iračun carir	1 i in staregc	3274,0802 i deviznega varče	3283,9320 »vanja.	3293,7838
					
| 14. JUNIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	205,08	205,70	206,32
Kanada	dolar	1	18,33	18,38	18,44
Francija	frank	100	428,75	430,04	431,33
Nemčija	marka	100	1442,65	1447,00	1451,34
Italija	lira	100	1,57	1,58	1,58
Švica	frank	100	1607,69	1612,53	1617,37
R. Hrvaška	dinar	100		1,01	
Jugoslavija	dinar	100	—	100,0026	—
R. Slovenija	tolar	100	—	20,81	—
ZDA	dolar	1	23,48	23,55	23,62
RADIO TV

Torek, 6. julija 1993
14
SLOVENSKI PROGRAMI
IT SLOVENIJA 1
® RAI 1
Pamet je boljša kot žamet, ponovitev Pod to goro zeleno, lutkovna igrica Univerzitetni razgledi
Marikultura - pridobivanje hrane iz morja, VPS 1130 S. Undset: V tujem perju, ponovitev norveške drame, VPS 1200 Porodila
Sobotna noc, ponovitev
Ljudski pevci z Notranjske, 2. del, VPS 1515
Trinajsto prase z gosti, VPS 1530
Nočni videomeh, VPS 1540
Sedma steza, ponovitev
Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, 18/26 del nad. Oscar Junior: Psiček TV dnevnik 1
Porabski utrinki, oddaja madžarske tv
Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo, VPS 1835
Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport ZariSCe
Magija in moda, VPS 2035 Hčeri morja, dokumentarna oddaja TV dnevnik 3, VPS 2215
Sova
'Alo, 'Alo, 18., zadnji del angleške humoristične nanizanke, VPS 2245
Tisto, 1/4 del ameriške nadaljevanke po romanu Stephe-na Kinga, režija Tommy Lee VVallace, igrajo Harry Anderson, Dennis Christopher, Richard Masur, Annette 0'Toole, Tim Reid, John Ritter in drugi, VPS 2315
Jutranja oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik Film: Vite pedute Dnevnik 1 Dok.: Amerindia Nan .: Cuori senza eta Variete: Buona fortuna Dnevnik, nato nan. In viaggio nel tempo Dnevnik in Tri minute Film: A caccia di spie (dram., VB ’65)
Film: Salva la tua vita! (dram., ZDA ’56)
Danes v Parlamentu Dnevnik 1
Nan.: Cose dell’altro mondo, 18.40 Mio zio Buck, 19.10 Padri in prestito
Vreme, dnevnik, šport Kvarkove posebnosti Variete: Vamos a bai-lar (vodi B. Boccoli) Dnevnik 1 Aktualno: Le cugine Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu
SLOVENIJA 2
Smučarski skoki na plastiki, reportaža iz Velenja Gospodarska oddaja: Made in Slovenia, ponovitev
Sova, ponovitev
So leta minila, 5/13 del angleške humoristične nanizanke
Gospodična Marple, 8., zadnji del angleške nanizanke
TV dnevnik 2
Šport
Poslovna borza
F. Labella-J. Bond: Michelangelova pomlad, 2/5 del koprodukcijske nadaljevanke Michelangelo - Mark Frankel Onoria - Omella Muti Giulio II. - F. Murray Abraham Režija: Jerry London Osmi dan Videošpon Svet poroča Video strani
A KANALA
1	1 RAI 2
	Film L’uomo di Hong Kong, nato otroška oddaja in risanke
	Nan.: Lassie
	Rubrika o vrtnarstvu
	Nan.: Al di qua del pa-radiso, 11.45 La fa-mihlia Drombush, vmes (11.40) dnevnik
	Dnevnik, gospodarstvo in vreme
	Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara
	TV film:	Traffik (dram., VB ’89, 2. del)
	Ristorante Italia
	Iz Parlamenta in vesti
	Nan.: Hill Street, 18.40 Miami Vice, vmes (18.30) šport
	Vreme in dnevnik
	Nogomet: Italija-Brazi-lija (pokal Pele)
	Passaggio a Occidente: Madžarska
	TG 2 Pegaz in dnevnik
	Nan.: Maigret
MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini Buddyjeva pesem, ponovitev ameriškega filma Drugačen svet, ponovitev 196. dela ameriške nadaljevanke
Jazzbina, ponovitev 21. oddaje
MCM
Poročila
Poletni cikel slovenskega filma:
Ne joCi Peter, slovenski film Jazzbina, 22. oddaja Pet minut
DrugaCen svet, 197. del ameriške nadaljevanke Maribora Musič Show - Babilon, ponovitev 2. dela Video strani
® KOPER
Otroški spred, turistična oddaja, izobraževalna oddaja
4	i RAI 3
	Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes (11.30) IP v lokostrelstvu
	Kratke vesti iz Milana
	Pogled na gledališče
	Deželne vesti
	Popoldanski dnevnik
	Tour de France
	Šport: plavanje, desu-ra, nato Drobci
	Dok.: La tratta degli animali, Via dalPAu-stralia
	Vreme in šport
	Dnevnik, deželne vesti
	Šport: večerni Tour
	Variete: Cirkus
	Dnevnik ob 22.30
	Milano, Italija
	Nan.: Perry Mason
	Dnevnik in vreme
	Variete: Fuori orario
A KANAL / NOCOJ OB 20.30
Vedra zgodba iz partizanskega življenja
Ne joči, Peter Slovenski čb film, 1964
France Štiglic se je z veseljem in smislom za humor lotil realizacije filma Ne joti, Peter po izvirnem scenariju Ivana Ribica. Ker je še danes po tolikih letih v veliki meri ohranila prvotno svežino, pomeni, da je bila posneta spontano, z veseljem nad mikavnimi možnostmi prosto izmišljene zgodbe.
Kritike so nihale od previdno navdušenih do uničujočih. Danes je mogoče dogodivščine obeh preverjenih minerjev Daneta in Lovra, ki namesto najtežjih nalog postaneta varuški trem vojnim sirotam, spremljati manj obremenjeno kot leta 1964, zato velja opozoriti na odlično vlogo malega Petra (Bogdan Lubej) in nesrečnega partizana-zaCetnika Dolfeta, ki ga igra Zlatko Šugman. (Na sliki prizor iz filma)
Seveda tudi minerja ne ostaneta brez nevarnega dela, v nevarnosti nemške ofenzive pa jima ga priskrbi nihče drug kot Petrcek, najvecja cokla »operacije«. V splošno zado-
§8 RETE 4	
	Nanizanke
	Nad.: Marilena, Ines, Soledad, (9.30) vesti
	Nan.: Avvocati a Los Angeles
	Kviz: Gioco delle cop-pie, nato nad.: Celeste
	TG 4 vesti
	Nad.: Sentieri, 15.00 Quando arriva l’amo-re, 15.30 Anche i ric-chi piangono
	Aktualno: C’ eravamo tanto amati, 16.30 Lui lei 1’altro, 17.00 La ve-rita, 17.30 TG 4 vesti
	Nad.: Grecia, 19.30 Micaela, vmes (19.00) TG 4 vesti
	Filma: Target Scuola omicidi (’85), 22.30 Sodoma in Gomora, vmes (23.30) vesti
|S CANALE5	
	Na prvi strani
	Nanizanka nato film Vorei non essere ricca (kom., ZDA ’64)
	Nan.: Sposati con figli
	Kviz: Si o no
	Dnevnik TG 5
	Aktualno: Forum
	Nan.: Časa Vianello, 15.00 Pappa e ciccia, i5.30 Otto sotto un tetto '
	Otroški variete, vesti
	Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.10 La ruota della fortuna
	Dnevnik TG 5
	Aktualno: Affari di fa-miglia, 22.00 Scene da un matrimonio, 22.30 Sgarbi settimanali
	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vesti
	> ITALIA 1
	Otroški variete
	Nanizanke
	Odprti studio
	Otroški variete
	Nan.: Poliziotto a 4 zampe, 14.15 Riptide, 15.15 Professione va-canze
	Variete: Unomania
	Nan.: Ultraman, 18.00 T.J. Hooker. 19.00 I ra-gazzi della prateria, vmes (17.55) Studio šport
	Kviz: Campionissimo
	Glasba: Festivalbar
	Film: Waxwork - Ben-venuti al museo delle cere (srh., ZDA ’88, i. Zach Halligan)
	Odprti studio, pregled tiska in šport
	Nan.: Alien Nation
# TELE 4
I Lastne oddaje M Na prvi strani Q Dogodki in odmevi
® Koper		jjjjj Hrvaška T	
	Jos Forrester, tv nani-		Poročila
	zanka		Slika na sliko, ponovi-
	Življenje se zaCne pri		tev
	štiridesetih, angleška		Otroci, peljite starše v
	humoristična nadalje-		muzej, 8. del
	vanke		1001. Amerika, pono-
	Ko trčijo svetovi, ame-		vitev 6. dela
	riški zf film, 1951		Poročila
	N.V.P.D., serijski film		Poletni šolski program
	V ospredju		DoseCi nebo, 2/12 del
	Otroški program		nadaljevanke
	Turistična oddaja		Poročila
	Izobraževalna oddaja		LuC svetlobe, 2. del
	Primorska kronika		ameriške nanizanke
	TV dnevnik		Monofon
	Joe Forrester, tv. nani-		Zgodbe iz Monticella,
	zanka		163. del
	Nočni sodnik, ameri-		Poletni predah
	ška tv nanizanka		Cosbyjevi, ponovitev
	Krik gozda, ameriški		7/20 dela hum. nan.
	pustolovski film		Dragi John, ponovitev
	Igrajo: John Payne,		7/22 dela hum. nan.
	Agnes Moorehead, re-		Smrtonosni strel, po-
	žija: Edvvard Ludvvig		novitev 1/4 dela an-
	TV dnevnik		gleške nadaljevanke
	Severovzhod, tv maga-		Poročila
	zine		Lov na Doombolt, 3/6
	NoCni sodnik, ameri-		del nadaljevanke
	ška tv nanizanka		Pod sončnikom
	N.V.P.D., serijski film		Poročila
			Santa Barbara, 447. del
			
			Dnevnik 1
EEMF Avstrija 1			Ameriški priseljenci, nemška dok. oddaja
			Dnevnik 2 (do 00.00)
			
	Cas v sliki		
	Frank Sinatra - pot k		
	vrhu, ponovitev 1. dela mini serije	OjD Hrvaška 2	
	Doktor	Doogie		
	Hovvser: Kaj je prijatelj		
	VValtonovi: John-Boy		Dnevnik 1
	in prihodnost		Buntz z Beverly Hill-
	Škandal v Veroni, 1/3		sa: Prešuštvo AAngie
	del italijanske nadalje-		McDermott, 13., za-
	vanke		dnji del humoristične
	Stan in Olio, risanka		nanizanke
	Garfield in prijatelji		Peta hitrost
	Doktor Trapper John,		Smrtonosni strel, 2/4
	serija		del angleške nadalj.
	Univerzum: Neznana		Ob 100. letnici rojstva
	Avstralija		Miroslava Krleže: Pot
	Naredi si sam		v raj, film
	Drugi dom, 13., zadnji		Igrajo Boris BuzanCiC,
	del		Ljuba Tadič, Zvonimir
	Skrivnosti, francoska		Strmac, Svjetlana Kne-
	psihološka srhljivka		ževič in drugi; režija:
	Igrajo:	Jean-Louis		Mario Fanelli
	Trintignan, Marlene		Jazz
	Jobert in drugi		Horoskop
	Triinosemdeset ur		
	strahu, pon. am. filma		
@ Madžarska
DMF Avstrija 2
1	Tisoč mojstrovin
H	Človek - Čudoviti stroj: Trebuh, 5. del
	Gozdna kmetija, 1/26 del
	Povej resnico, igra
	Regionalna poročila
	Cas v sliki
	Kultura
	Kastelruther Spatzen, uspešnice narodnozabavnega ansambla
	Naredi si sam
	Tango Argentino,2 ., zadnji del
	Cas v sliki
	Klub 2 Črna devica, 5., zadnji del francoske nadaljevanke Tisoč mojstrovin
■
■
■
■
■
I
H

■

	Dobra jutro
	Cez dan
	Talmi in Todi, angleška serija
	Friderikusz show, izbor
	Igra
	Opoldanski saldo
	Dnevifik
	Oblast in strast, 21. del avstralske nad.
	Svet je čudovit, pzn. serija
	Igra
	Črno mesto, 1. del madžarske serije
	Za otroke
	Zelenooki jezdeci, 1. del pustolovske serije
	Nagrade grammy
	Japonska od leta 1945, dok. serija
	Dnevnik

■

TV SLOVENIJA 1
22.45
'ALO, 'ALO
18., zadnji del angleške nan.
voljstvo nastopajočih in gledalcev se ena najboljših komedij šestdesetih let na Slovenskem konca s popolno zmago naših. (T.D.V.)
Kot veste, je sladoledarski avto vse pokvaril, ker je generala poškropil s sladoledom. Zdaj ima Michelle (Kirsten Cooke, na sliki) spet nov načrt za rešitev britanskih pilotov...
RADIO SLOVENIJA 1	21.05
DEDIČI, Radijska igra
Za poletne torkove večere so v uredništvu igranega programa pripravili ponovitev zabavne radijske nanizanke Dediči, ki jo je pred več kot desetletjem napisal in zrežiral znani dolgoletni pisec in režiser, pokojni Marjan Marinc. Osem komedij o številnih Dedičih iz različnih življenjskih sredin naše družbe je avtor pretkai z ironijo, s satiro in s kritiko potrošniškega življenja in iz njega izvirajočih človeških strasti ter nagnjenj, ki se ob dedovanju in zaradi njega porajajo med dediči, junaki posameznih zabavnih zapletov Marinčeve nanizanka.
Nocojšnja prva zgodba ima naslov Ljubljena teta.
t/'
/'*
RETE 4
22.30
SODOMA IN GOMORA, italijanski film, 1962
Hollywoodski biblijski spektakel Sodom and Go-morrah) je Sergio Leone, italijanski režiser, scenarist in producent, korežiral z Robertom Aldric-hem. Leoneja poznamo sicer po režiji italijanskih »špageti« vesternov, kot so Za prgišče dolarjev, Za dolar več, Dober, grd, hudoben in drugih. Leta 1984 je dobil za film Bilo je nekoč v Ameriki nagrado italijanskih kritikov, ki jo podeljujejo vsako leto.
Nocojšnji film so v glavnem posneli v Maroku in je stal pet milijonov dolarjev, ki jih zanj niso nikoli iztržili.
Igrajo: Stewart Granger, Annamaria Pierangeli, Stanley Baker, Rossana Podesta in drugi.
RAI 1
16.00
REŠI Sl ŽIVLJENJE, ameriški film, 1957
Julie je Andrew L. Stone posnel po lastnem scenariju, ki je bil nominiran za oskarja. Glavno vlogo igra Doris Day (na sliki), ki se je zaradi prometne nesreče pri petnajstih odrekla plesni karieri. V filmu je debitirala 1948 v Romanci daljnih morij Michaela Curtiza. Igrajo še Louis Jordan, Barry Sutiivan in drugi.
RADIO

Slovenija 1
(UKV 88,5: 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 9.35 Turistični napotki; 11.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti;
13.00	Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za;
21.05	Radijska igra; 21.45 Intermezzo; 22.40 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika;
8.00	Strokovnjak svetuje;
8.40	Koledar prireditev;
11.00	Glasbene novosti založb; 12.00 Točno opoldne; 12.10 Kuharski recept;
12.40	Štajerski val; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Tema popoldneva: šolstvo; 17.50 Šport na valu 202; 19.30 Štos; 21.00 Zgodnja dela;
22.00	Zrcalo dneva, vreme; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro;
9.05	Z glasbo v dober dan;
10.05	Iz opernega sveta;
11.05	Solistični utrinki; 11.35 Izbrali smo 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Počitniško popotovanje; 14.05 Razpoloženjska glasba; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Iz zgodovine znanosti; 17.45 Kulturni globus; 18.00 Koncerti na tujem; 19.33 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba 20 st.; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pe-
sem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Glasbeni desert;
15.30	Dogodki in odmevi, prenos'RS; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Kulturni koledar; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Na zvezi s poslušalci; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos RS
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Na današnji dan; 7.45 Prišlo je poletje; 8.05 Horoskop; 8.35 Popevka tedna; 8.40 Ob pogrnjeni mizi; 8.45 IgrAjte z nami; 9.05 Baby radio; 9.15 Zeleni kotiček; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.45 Po vaši izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.45 Potovanja po Istri; 11.00 Turistična oddaja; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.32 Turistične informacije; 14.45 Remem-ber; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus;
16.45	Resno kramljanje;
17.20	Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir ditaly; 18.45 Sledimo ritmu; 20.00 Nočni program.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik;
8.00,	10.00 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zvočna ropotarnica; 8.50 Slov. lahka glasba; 9.15 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 9.45 Glasbene novosti; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (Ivan Tavčar, režija Marko Sosič); 11.45 Orkestralna glasba; 12.00 Fokus; 12.20 Made in ltaly; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na počitnice; 14.40 Potpuri; 15.00 Poletni mozaik: Sonce, zvezde in jaz, Po poteh lotosovega cveta; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: J. Brahms; 18.00 Zgodbe iz našega vsakdana: Lahko noč, gospod... (V. Jurc-B. Kobal); 18.30 Kantavtorji;
19.20	Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah;
17.45	Paf boom; 18.30 C'est la vie; 20.30 Smeh in glasba.
Radio Koroška
18.10 - 19.00 Partnerski magazin.

I
IZBOR IZ SATELITOV

MUSIČ TELEVISION
07.00	Awake on the Wild Side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Richie Rich; 13.00 Video, vodi Simone Engelen;
16.00	Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cala Report, vodi Kristjane Backer; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 The Soul of MTV; 18.30 MTV Prime, vodi Pip Dann; 20.00 Dial MTV; 20.30 Most VVanted; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report, ponovitev; 00.00 Hit List Uk, ponovitev; 02.00 Video; 03.00 Nočni video
SKY ONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 11.00 Card Sharks; 11.30 Koncentracija," 12.00 Drzni in lepi; 12,30 Sokolov greben; 13.30 E Street; 14.00 Drugačen svet; 14.45 Trije so družba; 15.15 Sally Jessy Raphael; 16.15 Different Strokes; 16.45 DJ Kat Show;
18.00	Star Trek; 19.00 Games VVorid; 19.30 E Street; 20.00 Re-scue; 20.30 Polna hiša; 21.00 Murphy Brovvn; 21.30 Designig Women; 22.00 The Trials of Rosie ONeil; 23.00 Zvezdne steze: Naslednja generacija; 00.00 Ulice San Francisca
PRO 7
06.00	Serije; 10.30 Morilci Čakajo v vrsti, pon. ameriške kriminalke; 12.50 Roseanne, ponovitev; 13.20 Matiock, ponovitev; 14.10 Poslednji iz trdnjave Kandahar, pon. britanskega filma; 17.09 Risanke; 19.25 Roseanne: Vihar, 20. del; 20.15 Na drugi strani vzhajajočega meseca, ameriški zf film; 22.00 Highwayman,
^zadnji del; 23.00 Havaji 5-0:
Eden in isti Človek
PREMIERE
07.00	Romeo; 15.10 Indian Run-ner; 17.15 Rocketeer, ameriški film, 1991; 20.15 Brata Kray, britanski film; 22.35 Psychic, ameriški film, 1991; 03.40 Stepping Out, ameriški film
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 09.00 Golf, PGA-Tour Irish Open; 10.00 Kolesarstvo, Tour de France; 11.00 Tenis, prenos ATP turnirja Swiss Open iz Gstaada; 15.00 Kolesarstvo, Tour de France, prenos 3. etape; 16.00 Motošport; 17.30 Tenis, prenos ATP turnirja Swiss Open; 19.00 Športne novice;
20.00	Formula 1, vrhunci VN Francije; 21.00 Sabljanje, SP iz Essna, finale floret, ženske, 22.00 Kolesarstvo, Tour de France;
01.00	Športna poročita
3 SAT
14.45 Hitparada; 20.00 Hrepenenje ali neznansko lahko je, tv film, 1991
SATI
09.15 Ponovitve; 12.30 Sence strasti, 122. del; 13.20 Dr. John Trapper: Priključek za klic v sili, 22. del; 14.15 Sosedi, 257. del; 14.45 Bonanza, 22. del; 15.45 Vesoljska ladja Enterprise; 20.15 Zlata lestvica domače glasbe 23.40 Čustva, 9. del francoske serije
RTL
12.30	Springfieldova zgodba, 1732. del; 13.20 Kalifornijski klan, 1057. del; 23.15 Zakon v Los Angelesu, 6. del; 00.10 Law and Order: Kdor enkrat strelja
RUBRIKE - AVSTRIJA
Torek, 6. julija 1993
7. julija
Tudi za afriške razmere velika država Nigerija, je skoraj petdesetkrat večja od Slovenije. Leži globoko v dnu Gvinejskega zaliva na obeh bregovih tretje najdaljše afriške reke Nigra.
Nigerija deli usodo ostalih držav tropske Afrike. Prebivalstvo se ukvarja pretežno s skromnim poljedelstvom, svoj delež dodajata ribištvo in počasi se razvijajoča se industrija. Med naravnimi bogastvi je v petdesetih letih stopila na prvo mesto nafta, ki jo izvažajo iz pristanišča Port Harcourt.
V Afriki običajna tipi-ka Nigerije je veliko število plemen. Se danes je v uporabi več kot 400 jezikov. Posamezna ljudstva so v srednjem veku oblikovala velike države. Za Portugalci in Nizozemci so se Nigerije končno polastili Angleži in si jo leta 1914 oblikovali kot kolonijo, skupaj z delom Kameruna.
Leta 1960 je Nigerija postala neodvisna, federativna država. Severni provinci se je pridružila tudi severna provinca Kameruna. Leta 1963 je bila razglašena republika.
Leta 1966 je prišel na oblast polkovnik Govon, ki je z grobim zatiranjem najbolj razvitega in naprednega plemena Ibo sprožil kruto državljansko vojno. Polkovnik Ojukwu je razglasil odcepitev Biafre, province, naseljene z Ibovci.
7. julija 1967 so nigerijske Čete polkovnika Govona vkorakale v uporno Biafro. Januarja 1970 je bilo vsega konec.
ZDRAVA
HRANA
Znano je, da je diabetes mellitus bolezen, ki se pojavlja v razvitem svetu, kjer prevladuje hrana z veliko vsebnostjo rafiniranih ogljikovih hidratov (beli sladkor in bela moka ter proizvodi iz teh dveh surovin) in z veliko količino proteinov (največkrat v obliki mesnih izdelkov, ki vsebujejo številne umetne dodatke).
Z različnimi poskusi so potrdili, da diabetiki trpijo zaradi številnih
hipovitaminoz. Z učinkovito prehrano in z vitaminsko obogatitvijo hrane je bilo mogoče nekatere (lažje) oblike sladkorne oblezni zaustaviti ali celo pozdraviti.
Ker se diabetes v telesu izraža predvsem kot arteriosklerotična bolezen, je dokazano, da je v veliko pomoč hrana z antiskleroti-Cnim delovanjem. To je hrana, ki vsebuje veliko živih vitalnih snovi (vitalni amini = vitamini),
mumm
hrana
m
diabetike
Senua CiRCIC
pridelane na Cim bolj naraven način, in malo mineralnih, mrtvih snovi (beli sladkor, umetni dodatki, bela moka, umetna sladila, kamena
sol, konzerve in podobno).
K tovrstni prehrani spada:
1. Hrana, ki vsebuje integralne ogljikove hidrate
Taksna hrana vsebuje cela žitna zrna, se pravi tudi B-vitamine, ki se nahajajo v ovojnici, in vitamin E, ki se nahaja v kalčku. Raziskave so pokazale, da so za pravilno presnovo ogljikovih hidratov (Škroba, ki se nahaja v žitnem zrnu) nujno po-
Za diabetike je priporočljiva hrana, ki vsebuje cela žitna zrnja, saj so v njih vitamini, potrebni za pravilno presnovo ogljikovih hidratov.
trebni vitamini B in E, ki pa jih v naravi dobimo že v celem žitnem zrnu. Ce oseba Se naprej uživa raifinirane ogljikove hidrate (sladkor, rjavi sladkor, belo moko, pecivo in slaSCice iz teh sestavin, testenine in kruh iz bele moke in podobno) in poleg tega še v nedovoljenih količinah, se bo bolezen poslabšala.
2. Hrana, ki vsebuje malo mašCob
Posebej priporočljivo je, Ce hrana ne vsebuje zasičenih mašCob (svinjska mast, loj, surovo maslo, hidrogenizi-rane maščobe v margarini in rastlinski masti). Potrebne majhne količine mašCob je najbolje uživati v obliki nezasi-čenih maščobnih kislin, kot jih najdemo v kvalitetnih rastlinskih oljih (hladno prešano olivno, buCno, sezamovo, sončnično olje itd.).
3. Hrana, bogata s celuloznimi vlakni
Sem spadajo integralna žita, otrobi, stročnice, ze-
lenjava in kislo sadje.
4.	Vegetarijanska hrana
Diabetiki vegetarijanci, ki zaužijejo dovolj vitaminov B, kalija, magnezija, rastlinskih olj in zelo malo trdih (zasičenih) maščob, nimajo arterioskleroze. Tisti krščanski menihi trapisti, ti sicer sploh ne jedo mesa, ki so zboleli za sladkorno boleznijo, imajo v krvi normalno količino holesterola, ne glede na to, koliko Časa bolehajo za to boleznijo, in ne glede na starost.
5.	Kombinirana dieta
Ta prehrana vsebuje veliko različnih vrst žit, stroCnic in korenaste zelenjave ter malo enostavnih sladkorjev in mašCob. 70 - 75 odstotkov kalorij prispevajo sestavljeni ogljikovi hidrati, 15 - 20 odstotkov proteini in 5 - 10 odstotkov mašCobe, dnevna količina celuloze pa dosega skoraj 100 gramov dnevno. S takšno prehrano so v kontroliranem kliničnem poskusu dosegli, da je 60 odstotkov pacientov lahko opustilo insulinsko terapijo, ostalim 40 odstotkom pacientov pa so lahkodo zmanjšali vsakodnevni odmerek insulina.
AVSTRIJA / ES
OSOJE / SVEČANA OTVORITEV OB PRISOTNOSTI KLESTILA IN KUČANA
Referendum o pristopu še pred poletjem ’94?
Državno sekretarka Ederer optimistična
DUNAJ - Državna sekretarka za vprašanja Evropske skupnosti Brigitte Ederer je optimistična, da bodo Avstrijci še pred poletjem ’94 odločali o pristopu ( ali nepristopu) Avstrije k Evropski skupnosti. Edererjeva je v zvezi s terminom poudarila, da potekajo pogajanja v Bruslju po pričakovanjih, tako da je izvedba referenduma pred poletjem tudi »realistična«. V zvezi s termin, ki ga je stavila Evropska skupnost Avstriji (1. januar 1995) pa je dejala, da je »uresničljiv, čeprav bomo pri pogajanjihmorali pohiteti«.
Kot najbolj težavne po-gajalske točke je socialdemokratska državna sekretarka imenovalo področij kmetijstva in tran-
AVSTRIJ A
žitnega prometa ter zaščito okolja.
V zvezi z informacijsko kampanjo zvezne vlade pa je dejala, da Čaka politike še dosti dela.
Državna sekretarka za ES Brigitte Ederer.
/ SODIŠČE
Kiissel obtožen oživljanja nacistične miselnosti
DUNAJ - Pred dunajskim porotnem sodišču se je včeraj nadaljevala meseca maja letos prekinjena sodniška obravnava proti 35-letnem neonacistu Gottfriedu Kiisselu zaradi suma oživljanja nacistične miselnosti. Obtožnica mu očita, da je z ustanovitvijo »Narodno zveste izvenparlametarne opozicije« ter v pogovorih z mediji spodkopaval samostojnost in neodvisnost Avstrije. Kiissel, ki je tudi vodja področja »Ostmark« in nemške neonacistične »Nove fronte« je s vojimi neo-
nacističnimi »kameradi« dolga leta neovirano deloval za uresničevanje svojih ciljev in idealov. Tako je šef avstrijske in pozneje tudi nemške scene neonacistov in desnih skrajnežev odkrito in nekaznovano lahko poveličeval Adolfa Hitlerja, tajil masovno uničevanje Zidov v 3. rajhu in zahteval pripušCanje NSDAP k volitvam.
Sele ogorčene ameriške reakcije so opozorile avstrijsko ambasado v ZDA, Ceš vse to zelo škoduje avstrijskemu ugledu v ameriški javnosti, tako da je bil 1992 aretiran.
»Koroško poletje> ■ del velikega kulturnega prostora Evropa
Do 1. septembra več kotlOO koncertov s priznanimi evropskimi glasbeniki
OSOJE - Z včerajšnjo slavnostno otvoritvijo letošnjega »Koroškega poletja« v dvoru osojskega samostana ob prisotnosti državnih predsednikov Avstrije in Slovenije Thomasa Klestila in Milana Kučana, se je na avstrijskem Koroškem začel tudi najvecji avstrijski kulturni oz. glasbeni festival - »Koroško poletje«. Tradicionalni glasbeni festival v Osojah - nekatere predstave bodo tudi v bljiž-jem Beljaku - šteje s svojimi nad 100 koncerti med velike kulturne dogodke ne samo v Avstriji, pridobil si je že zdavnaj tudi priznanje po vsej Evropi. Avstrijski predsednik Thomas Klestil je včeraj nalogo in poslanstvo tega festivala Se posebej ovrednotil, ko je dejal, da je le-ta vzgled za odprtost Avstrije v evropski kulturni prostor.
Glasbeni festival »Koroško poletje« bo trajalo do 1. spetembra, na sporedu pa je vrsto kvalitetnih prireditev s priznanimi orkestri, umetniki in glasbeniki iz vse Evrope. Gostovali bodo filharmoniki iz Moskve pod vodstvom Pavela Kogana, filharmoniki iz St. Petersburga (Jurij Termirkanov), Češka filharmonija iz Prage (Vaclav Neumann), ter orkestri iz Luxemburga in Linza. Nadaljnji višek letošnjega sporeda bo brez dvoma tudi nastop varšavske komorne opere z uprizoritvijo dveh mozartovih oper (Idome-neo, Don Giovanni).
Umentniški vodja tradicionalni Schubertovih
Ivan Lukan
dni, Robert Holl, pa je v letošnji spored vključil tudi avstrijskega skladatelja Gottfrieda von Ei-nem, ki je letos praznoval svoj 75. Zivljenski jubilej.
»Koroško poletje ’93« pa bo letos predvsem namenjeno tudi 500. obletnici rojstva Paracelza, zdravnika, pisatelja, filozofa, teologa in nenazadnje mecana umetnosti, ki veC let deloval v Beljaku.
Njemu v spomin bo uprizorjena praizvedva komorne opere »Paracel-zus« švicarksega skladatelja Huga Kracha, besedilo pa je iz peresa velikega pisatelja Arthura Schnitzlerja.
Med solisti, ki bodo na petih večerih nastopili v okviru tega najpomembnejšega glasbenega festivala - večinoma bodo v dvorišču oz. v samostanski cerkvi v Osojah - so letos tako znana imena kot Grace Bumbry, Sherrill Milnes, Robert Holl in tudi Slovenka Marijana Lipovšek. Slednja bo ob slovesnem zaključku letošnjega »Koroškega poletja« nastopila ob spremljavi Rudolfa Bu-chbinderja.
Ob včerajšnji otvoritvi poletnega festivala v Osojah so vsi govorniki (med njimi zvezni minister za pouk in umetnost Rudolf Scholten,
koroški deželni glavar Christof Zernatto ter kulturni referent Peter Ambrož}’) izpostavili pomen festivala za Koroško in Avstrijo, zvezni predsednik Thomas Klestil pa je »Koroško poletje« označil kot vzgled za premagovanje meja.
Dejal je, da ta festival izpolnjuje nalogo odpiranja Avstrije v velik in raznoličen kulturni prostor, ki se imenuje Evropa ter ob navzočnosti slovenskega predsednika Milana Kučana poudaril potrebo po duhu odprtosti in tesnega regionalnega sodelovanja. Predpogoj za tako sodelovanje da je mišljenje, ki daje prostor
tako samostojnosti kot tudi skupnosti, je poudaril avstrijski zvezni predesednik.
Ravnateljica osojskega festivala Gerda Frohlich je navzočnost najvišjih avstrijskih in koroških politikov izkoristila za ponoven poziv, naj se dokončno reši prostorski problem festivala, ki gre letos v svojo 25. igralno sezono.
Tako zvezni minister Rudolf Scholten kot tudi koroški deželni glavar Zernatto in deželni kulturni referent Ambrozy so ob tej priliki obljubili, da bosta tako zveza kot tudi dežela Koroška prispevala njun delež k pozitivni reštivi perečega problema.
V Osojah na avstrijskem Koroškem se je včeraj začelo »Koroško poletje '93«. (Foto: S. Živulovič - TRIO)
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. ime slovenske pevke Prodnik, 4. rimski pesnik, ki ga je cesar Avgust izgnal v Tome ob Črnem morju (Publius Naso), 8. naraščaj, 11. nekdanji naslov in nagovor francoskih kraljev, 12. reka, ki teče skozi Firence, 13. stara površinska mera, 14. pravi priimek francoskega šansonjerja in filmskega igralca Yvesa Montanda, 15. ime italijanske sopranistke grškega rodu Callas, 17. japonska denarna enota, 18. manjši javni nasad med zgradbami ali sredi trga v angleških mestih, skver, 20. slovenska slikarja na Štajerskem v 17. in 18. stoletju, oCe Franc Mihael in sin Janez Andrej), 23. ime finskega voznika rallyja Vatanena, 24. knjiga zemljevidov, 28. vplivna interesna skupina, 30. up, 31. angleška površinska mera, acre of land, 32. nekdanji prebivalec Apeninskega polotoka, 33. liker iz višnje maraske, 35. denarna enota v Južnoafriški republiki, 36. izvirni krak reke Menam v Indokini.
Navpično:
1.	grenka sol, ki se imenuje po angleškem mestu Epsom,
2.	grška boginja usode, 3. gorovje v Sahari, 4. pijača starih Slovanov, 5. reka v Južnoafriški republiki, pritok Oranja, 6. slovensko mesto z rudnikom živega srebra, 7. glavno mesto ameriške zvezne države Colorado, 9. vrtna us-tnatica, iz katere listov kuhajo Caj, 10. grški jezik helenistične dobe, 16. latinski izraz za vodo, 19. nastavek pri pihalih in trobilih, 20. arabski pozdrav, 21. triogelna kirurška igla za jemanje tekočin iz telesnih votlin, 22. španski slikar (Jusepe de), 25. antični prebivalec Lacija, 26. mesto v jugovzhodni Turčiji, 27. večja soba za sprejem gostov, 29. Perzija, 34. začetnici makedonskega književnika Drakula.
	1	2	3		4	5	6	7		
	8			9					10	
	11				•	12				
	13				•	14				
	15				16	•	17			
				18		19				
	20	21	22							
	23			•	24		25	26	27	
	28			29	•	30				
	31				•	32				
	33				34					
		35					36			
'ubn ‘puei ‘oupfsejem ‘jen ‘I93[B ‘epeu ‘iqoj ‘sepe ‘uv ‘snei|g ‘aienbs ‘ua( ‘bijbjaj ‘iavj ‘teio ‘omy ‘aris ‘>[ape[mpod ‘piAQ ‘euig :ouAejopoyy
Aajjsara
AVSTRIJA / STANOVANJA
V učinkovitost kompromisa nihče resno ne verjame
Sporen sklep koalicijskih strank
DUNAJ - Po mnogih zaletih in dolgem zatikanju so bila koalicijska pogajanja med socialdemokrati in ljudski stranki o novi pravni ureditvi za najemniška stanovanja v Avstriji le zaključena s kompromisno rešitvijo.
Glavne točke bodočega zveznega zakona za stanovanjske najemnine, ki pa je že od vsega začetka močno osporavan, so:
1)	določanje višine stanovanjskih najemnin se bo izvedlo po sistemu mejnih zneskov ter do-mikih za lego in opremo;
2)	najemniške pogodbe z omejenim rokom veljavnosti morajo biti sklenjene na najmanj tri leta;
3)	predvideni so novi in boljši ukrepi proti na-
videznim (lažnim) pod-najemninam in ilegalnim odkuninam,
4) možnost lastninjenja po roku desetih let (npr. zadružna stanovanja).
Pogajanja so zavlekli zlasti dunajski socialdemokrati, ki so v prvotnih osnutkih novega zakona videli premajhno zaščito najemnikov.
Kompromis je medtem naletel na skeptične odmeve. Strokovnjak Delavske zbornice Koppel je menil, da problem stanovanjskih najemnin ne bo rešen s tem, da to želi država in ob tem izrazil prepričanje, da je edina možnost za dejansko učinkovito rešitev prob-*lema je slej ko prej, da država pospešuje gradnjo stanovanj.
KOROŠKA / REFERENDUM
Shpna vas se je odločila za Gobasnico
CELOVEC - Večina prebivalcev dvojezičnega kraja Strpna vas v okraju Velikovec se je na nedeljskem referendumu izrekla za to, da vas ostane pri občini Globasnica in se ne priključi novo nastali občini Bistrica nad Pliberkom. Odločitev je bila tesna, saj je 52 odstotkov glasovalo za Globasnico, 48 pa za Bistrico. Volilnih upravičenčev je bilo nekaj nad 200.
Izid referenduma je bil dokaj presenetljiv, saj je bilo pričakovati, da se bo velika večina
volilcev izrekla za občino Bistrica, saj je vas v veliko večji meri vezana na občino Bistrica nad Pliberkom kot na Globasnico. Tako spada Strpnja vas pod župnjio Bistrica in tudi večji del njihovih življenskih interesov je usmerjen na občino Bistrica.
Globaški župan Albert Sadjak je odločitev StrpinCanov pozdravil in menil, da je odločitev tudi dokaz, da imajo prebivalci dvojezične vasi zaupanje v odgovorne politike v občini Globasnica.
Torek, 6. julija 1993
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA/SPREMENLJIVO S PADAVINAMI ALPE JADRAN / OBLAČNO, DEŽ, BURJA
EKOLOGIJA
1020
1010
Vremenska slika
Nad Jadranom je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta je ponoči zajela Slovenijo in se bo danes pomikala proti vzhodu. V nižjih zračnih plasteh bo k nam začel dotekati hladnejši zrak.
C A
redISCe sredISCe ilklona anticiklona
okluzlja
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 5
pod 10%
44 **
10-30%	5-10
*** ***
j	********
50-80%	30-60
nad 10 m/s
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 8. in ob 14. uri
LJUBLJANA....	20/31
TRST........ 23/-
CELOVEC......	22/30
BRNIK..... 18/30
MARIBOR......	22/30
CELJE..... 19/30
NOVO MESTO...	18/30
NOVA GORICA..	20/30
MUR. SOBOTA..	21/31
PORTOROŽ.....	20/29
POSTOJNA.....	14/28
ILIRSKA BISTRICA.	14/29
KOČEVJE......	15/30
CRNOMEU......-	20/31
SLOV. GRADEC..	19/29
BOVEC..... 19/27
RATEČE....... 	16/26
VOGEL........-	21/19
KREDARICA....	11/13
VIDEM..... 21/30
GRADEC.......	19/29
MONOŠTER.....	20/29
ZAGREB.......	22/31
REKA...... 25/30
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI.......... 9/20
STOCKHOLM.....	13/23
K0BENHAVN.....	7/22
MOSKVA........	14/23
BERLIN........... 16/25
VARŠAVA.......	14/23
LONDON........	15/28
AMSTERDAM.....	15/25
BRUSELJ.......... 16/28
PARIZ............ 18/30
DUNAJ............ 18/32
MONCHEN.......	-/-
Z0RICH........... 15/29
ŽENEVA........... 16/29
RIM.............. 21/37
MILAN............ 20/31
BEOGRAD.......	19/33
BARCELONA.....	19/31
ISTAMBUL......	21/29
MADRID........... 17/28
UZBONA........	22/31
ATENE.............. -/-
TUNIS............ 26/38
MALTA............ 23/32
KAIRO............. -/36
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 05.18 in zašlo ob 20.54. Dan bo dolg 15 urin 36 minut. Luna bo vzšla ob 22.06 in zašla ob 07.56.
SETVENI KOLEDAR
Luna je v znamenju Vodnarja, elementa zraka, Dan je primeren za zgodnje kisanje zelja, nabiranje in sušenje zdravilnih zelišč ter nego okrasnega cvetja.
TEMPERATURE JEBR, REK IN MORJA
Tezera: Blejsko 22.5°C, Bohinjsko 21°C. jadransko morje: Portorož NP, Koper 24°C, Trst NP, Gra-dež NP, Crikvenica 23,8°C, Pulj NP, Lošinj NP, Split 22,9°C, Hvar 23°C, Vis 24,5°C, Opatija 23, Bar NP.
Reke: Mura (G. Radgona) 19,6°C, Sava (Radovljica) 14,4°C, Sava (Šentjakob) 16,8°C, Sava (RadeCe) 22°C, Savinja (Laško) 20°C, Ljubljanica (Moste) 18°C, Bistrica (Sodražica) 16,10C, Sora (Suha) 17,9°C, Iška 16,5°C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.36 najnižje -67 cm, ob 11.21 najvišje 38 cm, ob 16.42 najnižje -12 cm, ob 22.15 najvišje 45 cm.
Tubi: ob5.06 najnižje -66 cm, ob 11.52 najvišje 39 cm, ob 17.18 najnižje -12 cm, ob 22.47 najviše 41 cm.
Slovenija;	Sosednje pokrajine:
Danes bo oblačno s padavi- V sosednjih pokrajinah bo nami. Močno se bo ohladi- prevladovalo oblačno vreme lo. Na Primorskem bo piha- s padavinami. Ob severnem la burja. Temperature bodo Jadranu bo pihala burja. od 15 do 20°C.
V	Sloveniji:	Obeti:
V	sredo bo prevladovalo V četrtek bo sončno in sončno vreme. Burja na Pri- topleje.
morskem bo popoldne ponehala.
RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste v Sloveniji so večinoma suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih poteka tekoče.
Onesnaženost zraka v poletnem času
Tone Planinšek
Onesnaženost zraka s škodljivimi snovmi, ki so posledica emisij zaradi ogrevanja (to sta predvsem žveplov dioksid in dim), je v naseljih poleti mnogo manjša kot pozimi. To lahko vidimo na sliki, na kateri so prikazane povprečne mesečne koncentracije žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in ozona za Ljubljano. Emisije žveplovega dioksida so zelo odvisne od zunanje temperature. Pri dušikovih oksidih je glavni vir emisije promet. Ta se v mestih prek leta ne spreminja močno, zato je emisija dušikovih oksidov približno enakomerno porazdeljena čez celo leto. Podobno velja za
ogljikovodike in ogljikov monoksid, pri katerih je glavni vir promet. Koncentracije teh snovi so poleti nižje zaradi ugodnejših razmer za širjenje onesnaženega zraka v večje območje, kar povzroča nižje koncentracije v bližini vira. Poleti je namreč dan daljši. V času, ko sije sonce, je atmosfera bolj turbulentna zaradi različnega ogrevanja površin in s tem povezanimi vertikalnimi zračnimi tokovi. Prav tako so vetrovi pri tleh močnejši zaradi večjih temperaturnih razlik v horizontalni smeri. Močnejši vetrovi hitreje odnašajo onesnaženje in tudi povzročajo vrtince. V bližinj, termoelektrarn
lahko tudi poleti nastopajo visoke koncentracije. To se je letos pokazalo v okolici termoelektrarne Šoštanj, ki je zaradi izpada jedrske elektrarne v Krškem, remonta v termoelektrarni Trbovlje in nizkih voda proizvajala večje količine električne energije kot druga poletja. S tem pa so bile povezane večje emisije žveplovega dioksida in dušikovih oksidov, ki so se ob določenih vremenskih razmerah pojavile v okolici.
Najbolj pereč problem v zvezi z onesnaženjem zraka v poletnem času pa je ozon. O tem bomo več napisali v naslednjih prispevkih.
POVPREČNE MESEČNE KONCENTRACIJE V LETU 1992
1 130
a i2o-
MESEC
802 I I NG2 F~~1 03
(	X
Horoskop
piše
Aleksandra Zorc Berce
M
*
M
M.
M
OVEN 21-3/204: Vaše ideje so velike in sposobni ste jih tudi uresničiti. Problem se pojavi, ko je treba vztrajati do zadnjega trenutka in takrat vižete puško v koruzo.
BIK 21-4/206: So dnevi, ko vam ne uspe izpeljati ničesar, ne da bi se kaj zataknilo, in danes je prav gotovo eden takšnih dni Zaradi raztresenosti bodite še bolj previdni.
DVOJČKA 21-5/21-6: Dosegli ste manjši uspeh in s tem bi se vsaj zaenkrat morali zadovoljiti, čeprav to ne bo bistveno vplivalo na denarne zadeve.
RAK 22-6/22-7: Sami ste zaprosili prijatelja za pomoč, zdaj pa ne veste, kako bi se ga rešili, saj nikakor ne moreta uskladiti pogledov na isto zadevo. Posvetujte se s tretjo osebo.
LEV 23-7/23-8: Danes se bodo dogodki vrstili bolj počasi, najbrž zato, ker je za vami »naporen« večer. V službi raje ne pripovedujete o svojih doživetjih, ker bi bili ljubosumni.
DEVICA 24-8/22-9: Nevezane device se bodo resno lotile iskanja pravega partnerja, s katerim bi delile radosti tega življenja. Zaradi preresnega pristopa so vaše možnosti bolj pičle.
TEMNICA 23-9/22-10: Včerajšnji dan je izžel vso vašo energijo, zato boste danes nekoliko bolj umirjeni in počasnejši. Ne prepirajte se s podrejenimi, saj niso krivi za vaš slab dan.
ŠKORPIJON 23-10/22-11: Ce današnji dan za vas ne pomeni popolnega poloma in ni dolgočasen, potem ste se temu vsaj nevarno približali. Vse resne odločitve raje preložite na jutri.
STRELEC 23-11/21-12: Prijatelj ali zaupni sodelavec vas bo danes spravljal ob živce s svojimi neznatnimi težavami, pa čeprav ste mu razložili, da se brez razloga smili sam sebi
KOZOROG 22-12/20-1: Danes se boste morali v celoti osredotočiti na službo, saj vas čakajo odgovorne odločitve. Preden podpišete dokument, se posvetujte z nadrejenimi.
VODNAR 21-1 /19-2: Zavedate se, da boste morali svojo veliko skrivnost vsaj zaenkrat zadržati zase, kar je za vas zelo težko. Ce jo že morate komu zaupati, naj bo to vaš partner.
RIBI 20-2/208: Čeprav ste še vedno pod vtisom včerajšnjega prijetnega večera, vas bo jutranja situacija v službi spravila v slabo voljo, saj svoje avtoritete niste želeli dokazovati na tak način.
Ognjemet na Hudsonu
Ob 4. juliju, državnem prazniku v ZDA, so v New Vorku tudi letos priredili tradicionalni ognjemet (Telefoto AP)
KITAJSKA / »SOCIALISTIČNO TRŽNO GOSPODARSTVO«
Aparatnički spet v šolo
PEKING - Kitajski režim se jasno zaveda, da je tržna politika za partijske in podjetniške kadre popolna novost, tako da bo ob novih gospodarskih ukrepih začel s sistematično izobraževalno akcijo, ki naj omili sedanja protislovja. Kitajska doživlja res neverjetno gospodarsko rast, a ob njej so prisotna taka protislovja, ki so za sodobno državo nesprejemljiva. Med drugim je treba navesti, da številni vodilni kadri ne upoštevajo smernic osrednjega vodstva, drugi le z besedami podpirajo tržno politiko, v resnici pa delajo na temeljih starega planskega gospodarstva. Nič Čudnega torej, da je režim sklenil vse vodilne kadre ponovno poslati v šolske klopi, »ker hočemo ure-
sničiti nov sistem, ki bo različen od starega planskega a tudi od kapitalističnega tržnega gospodarstva«, je včeraj zapisalo partijsko glasilo Renmin Ribao. »Predlagani sistem je za nas skoraj neznan, ker se moramo tržni socialistični sistem Sele učiti«, navaja v svojem uvodniku partijsko glasilo in ugotavlja, da se bodo le s težavo prilagoditi novemu položaju, če ne bodo resno proučili zakone tržne politike in osvežili spomin na socialistično gospodarstvo. »Nekateri so mislili, da socialistično tržno gospodarstvo ne potrebuje makro-nadzorstva, da lahko vsak dela kar hoče To ni res,« ugotavlja uvodničar, ki obsoja slepe posnemalce kapitalistične tržne politike. Za ki-
tajski režim so sedanje težave rezultat pomanjkanja teoretičnega in praktičnega znanja o zakonitost »sociahstičnega tržnega gospodarstva«.
Namestnik predsednika vlade Zhu Rongji medtem popravlja finančne popravke, ki bi uredile kaos v financiranju, zaustavile prekomerno rast gospodarstva z njo pa »ohladila« protislovja in rastočo inflacijo. Po vsemu sodeč bodo poostrili kreditiranje in znižali prevelike stroške, tako da bi inflacijo vrnili pod 10%. Ce jim bo to uspelo, bo nedvomno uspeh, Se večji podvig pa bo uresničitev »socialistične tržne politike«, ker po vsemu sodeč, razen nekaterih nihče ne ve, kaj je ta hibrid.
AMERIKA / MED SVOJO TURNEJO
Nelson Mandela išče finančno pomoč tujine
Le z denarnimi injekcijami bo njegov ANC zmagal na prihodnjih demokratičnih volitvah
Randall Mjkkelsen, Reuter
PHILADELPHIA (ZDA) - Voditelj stranke Afričan National Congress (ANC) Nelson Mandela, ki je v nedeljo dobil priznanje, ker je pripomogel k temu, da je privedel Južno Afriko na prag demokracije, je sklenil posvetiti se zbiranju denarja v pričakovanju prvih demokratičnih volitev leta 1994.
Mandela je poudaril, da njegova stranka hoče odpraviti apartheid in da ji bo uspelo samo, »če bodo bratje in sestre okrog po svetu prispevali z denarjem« in jim tako omogočili zmago na volitvah. Dodal je še: »Popularnost že imamo. Sedaj želimo imeti oblast v naši deželi. Popularnost hočemo pretvoriti v politično moč.«
Pred tem sta Mandelo in južno afriškega predsednika de Klerka na praznovanju ameriškega dneva neodvisnosti v Philadelphii predsednik Bill Clinton in Zupan Edvvard Ren-dell odlikovala z kolajno za svobodo. De Klerk in Mandela sta si tudi razdelila nagrado 100 tisoč dolarjev, ki sta jih dobila za svoje delovanje	proti
apartheidu. Clinton je pohvalil njuno zavzemanje in jima obljubil ameriško podporo. Na svečanosti podelitve nagrad je izjavil, da skupaj delata, zato da bi osvobodila Južno Afriko in skušala v deželo prinesti blagostanje in ravnovesje. Na tisoče prisostnim je povedal, da so Združene države Amerike pri-
pravljene pomagati Južni Afriki na poti proti demokraciji. Clinton je zajamčil, da se bo na vrhu sedmih v Tokju ta teden zavzel za to, da bi Južno Afriko zopet vključili v svetovno ekonomijo.
Manedela in de Klerk sta oba citirala načela ameriške ustave, po katerih naj bi se zgledovala tudi njuna dežela, da bi sestavila nerasistično vlado in odpravila 350 let trajajočo premoč belcev.
Med neko mašo je Mandela dejal, da bi njegova stranka potrebovala 43 milijonov dolarjev, da bi z uspehom nastopila na volitvah aprila prihodnjega leta. Pričakujejo, da bo večji del tega denarja prišel iz tujine.