AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNIN« DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, JUNE 22, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL /III ) CHICAGO PRIHAJAJO )JAKI ZARADI STAVKE Chicago, 21. jun. — V Chicago prihaja vedno novo vo- da se ne ustavi promet s truki vsled stavke unijskih lov. Vlada se trudi, da vzdrži promet kolikor mogo- [T če v normalnem stanju. ilftlfO linilA CA Dozdaj je že najmanj 2.000 '"MIG unije 10 vojakov prevzelo delo voznikov, unije so novemu predlo-delavslvo >ington. — Ameriško or-irano delavstvo se je kot dvignilo proti novemu i!femu predlogu, ki so ga senatni zbornici sena-'^ton, Ball in Hatch z iz-vsebuje ta predlog naj-Pogoje za bodoče sodelo-^ed podjetji in delavst- >P '»an C Okinawa je padla po 82 dneh Murray, predsednik4 «javil, da bi ta predlog iz ameriških delavcev e sužnje. m Green, predsednik te delavske federaciji ivil, da je ta predlog na-Msilni jopič za delavce. L. Lewis, predsednik premogarjev je izjave ta predlog način, da ie obuboža in bogate za- °rji, ki so vložili ta žPa trdijo, da bi ž njim, ^stal postava, onemogo-'idustrije vse spore in delavstvom in podjet- renije so bežali v masah pred •mi komunisti — Osservatore Ro-^oča o žalostnem polo-^oveniji v dneh, ko je ' Evropi potihnilo grme-dočim se je pravcato Sloveniji šele pričelo, *ačeli s "čistko" komuni-4toličani masah be-^ovenije, kot so enkrat ^ zavezniki dežele ne bo- Vatikansko glasilo dalje preganjanju v Slove-ga naprej izvajali nad Nemški naciji, za njimi fiisti. Najprej so Nemorali iz dežele do 95 od-v«e duhovščine in kakih ^ebivalcev, so domači ki niso hoteli zaosta-lemci, pobili najmanj 60 vnikov, na sto-ražencev ter med 15,000 preprostih ljudi. --o- 11 v Jugoslaviji navdajo Titovce _ v mestu so krogce, da se vrše v Bosni gori gerilski boji, pri . tteke gerilske skupine 1)0 Titove čete. ti play pe fti" vviH '«0 (rflel the % erioda bo tedne za žganje direktor Sohngen na-^a bo trajala prihodnja ^ nakup žganja v drža. 0(lajalnah samo 4 tedne, ko trajala od 25. juni-Julija. Iz liste racioni-i ^o vzeli zopet brinjevec festal operacijo ^ Stefančič iz 890 Rud- 1 a njim za stražo je do 3,000 vojakov. Armada namejrava poslati v mesto najmanj 10,000 vo. jakov. Urad obrambne transportaci-je izjavlja, da armada ne gre za tem, da bi zlomila stavko, ampak hoče samo vzdržati promet s truki. To je zdaj prvič v Ameriki, da vojaki vozijo civilne truke, kjer so unijski vozniki na stavki. Vojaštvo je začelo voziti truke na 25. maja, ko je predsednik Truman ukazal, da armada prevzame 1,200 civilnih prevoznih družb, pri katerih so unijski vozniki ustavili ves promet za živila in drugq potrebščine. Vozniki so šli na stavko v protest proti odredbi vladnega delavskega odbora, ki jim je izboljšal pri plači §4.08 za 51 ur na teden dela, dočim so zahteva, li $5 priboljška za 48 ur dela. Unija sicer trdi, da ni nobene stavke, ker se proti vladi ne sme stavkati. Toda vozniki enostavno ne pridejo na delo. Armada je zagrozila, da bodo klicani v uniformo vsi vozniki, stari pod 88 let, ki se ne priglasijo na delo. -o- Pretepi med ameriškimi in francoskimi vojaki so precej ponehali Pariz. — V pondeljek je nek francoski policist udaril s krepelcem po glavi ameriško WAC Pfc. Helen Potter, ko je hotela tekom neke parade preko ceste. To je dalo povod, da so se začeli pretepi med ameriškimi in francoskimi vojaki. Ko dekletu francoska policija ni pustila preko ceste, so priskočili ameriški vojaki in jo hoteli spremiti preko ceste. Tedaj se je pa začel pretep in pretepi so se nadaljevali potem kar naprej do srede po Parizu. Nek ameriški častnik izjavlja, da so pretepi že povsem prenehali in da stvar ni bila tako resna. Pfc. Potter je morala iskati pomoč v bolnišnici, kjer so ji zašili rano na glavi. -o- Begunci iz Primorske so problem v Italiji Vatikan. — Poročila predstojnikov raznih verskih ustanov iz Beneške Julije kažejo, da je iz Istre in tržaške okolice mnogo oseb zapustilo samostane, šole in bolnišnice. Te osebe so odšle v Beneško provinco. Tam je zdaj toliko teh beguncev, da je nastal resen problem glede stanovanj in prehrane. --o- Angleži razdirajo zdiaj Siegfried linijo Ploen, Nemčija. — Angleški vojaški oddelki so pričeli z raz-diranjem utrjene Siegfried lini- GUAM, 22. junija. — Ameriške čete so na otoku Okinawa strle ves organiziran odpor Japoncev. Boj za otok je trajal 82 dni. Toda sodijo, da se japonski poveljnik garnizije še ni podal in da ima pri sebi še peščico vojakov po duplinah ob obrežju, s katerimi se namerava upirati do smrti. V bojih na otoku je padlo 90,401 Japoncev in 6,990 Amerikancev, kot naznanja admiral Nimitz. Kljub temu, da se japonski povelj- nik noče podati, pa se je podalo Ame-rikancem mnogo vojakov. V sredo se jih je podalo 1,700. Vsega skupaj so Ame-rikanci zajeli ha otoku 4,265 japonskih vojakov. Amferiške izgube na Okinawi so sledeče: armada šteje 4,417 mrtvih in pogrešanih ter 17,033 ranjenih. Marini so pa izgubili 2,573 mrtvih in pogrešanih ter 12,565 ranjenih. Koliko ima vsega skupaj izgub mornarica še ni določeno. Do 24. maja so znašale njene izgube pri otoku 4,270 mrtvih ali pogrešanih in 4,171 ranjenih. čete 7. divizije zdaj p mu. I nee Ave. Albert L. Cimperman, 6307 Carl Ave. Albert Nosse, 1020 E. 74. St. Raymond P. Mestek, 6215' Glass Ave. Albert J. Skully, 975 E. 65. St. m m »» Pfc. Anton Klemens se nahaja na dopustu in sicer pri Mrs. Agnes Schmuck, 1249 E. 67. St. Prijatelji ga tukaj lahko obiščejo. Njegov novi naslov pri vojakih je: Pfc. Anton Klemens, Sqdn. A, 591st AAFBU, Stockton Field, Calif. j _ jorv t i A,roiš(? enkrat toliko manj sladkor- bamk na 15420 Lucknow Ave : ^ clevelandča_ se je oglasila tetka štork £ ter 10,000,000 jun pus Ua krepkega smčka ki P je tehtal ob rojstvu 9 funtov. Mati in dete se prav dobro počutita v Glenville bolnišnici. Mlada mamica je hči Mrs. Antonije Skozier. Naš poklon na vse stra. ni. V zadnje slovo ičilanstvo društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ naj se zbere nocoj ob 8:30 v želetovem pogrebnem zavodu na 152. cesti, da se poslovi od pokojnega brata Joe Adamiča. V pondeljek bodo podpisali carter za nirovno ligo San Francisco. — Zdaj je do_ ločeno, da bo zaključek konference Združenih narodov prihodnji torek. Takrat bo imel za-, ključni govor predsednik Truman. Zastopniki vseh 50 združenih narodov bodo podpisali novi čar-ter mednarodne lige v pondeljek. Kadar ga potem sprejme večina teh držav, bo postal pra-vomočen. Glasom tega čarterja bo ustanovljeno novo mednarodno razsodišče in pa varnostni koncil 11 članov, katerega naloga bo gledati, da se vzdrži mir po svetu. V tem koncilu bo zastopanih vseh 5 velesil,;, šest jih bo pn drugih, ki se bodo menjale, dočim bo prvih pet stalno v koncilu. -o- Italijanska drhal je vdrla v ječe in pobija nekdanje fašiste Milan. — Po tem mestu se vrše dnevno izgredi, ko ljudje zahtevajo več kruha in dela ter strožje postopanje proti nekdanjim fašistom. Drhal je vdrla v ječe v mestih Ferrara in Mode-da ter pobila tam 30 zaprtih fašistov, ranila pa 28. V predmestju Šesto San Giovanni pri Milanu so morali priti policiji na pomoč zavezniški tanki, da so razgnali množico demostrantv. Včeraj so bili izgredi v Milanu pred poslopjem Monte Canti-ni, kjer je urad zavezniške vojaške oblasti. Dan prej so bili izgredi v Turinu, Pavia, Brescia, No-vara in Cangrate. Med izgred-riiki je mnogo žensk. -o-— Nov grob Včeraj zjutraj je umrla v Huron Rd. bolnišnici 5 tednov stara hčerka staršem Henry in Dolores Kozlevčar iz 981 E. 141. St. Mati je iz dobro poznane družine Paul in Rose Petrovič iz 70. St. Poleg staršev zapušča sestri Dolores Jean in Elaine ter več drugih sorodnikov. Pogreb bo danes popoldne ob eni iz že-letovega pogrebnega zavoda in na Kal vari j o. Prva obletnica V pondeljek ob šestih bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pokojnega Antona Gii-ha v spomin prve obletnice njegove smrti. NAŠLI SO LETALO, KI JE BILO PRIPRAVLJENO ODPELJATI HITLERJA Travemuende, Nemčija. — V bližini tega mesta so dobili orjaško transportno letalo, ki lahko nese 30,000 galon gazolina. Nemška posadka pravi, da je imela ukaz zadnje dni pred končano vojno odpeljati Hitlerja na Japonsko. V letalu je prostora samo za 3 osebe. Angleški letalci so to letalo obstrelili nekaj dni pred koncem vojne in potem nemška posadka ni imela več časa letala popraviti. Nemška posadka pripoveduje, da so bila pripravljena še tri druga letala, da odpeljejo na-zijske prvake iz Nemčije. ailERIŠKA DOMOVINA, JUNE 22, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEO, Editor) (117 St. Clair Ave. HXndenon »628 CleveUM B. Ohio. ___, Published dally except Sundays and Holidays % NAROČNINA: Za "Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do Dottl, celo leto »7.50. Za Ameriko In Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland, po pošti. pol leta »4.00. Za Ameriko ln Kanado. 6etrt leta »2.00. Za Cleveland, po pošti Četrt leta »3.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaAalclh: Celo leto »6.50. pol leta »3.50. 6etrt leta »2.00 Posamezna Številka 3 cent« SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. »6.50 per year. Cleveland, by mall. »7.60 per r«ar. U. s. and Canada. »3.50 for 6 month«. Cleveland, by mall. »4.00 for 6 months. D. 8. and Canada, »2.00 for 3 month«. Cleveland, by mall, »2.25 for S month«. Cleveland and Euclid by Carrier. »6.50 per year; »3.50 for 6 month«. »2.00 for 3 month«. Single copies 3 cent«. Newburike novice 'I Entered as second-class matter January 5th, 190». at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 187». No. 144 Fri., June 22, 1945 Tako sodijo v Moskvi Sodna obravnava proti 15 ali 16 poljskim voditeljem v Moskvi se je vršila prav na tak način, kot sodne obravnave leta 1937 v takozvani "čistkj," kjer so zarotniki Tuhačevki >n drugi drug črez drugega hiteli zatrjevati, da so 100% krivi vsega, česar se jih dolži, predno so jih postavili ob zid in jim poslali kroglo med rebra. Dosti smo že zasledovali sodnih obravnav po časopisih, pa še nikdar nismo čitali, da bi obtoženi s tako ihto hiteli zatrjevati svojo krivdo, kot je to navada v Moskvi pod Stalinom. Obtoženec navadno zani-kuje krivdo prav do zadnjega in zanesti se moremo le na krivdorek porote, če je bil res kriv ali ne. V Moskvi znajo pa vse drugače. Tam sodna oblast najprej naznani širnemu svetu, da so obtoženci priznali krivdo, nato jih pa šele zaslišujejo. Ali ni to čudno, da obtoženci v Rusiji vedno priznajo krivdo, česar ne najdemo nikjer drugje na svetu? Ali je kak jurist v Ameriki, ki bi nam znal to pojasniti? Ali bi ne bilo priporočljivo, da bi ameriški juristi vprašali pri Sovjetih za tisto zdravilo, po katerem znajo vsakega obtoženca pripraviti od tega, da se sam obtoži krivde? Pomislite, koliko dela bi še prihranilo na ameriških sodnijah, ko bi ne bilo treba ne prič, ne raznih dokazov in argumentov odvetnikov. Obtoženca bi enostavno pripeljali pred sodni stol, ga zaprisegli, nakar bi ta na vsa usta hitel zatrjevati, da je absolutno kriv, česar ga dolže. Sodnik bi izrekel samo obsodbo, pa bi bila obravnava končana brez porote, brez državnega pravdnika in brez zagovornika. Če bi mogli dobiti ta patent od Rusov, bi bilo pa res nekaj vredno za naše sodnije. In Rusi so tudi mojstri v tem, da znajo ujeti krivca ali nekrivca. Pa ga niti ne iščejo. Povabijo ga enostavno na kruh in sol v Moskvo, tam ga pa lepo vtaknejo v luknjo, pa je mirna Bosna. Tako so napravili tudi s tistimi 16 Poljaki, kat£££ so povabili v Moskvo na razgovor glede bodoče poljske vlade ter jim obljubili varen povratek domov. Poljaki, ki so Slovani in kot taki verjamejo svojim slovanskim bratcem v Moskvi, so se odpravili na pot v Moskvo. I kdo bi pa ne verjel Stalinu Velikemu, ki ni še nikdar prelomil besede! In ko so prišli Poljaki v Moskvo, so jih pa Rusi tako dobro spravili, da je za več mesecev izginila vsaka sled za njirni. Menda so se bali, da bi jim kdo ne storil kaj žalega. Pa se je svetu čudno zdelo, kam so poljski voditelji izginili. Šestnajst krepkih Poljakov ne izgine kar tako kot binkoštna rosica pred sončnimi žarki. V Moskvi so pa molčali dolgo časa o tem. šele na konferenci v San Franciscu se je zunanjemu komisarju Molotovo zaletelo, in je priznal, da je tistih 16 Poljakov na ričetu v Moskvi. Svet je ostrmel. Še bolj je pa strmel, ko je Molotov povedal, da pridejo pred sodnijo, ker se jih dolži sabotaže in drugih prestopkov proti Rusiji. In kot bomba je padla v svet oni dan vest, da so prijeti Poljaki že priznali krivdo. To se pravi, da so sabotirali proti ruski armadi, da so pošiljali tajna poročila poljski vladi v London in kaj še vse. Pomislite, 16 Poljakov je ogrožalo varnost skoro treh milijonov ruskih vojakov. Pa sabotirali so, ker so s svoje zemlje svoji lastni vladi po radiu pošiljati "vesti! In kdo so tisti Poljaki, ki so bili obtoženi in ki so "priznali" tako strašno krivdo napram Rusom? To so tisti, ki so pet dolgih let vodili podtalen boj proti nacijem, ki so umirali, zmrzovali in stradali, pa ki niso klonili glave nacijem. To so tisti, ki so se dvignili v Varšavi proti Nemcem in kjer jih je padlo v nekaj dneh do 250,000 v nemškem masakru. Ali so talci izdajalci? In da se ne pozabi, da je stala takrat par milj od Varšave velika ruska vojska, ki ni ganila niti s prstom, ko so naciji morili Poljake v Varšavi, da so se morali končno brez hrane in brez municije podati. Ali take ljudi imenujete izdajalce? Ko sta leta 1939 Stalin in Hitler vdrla vsak od ene strani v Poljsko ter si jo vsak pol pobasala v malho, ali so bili Poljaki izdajalci, ki so se temu ropu uprli? In ko je Stalin ukazal odpeljati v Sibirijo na tisoče in tisoče Poljakov, ali so bili izdajalci, ker niso šli prostovoljno v izgnanstvo iz svoje rojstne dežele, ln ko so Rusi gnali nacije domov ter pri tem dosegli poljsko zemljo, je poljska vlada ukazala svoji vojski domoljubov doma, naj se pridruži Rusom in se ob njih strani bori. To se je tudi zgbdilo. Pa kaj so napravili potem Rusi ž njimi, ko so nabili Nemce? Razorožili so poljske častnike in vojake, ter jih razposlali po koncentracijah. Niso jih namreč marali, ker niso bili — komunisti. Kdor pa ni komunist je vsak nevaren Moskvi, kot vemo. Po vsem tem naj bi pa še pričakovali, da bi Poljaki vabili Sovjete na žegnanje, kaj ne? Stalin je postavil svojo vlado za Poljsko. Ne pusti, da bi kdo prišel k tej vladi, ki ni 100% rdeč. Zato so pa te poljske voditelje zaprli in jih obdolžili sabotaže, razglasili, da so priznali krivdo ter tako postali nesprejemljivi za vstop v poljsko vlado. To je vse. Pravijo, da jih ne bodo ustrelili, ampak samo zaprli. In prepričani smo, da bo preteklo dosti vode reke Volge v morje, predno bodo ti Poljaki zopet svobodni, da bi lahko povedali, kako in kaj, če bodo sploh še kdaj prišli iz Sibirije. Tako delijo pravico v Moskvi in povsod, kjer je ruski sistem vlade, v Jugoslaviji, Bolgariji in drugje. In po taki iSveti Peter je zadel na pravo glede žensk, ko je pisal v svojem prvem listu v tretjem poglavju: "Vaš okras naj ne bo zunanji (samo) v kodranju las in na-vešanju zlatnine ali v noši oblačil, ampak bodite skrit človek, srca z neminljivim krasom krotkega in mirnega duha. Tako so se nekdaj zaljšale svete žene." Nikdo nima rad ženske, katera zanemari svojo zunaj nost in hodi okrog,' kakor koruzni strah, žene, katere mislijo, da se jim če« teden ni treba umiti in počesati ali, ki hodijo po hiši v zamazani obleki, take žene ne bodo dolgo dobivale občudujočih in veselih pogledov od svojih mož. Kdo je kriv? Na drugi strani pa se žena smelo še tako' puca in lišpa, ako ni njeno obnašanje pravo, ji ne bo bogve kaj hasnilo. Prva in najpomembnejša lepota ženske je v srcu. ženska mora biti bolj fina kot pa moški. To pričakuje vsak. ženska, ki pobira vsakovrstne napake moških, kot kletve, nespametno govorjenje, robato obnašanje itd. taka ženska se lahko lišpa cele dneve, pa ne bo imela spoštovanja pri ljudeh. Robatost in neotesanost tudi pri moških ne zagovarjam. Nikakor ne. Tudi moški naj se obnaša in govori, kot izobražen človek, če ravno ni delal višjih šol. Moški, kateri zna pametno govoriti in se obnašati, kot kri-stijanu veleva njegovo prepričanje, da je otrok božji, je bolj kulturen in finejše izobražen, kot pa največji učenjak, ki se ne zaveda, da jo po božji podobi ustvarjen. * * * Guy Knobloch podaja v The Forester magazinu razliko med krščanstvom in pa komunizmom. On pravi: Krščanstvo je ljubezen, komunizem je sovraštvo. Krščanstvo je''Wravnost, komunizem je .skrajna skvarje-nost. Krščanstvo je zvestoba, komunizem je izdajstvo. Krščanstvo je usmiljeno, komunizem je brezusmiljen. Krščanstvo osvobodi, komunizem zasužnji. Krščanstvo gradi civilizacijo, komunizem daje barbarizem. Krščanstvo je resnica, komunizem je blodnja, je laž. * * * Father Praznik je odšel za par tednov na sveži zrak. Upamo, da ga bo tako prevzel ta zrak, da se bo vsaj za dvajset funtov zredil in ne bo izgledal, kot bi bil prišel pravkar iz kakega nemškega koncentracijskega taborišča. Father Praznik malo je, pa veliko misli. * * * Katoličani v Zedinjenih državah izobražujejo dva in pol milijona otrok in to sicer potem, ko so plačali za javne šole prav toliko kot drugi. Katoličani imamo 140 institucij za višjo izobrazbo, 670 dekliških višjih šol, 2000 tako zvanih "high school," 8000 primarnih šol, 300 sirotišnic, 85,000 učiteljic in učiteljev. Vse to stane katoličane en milijon dolarjev vsak dan. To je velikansko število in velikanska vsota, ki jo katoličani izdajo za pravo, popolno izobrazbo svojih otrok. In še je komaj polovica katoliških etrok v katoliških šolah. Javne šole imajo denarja na razpolago več kot zadosti. če ga ni/ ga pa kratko malo naložijo, ne po potrebi, ampak po tem, kot ga močna klika zahteva. čudno je to; čim manj je otrok v javnih šolah, tem večji so stroški za njih šolanje. * ♦ » Denver Register prinaša vest na prvi strani, št. 25, o Slovencih doma, ki v trumah bežijo pred komunisti. "Nazijci in komunisti so delali skupaj v preganjanju katoličanov in pobija- nju slovenske inteligence." Končno bo prišla resnica na dan, ne le po člankih Ameriške Domovine, ampak popolnoma od tuje strani. To menda ne bo posebno dobro za one, kateri so ves čas vpili, da komunistični partizani "osvobojujejo Slovence." 50,000 ali več so jih res osvobodili tako, da jim niti komunisti niti nacisti ne morejo več škodovati. * * * Miss Victoria Hočevar na 82. cesti je dobila pismo od strica, Monsignor Zakrajšeka, v katerem piše, da so Nemci brata potolkli, na sredi ceste in sina njegovega. Mati je umrla med tem časom, menda od žalosti. Takih pisem bo prijhajalo čim dalje več. * * * "Vsak dom, bodisi še tako siromašen," pravi nekdo, "je dvakrat tako lep, kot najlepše mesto na svetu." * # * "Bodi vendar malo bolj živahen pri umiranju," je karal vodja filmovanja igralca, ki je imel predstavljati umirajočega. ♦ * * Anton Zupančič eden naših večjih ministrantov je sprevidel, da znotraj ni vse prav. Zato se je podal v bolnico k operaciji na slepiču. Upamo, da Tone pride prav kmalu zopet zdrav nazaj. * * ♦ Morda se vam zdi nevrjetno, pa je dejansko dokazano, da ima lemona več sladkorja v sebi, kot breskva ali pa kot melona. * ♦ * Bral sem, da je neka zakonska žena mislila, da izgublja ljubezen moževo. Zato se je napotila, saj veste, "k sedmi hčeri sedme hčere," katera je baje vedela kako se pridobi ljubezen moževa zopet nazaj. Sedma hči sedme hčere pa ji je dejala: "Dobi velik kos bif steka. Nare-ži čebule in ptisoli in popopraj na obeh straneh, potem pa praži na žerjavci nekaj minut in daj možu, da poje." Storila je tako in, dasi je bilo to še lansko leto, jo še danes ljubi mož. No, zdaj veste žene, kako treba. * * * žena se prebudi sredi noči in vidi v temi nekoga, ki je ravno stikal po žepih moževih hlač. "Prebudi se," je rukala moža. "Nekdo je v sobi in stika po tvojih žepih." Mož se nekoliko predrami in reče zaspano: "Kar sama se poglihajta." « * » Rev. Gabriel Rus. S. M. nam je obljubil, da nas obišče v nedeljo. To bo tudi ravno prav. Porabili ga bomo kakor žejna zemlja dež. Dobrodošli! Father Rus je sin Gabriel Rusove družine na Rosewood. » * ♦ Naznanilo zaročencem. V teh časih, ko se vojaki po ročajo na svojih dopustih in nimajo zadosti časa za tri oklice, naj v takih slučajih pride nevesta naznanit oklice pravočasno. Vsaka poroka mora imeti tri oklice ali pa biti despensirana, to se pravi, morajo imeti poro-čenci dovoljenje od škofa, da se smejo poročiti brez oklicev, ako je vzrok zadosten. Take despen-sacije iskati, da veliko sitnosti pa dela nepotrebne stroške po-ročencem. Tega se zaročenci lahko ognejo, ako pravočasno naročijo oklice. Oklice lahko naroči nevesta sama, ako ve vsaj ime in priimek svojega zaročen, ca. -o- Od vseh mornariških letalcev, ki se morajo spustiti na morje iz tega ali onega vzroka jih rešijo 65%. # * m Letošnji mesec marec je bil edini mesec tekom te vojne, ko so znašali ameriški vojni izdatki nad 8 bilijonov dolarjev. "demokraciji" cedijo sline nekateri naši Slovenci tukaj. Naša iskrena želja je, da bi se tiste "demokracije" nekrat tudi najedli. Bog žegnaj, bratci . . . POZDRAVLJAJO TE JUNIJSKI VRTOVI Pozdravljajo Te junijski vrtovi- ljubezen Tvojega srca slave, Gospod, slovenski narod blagoslovi, da v Tvoje božje upal bo srce. Gozdovi, reke, polja in planine, vinogradi, vrtovi, travniki, domovi in svetišča naše domovine pojo pozdrav ljubezni z nami Ti. Zvelijčar, blagoslavljaj domovino, nad njo mogočne roke razpro-stri, slovenski narod, zemljo in mladino napajaj v morju svoje milosti. Slovenija naj Tvoje bo svetišče, ljubezni Tvoje in dobrot oltar, Slovencev srca Tvoje bivališče, kjer naj gori ljubezni večne žar. Gospod, slovenski narod varstvo Tvoje, naj brani zvesto pred sovražniki, naj v miru Tebi slavospeve poje oltarje s cvetjem junijskim krasi. Srce presveto vladaj po Mariji nad našim ljudstvom v Sloveniji, da strla moč bo hudobiji in vse, ki sveto vero rušijo. Tončka Jevnik. -o- Vojskovanje nekdaj Kot prva obkoljevalna vojska v velikem obsegu je stopila v zgodovino Hanibalova vojska, ko se je Hanibal v bitki pri Kanah zagnal s 50,000 do 60,000 možmi v Rimljane, ki so imeli 70,000 do 80,000 zbra nih mož. Hanibal je razvil misel krilne bitke, ko je, ker je imel več konjenice kot Rimljani, oba boka Rimljanov tako dolgo teptal s konjenico, dokler niso bili Rimljani z vseh strani obkoljeni in z vsemi Ha nibalovimi silami pobiti mož za možem. :S Cimbri in Tevtoni so na rimska vrata potrkali vojščaki, ki niso ničesar vedeli o krilnih in oblegalnih bitkah. Njihovo orožje je bilo zaničevanje smrti in popolna vdanost vojski. Germani so bili v vseh dobah najhuši nasprotniki Rima, dokler ni Cezar, mojster treh veličin vojne: to je časa, prostora in prilike, ponesel meč v Gernjanijo in je tam tudi zmagal. Konjeniška vojaška z vzhoda Štiri stoletja po Cezarju je Evropa trepetala v hunskih vihrah. Vojska je postala konjeniška vojska na debelo. Atila je potegnil vso zemljino pod kopita svojih konj. Šele na Katalonskem polju so ga ugnale rimske in germanske armade. Huni so izginili iz Evrope, a ostala je konjenica. Pehoto so izrinili iz bojišč in vitez v o-klepu je prevzel meč. Cez 800 let po Hunih je bila Evropa vnovič v nevarnosti spričo napada množice z vzhoda: Džin-giskan je oznanil svoje želje po oblasti čez ves svet. Spet so se evropski veljaki morali boriti proti množici armad, ki se jim niso mogli z ničemer drugim upirati, ko s konjenico. Leta 1218 je Džingiskan s 700,000 vojaki odrinil s Kara-koruma, da bi si osvojil svet. Njegova armada je prinesla naravnost moderno izvežbanost in organizacijo. Na bojišče je postavil poleg konjenice tudi artilerijo z velikimi metalnimi stroji in oblegovalnim orodjem — da celo pionirske čete in vo-zotaje s prehrano! Več desetletij se je Evropa tresla pred mongolsko šibo božjo. Po mongolskih napadih so v Evropi prišli na to, da samo konjenica vendarle ne zadošča na bojišču. Predvsem se je treba zahvaliti Švicarjem, da je v počasnem, a neprestanem razvoju dobila spet pehota meč v roke. Razvoj strelskega o-rožja je privedel spet do kombiniranih bitk, ki so bile zdaj že ojačene po boljši artileriji. V teh časih srednjega veka pa ni bilo nobenega vojskovodje, ki bi se bil mogel primerjati z A-leksandrom Velikim, s Cezarjem ali Džingiskanom. Tudi niso države krile stroškov za vojno, ampak so jo plačevali oblasti in zemlje lačni knezi, ki so uganjali roparsko viteštvo na debelo. Tridesetletna vojna, največja vojna, ki je kdaj koli pustošila po Nemčiji, pa ni bila v nobenem razmerju z obsegom bojišč. Jako se moramo čuditi, če na primer zvemo, da je bilo v bitki pri Breitenfeldu 52,000 mož z 70 topovi, pa je merila fronta cesarskih čet samo 4200 korakov, fronta švedskih pa 3,000 korakov. Za gibanje, razvoj in trajanje bitke je bilo na razpolago komaj kakih šest kvadratnih milj. Puška je bila takrat že,tako izpopolnjena, da je izurjen strelec lahko dvakrat v eni minuti u-strelil. Koliko novega bodo mo-■gli zgodovinarji napisati šele o sedanji strategiji te sedanje divje vojske! -o- Domača fronta 5 ZAHTEV STRICA SAMA Washington. — Vlada mora zahtevati ta teden od svojih državljanov naslednje; 1. Glejte, da boste preživeli počitnice doma in prepustli železnice vojakom, na počitnicah, ali ki odhajajo na pacifično bojišče. 2. Vpišite se v Cadet Nurse Corps in pomagajte zadostiti potrebam na tem polju. 60,000 žena v starosti od 17 do 35 let, ki so dovršile High School je potrebnih. Informirajte se v svoji lokalni bolnici glede tega brezplačnega učnega tečaja. 3. Hranite papir, odpadke in časopise. Pomanjkanje papirja je še vedno kritično. 4. Pomagajte v svoji občini kot 'price pannel assistant.' ■ Prostovoljcev silno primanjkuje v tej borbi proti inflaciji in dragnji. Obiščite svoj lokalni rationing board. 5. Glejte, da bo vaš pridelek na Victory vrtu čim večji in o bilnejši. Napravite si zaloge in vkuhajte, kar le morete. Zaloge konzerviranega živeža prihodnjo zimo bodo manjše za civilno prebivalstvo. VOJNI BONDI SO OMOGOČILI B-29 LETALA Washington. — Dne 6. junija je bilo leto dni, odkar so B-29 letala prvič preletela in obmetavala z bombami Bangkok, v Siamu, s komaj par letali. Danes ima 20. zračna sila najmanj 2000 letal na bazah na otokih, s katerih napadajo osrčje Japonske same. V ta letala je vložilo ljudstvo Amerike najmanj $1,-200,000,000. Vojno tajništvo je stavilo finančnemu tajništvu na razpolago številke in druge podatke, da predoči ljudem, ki kupujejo bonde, na razumljiv način, kam gre denar." — OWI. V štirih mesecih 28,500 kršilcev odredb OPA kaznovanih Washington. — Različne kršilcem odredb OPA v teku prvih 4 mesecev tega leta, za prestopke določb za ceno, najemnine in racioniranje. Chester Bowles, OPA administrator, je objavil ta rezultat široko zasnovane kampanje za izvedbo OPA regulacij. "V štirih mesecih, ki so se zaključili s 30. aprilom, je bilo naloženih 28,552 kazni — 481 je bilo obsodb na ječo," je dejal g. Bowles. Ta rekordna številka naj bi prepričala vse kršilce, da nastopa OPA zelo resno in da bodo sodišča kaz- novala vse kršilce vojnih redb.—(OWI) \ -o-— _Kupu jtevo jneJ)onde! & J v^Ngj^r' mja®1 Torej kot vidite smo tisto of valico v perju srečno p<>sla!l "c kamor spada, šepicova ur jo je na vso moč lepo spej™ m; tisto nedeljo smo pri nas se .( krat dlje mlatili kot , ( Družini sem svetoval in ' dajal dober zgled: otroci, le 8 . časi, take košte nimate ^ dan, niti vsako nedeljo ko nekako je svetoval tudi ^ rihov Jurij svojim kolegij ^ so kosili pri dolenjem po ju: "Fantje, le počasi! ^ . dolg, gospodar pa slabo P ^ Dolgo me je vzelo, ^ s, sem šel vprašat Urško za. , ^ Sedeli smo v kuhinji štiWe' ,. spodinja Urška, gosP0^ ^ in sin Jim. Ko sem zf^ V( povedovati o moji 010 hvaležnosti, ker so ^ J •„ ^ kastrolo, plin in mast, s® ^ ^ vi oglasil Jim starejši, ^ potrkal po svojih JuniiS i0 sih in rekel: fc ^ "Ja, ja, saj sem ix(lAJlS g£ delo, da sem jo pripr»v je strolo." . 12 Tedaj poprime J^«1 ,k, mi zaupa: "Jack, med 5 v čeno, če bi ne bilo v Sj ža kokoš še danes ska* ' ^ tah." c , Ves začuden P°gledal?ar Prt din jo Urško, če je reS- ' s ta njena bordarja. p, Ij, samo milo nasmehne >j ^ "Oh, kar pusti jih, n« r ^ ta. Saj veš, da moram ^ pri hiši vse sama." ; iar "Tisto pa spet ne! "->' ( ^ starejši svojo vel.ia^0' ^ ■> nisem jaz prinesel kok j. ^ kuhinjo?" od "Mene tudi ne boste* ^ v nič devali," sekund^ mlajši, "kaj nisem,3 ' ^ perje doli v garblC'rk0 st< I 0( "Aha, strašno veli , ^ pomagala, to je pa 1 ; mela dosti dela." . na ^ ' "Kakšen račun, nek1- ^ kar pozabi." pof }J "Urška," tedaj £ Jim starejši, "pa S1 h jci ^ si dala Jacku nje£°v ^ ^ Naša se mi je zdela ]ie hna." . » s i jjj, "Vidiš ga, kakšen ^ ^ ^ duje nanj žena, "ti b' vji!'1 t^ najrajši obe sam ^ i ^ "Tisto ravno ne, a" f t , b liko sem pa le računa ^ ^ bo Jack morda P°za° j. kokoš." .jjj. ii i Vl- "Ata, to bi se ^ i. smejala, če bi bi«, 1 0C D, j sti sinko, ki bi bil dov^ ^ doben očetu, če bi 211 jašat se jv "Vidita, fantička, o! «i sim tedaj jaz, ne d» 0 ^ < f besedo, "kako malt°inia, < s poznata. Rečem v' ^A , mi ni zdela še nobena j he ko dolga, kot tista, ^ p 'r sem imel nalogo pr>1 n , 0 ko k vam. če bi * ^ U sram ljudi, bi bil že p V g evangel ju odšel. «0;'deijo ^ se je pa tudi tisto « kott «3 nekam počasi obrača , j. i nalašč zadržaval v • del sem namreč, v d « varnosti je moja c j, vj sta vidva v ^mj n> samo da je vse M . >. Bog ti daj zdravje, u mi jo spekla." rirn5 i. Ampikče se bo pa J < J ujedal mu lahko ij0 f , J mi zdaj vsak dan ^K ^ jat kuharice, enčes. ^fl tti jo prinesi, Jack, ti J p zrihtala!" gur, PreJ .[ C> jo nosil po St. ClairJ V > ka mlade, ni bilo V*^, ^ h. . . , hočem reci c me bil izvlekel iz f' , i ir SHERISKA, DOHovma, JUNE 22,1945 na božjo pot. — Medu pa ima tale panj na koncu dosti, lčpega medu v satju, brez zalege. Dehti kakor sam ajdov cvet in rožmarin. Tega poneseš ti h Kr-žanu celo škatlo. Tako se boš najbolje prisladkal." Tone je prikimal, ker ni vedel, kaj bi rekel. Bal se je tega pota in vendar si je še budil upanje, da se vse zopet na dobro obrne. Kupil je zavitek tobaka za Miha, da bi se temu tudi prikupil, in nastopil je drugega večera težko pot k nekdaj tako ljubi Kržanovi hiši. Tone je premišljal med po-' tom, kako bi govoril, da bi bilo na vse strani prav. V veži Kr-žanove hiše ga je srečal Miha. "Miha," je dejal Tone prijazno, "tobaka sem ti prinesel. . . Glej!" Miha je zaničljivo pogledal zavitek, mahnil z roko in dejal: "Ne bom. Le obdrži!" Tonetu je gnala nevolja kri v lice;-toda pregamal se je in molčal. Iz sobe je stopila Kr-žanka in si brisala roke ob bel predpasnik. i "Dober večer, mati," 'je dejal Tone in postavil panjič na mizo. "Medu sem vam prinesel." "Ali medu?" je dejala žena. "Saj ni bilo treba. Kako bi se oškodoval!" "Kje pa je Jerica?" "Ali Jerica? Mislim, da je še na njivi in očeta tudi ni še doma. Oh, Tone, nekaj ti moram povedati; ampak ti ne smeš biti hud. Kako rada bi videla jaz in oče, da bi ti vzel Jerico,, to i-tak veš. Oba sva se že veselila njene sreče. Toda jaz ne vem, kaj je padlo dekletu v glavo, ki trdi venomer, da te ne more vzeti. Jaz in oče, oba sva si že veliko prizadela, da bi ji pregnala te muhe, toda vse zaman, vse zaman. Siliti pa dekleta ne moreva. To sem ti hotela povedati, Tone, in lepo te prosim, nikar nam ne zameri." " MALI OGLASI Gostilne naprodaj Proda se 4 gostilne. Za na-daljna pojasnila pokličite' IV 1514. (146) žena in dekleta! Dež pada vsak dan, dežnikov se ne dobi več. Pridite po kopalne oblike in kape. To bi bilo najboljše v takih dneh, ko je vedno toliko dežja. Kopalnih oblek imamo veliko izbiro, vse mere od št. 2 naprej pa do 48. 48 je že za precej veliko mamo. Imamo tudi suknje, obleke, krila, bluze, jopiče in vse drugo, ki se potrebuje za opravit. Dosti vprašanj smo imeli tudi za flanelo in porhant; sedaj smo ga dobili dosti v več barvah. Pridite, se vam priporočamo «. Anzlovar's 6202 St. Clair Ave. vogal 62. St. (June 22, 28) V Collinwoodu Naprodaj hiša blizu :Grove-wood, za 2 družini, 4 in 4 sobe, v jako dobrem stanju, cena $7,-300. 6 sob mo- J. Knific 740 E. 185. St. nasproti Muskoka IV 7540 ali KE 0288 Stanovanje v najem Oddajo se 4 velike sobe in garaža; odda se družini brez majhnih otrok. Vprašajte na 713 E. 156. St. (146) KUPITE IN PRIHRANITE pri Northeast Sales & Service Roper, Grand, Norge—plinske peči. Kombinacijski grelci na premog, plin in na olje. Oddajte vaše naročilo za lednico in pralni stroj sedali Northeast Sales & Service JERRY BOHINC, lastnik 819 E. 185. St. odprto do 8 zvečer Varna investicija Naprodaj je apartment na 91. cesti, severno od St. Clair Ave Trdno zidano poslopje, parna gorkota, stoker, termostat, 4 so. be in kopalnica za vsako družino. Jako lepa okolica. Letni dohodki znašajo 12% čistega. Jako zmerna cena. Geo. R. McKay Inc. CHerry 7080 (145) Avto naprodaj Proda se 1941 Chevrolet sedan. Poizve se na 7510 St. Clair Ave. HE 5834. (146) Glavobol, revmatizem in druge stare bolezni Vam najhitreje ozdravi SUN-KRAFFT LUČ Cena $64.50 Dobe se pri MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. AVTNA ZAVAROVALNINA za 5 ali 10 tisoč dolarjev "Liability" za samo $20 Nova državna postava zahteva, da ima vsak voznik avtomobila zavarovalnino na avtu. Za nadaljna pojasnila se obrnite na MIHALJEVICH BROS. CO. 6424 St. Clair Avenue PELO D0B|J0 DELO DOBIJO ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiu I Razpis službe ( = Gospodarski odbor Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. = E razpisuje službo oskrbnika za SND z dobro mesečno plačo in s prostim = = stanovanjem ter gorkoto in rasvetljavo. Služba je stalna. £ s Kogar veseli ta služba, naj se ustmeno ali pismeno zglasi v uradu 5 = SND. in navede gospodarskemu odboru svoje zmožnosti. 5 čas, da se zglasi je do 20. julija, 1945. £ E GOSPODARSKI ODBOR SND. ............................................minimumu.....mirnim........... ALI SLABO SLIŠITE? Pridite k nam in poskusite brezplačno novi Zenith Radio-nic pripomoček za sluh. Na tisoče oseb si ga je že nabavilo in zdaj ne morejo biti brez njega. r~ RADIONIC HEARING AID COMPLETE Mode) A-J-A With NewtroK«« Eonihxro* wKC«rt Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot- tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEpmore 2473- (FrI. x) POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali lornezih. zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 Popravljam in predelujem hiše, stanovajijfi in trgovske prostore Strehe pokrijemo nanovo ali pa popravimo stare strehe. Zanesljivo in točno delo. Cene zmerne. Dam brezplačno proračun. Se priporočam FRANK JANŠA 5715 Prosser Ave. EX 1904 (Fri.-x) Vas muči glavobol? Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. CENA 50 CENTOV Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph, C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Spreten mizar Za vsa mizarska (karpenter-ska) dela zunaj ali znotraj vašega doma, kakor tudi popravo streh; dobro delo in zmerne cene. Pokličite John Kocjančič 1246 E. 58. St. Tel. EN 1182. (Fri. — x) BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v prelzkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Ml imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile." EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometrlstične potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Mi imamo v zalogi pasove za pretrga-nje. za moške in ženske. BLISS COAL CO. PREMOG Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore »808 Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA PpSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Za lepotilni salon Takoj se sprejme operatorico za lepotilni salon; tlelo je 5 dni v tednu. Zglasite se na 5506 Superior Ave. ali pokličite HE 7202. (144) MALI OGLAŠF" Poceni hiše Za eno družino na Lockyear Ave. 6 sob, furnez, garaža. Na 185. cesti moderna hiša 6 sob, furnez, garaža, lot 50x140. Na 79. cesti hiša za 3 družine, dobra investicija, nosi $90 na mesec; cena je $9,000. Za več informaciji pokličite zvečer od 7 do 8 ure Geo. Kasunic HEnderson 8056. ___ (144) Hiše naprodaj Hiša za 4 družine, 16 sob. Hiša za 1 družino, 6 sob. Te hiše sta obe na enem lotu. Poizve se na 993 E. 63. St. ali pa pokličite EN 7626 med 6 in 7 zvečer. (June 15, 16, 21, 22) Naprodaj • Hiša za 4 družine, 3 garaže, ekstra velik lot. Vse v dobrem stanju. Velik furnez z novim avtomatičnim stokerjem. Dohodki $720 na leto. Hitremu cupcu samo za $5,500. Izvrstna prilika za dobro investicijo. Zglasite se pri nas takoj. Naslov je 5345-7 iSpencer Ave. bli-zu'SS. ceste. Mihaljevich Bros. Co. 6424 St. Clair Ave. HE 6152 (June 19, 22) Sprejme se dve ženski za čiščenje, eno za podnevi, eno za ponoči. Zglasite se v uradu na 842 E. 79 St. HE 2000. '(X) Delo dobi Delavec dobi delo z dobro plačo. Vprašajte pri A. Malnar, 1001 E. 74. St. (147) Stationary and Portable Bench Grinders Plača od ure Turret Lathe operatorji na Warner & Swasey strojih Plača od kosa Steel Improvement Forge Go. 970 E. 64. St. (144) Ženske COMPTOMETER OPERATORICE STROJEPISKE JUNIOR STENOGRAFKE GENERAL CLERKS POMIVALKE POSODE . 48 ur na teden Plača in overtime Zglasite se The Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. (145) Ženske za čiščenje Nočno delo Plača od ure Stalno delo Vprašajte pri Mr. Stocker od 8 do 5 Carnegie Medical Bldg. 10505 Carnegie Ave. (149) Za čiščenje uradov Sprejme se ženske za čiščenje uradov od 10 zvečer do 6 zjutraj Dobra plača od ure Zglasite se Marquette Metal Products 1145 Galewood Drive idel SPISAL DR. "' * je čakal in gledal, ali fe odkod Kržan ali nje-iafll 6Ila ^ak otrok, ki bi r^ fegnil, iz zadrege. Od P& !t ni bilo nikog-ar, kakor Ultfl ga nalašč pustili v Vprašal je še, kam da tis 0 °če, kaj dela mati, kje Ti ; potem pa ni vedel ^a imate gotovo veliko l^va( je dejala Jerica in se | ji i 1 stran, ker se ji je ze- :i, le e hp v" Je menil, da se ze pre-'„e. ^i. u,3i \ie ti ne morem dati, ker. g0ni» ls° mokro," je dejala Jemali 8e obrnila. Ko je bil od-pai Ogledala za njim, si za-} pla z rokami in s6 bridko prt la- Kako ljubo bi. ji bi-,a rai'' njej dal Tone slovo, ne jrje: č!t)u, če bi se razjezil To-dar 'jezi raztrgal težke vezi. ačel pošten in dober, in j0siri Vendar ni mogla rada i-pos1 3e je 5 je bil tukaj," je deja-ki s 'ko sta prišla oče in ma-iških je? Ali si se premis-I pa 6 vprašal oče. rji za 8a ne morem vzeti," je Jerica, se naslonila na mlaji 1 zaihtela. "Saj ga spona^ ker je tako blagega "sr-B( bi 4 vzeti ga ne morem." ala v si neumna!" se je jezil ''r ne poslušaš svojih ro-m gc '' Kako se boš kesala, kar Prepozno!" ika s |a ne more, ga ne more," in P1 a mačeha, ki bi bila ra-j g° to še doma obdržala, ker l oPr feidna in da bi ne bilo l0W Šteti. "Ali si že po-,raW ti je bil Tetrev pove- 0. °liko dote pa bi morali , i) A oš »" Saj tem Klančarjem * dosti." pr. .Mpustite, oče," je tar-lira |ka, "ne morem druga- iaz ' '"ota za vso hišo!" se je 0()s ' oče. "Toliko časa smo 1,'' togega fanta, dokler ni. ni8' ^li besede. Sram vaju "j tebe, ki si goljufala ., človeka, in tebe, ki ji " SJ' !»tuho!" ^ jaz nisem goljufala ;1 se je zagovarjala hči,1 * na ^ goljufala sama sebe,j J1 mislila, da ga imam1 t veirj, da ga nisem '°t0\ 'j* če bo kdo trpel, bom > jaz in ne bom nikomer P111 Jjala. Samo pomagajte z ne morem več stopiti it s ,^'ed oči, ker se mi milo bi) ^ vidim, kako je on do-lV)!' tiu jaz vendar ne morem P^j ,'tti- Saj mi je bilo hudo, >ia . ,Jila neprijazna ž njim, 1 Pr> 11 bi bila, če bi bil on hud : Jaz ne morem več! Re-a " i ! vi, kako da je in naj mi ideI?' | 1 Naj si poišče drugo j pif ki bo boljša od mene. J se je moralo tako zgodi- se n. pro! : si ti," je dejal oče, "a ' ,1);i tudi, ker sva te posju- , ( 0 si toliko časa zavlače-na- s ifli,s if { )0 H Je; to je!" je dejala ma-p j^isiliti se ne da nič. — l n* , bom jaz lepo razložila, L" 'tl stvari stoje, in ga bom V Jlažila." Jeljo pjančar je že dolgo slu-j<0tl j da sta sin in hči tako 0pj.; i Da ni bilo Gašperja na p> mu je bilo čisto prav, a, \ t°neta. mu Je bil° hudo-žifli'' [ilVal .l'e sam stopiti h Kr-J0 iH 11 odstraniti ovire; toda !ška> tJe'. da se bo Tonetu zame- ii, S Kržanu več škodil kot i \ iif s i nli { i e bo vse poravnalo," je jj0 ( . Hina, ko sta združevala :,U.K |^ku tri panje v enega, ' ' l,Hel vsak zase premalo h K° , "Mladi ljudje so kakor jjoti Jonsko vreme-, ki se tri-^ dan spremeni. Mana ek3' pa, ker ni Gašperja od ,,' Jaz pa prosim Boga, iT: ^e bilo in če nas reši te ' Poj deva oba v zahvale THE MAY COMPANY ^ nji M ? t ■ MM / • BLUZE KRASOTE IN KAKOVOSTI Oglejte si jih. Med prednjimi stili v poletnih bluzah. Sleherna flHHi ponosno izkazuje listek, ki jo označuje za najboljšo glede ka- ^^^^ kovosti kot tudi stila. Želeli jih boste imeti več, da vam bodo poletni suits služili neumorno od sedaj do jeseni. a jH THE MAY COMPANY . . . BLUZE . . . PRITLIČJE ^^ H ......... Zamrzovanje produktov z super-cold opremo '' I '' ^ '' ' '" ''' ti i 'ill "-Vi lahko napravite vašo trgo-|F vino središče kupčije, kjer bo II vsak rad kupoval. Super-cold I produkti to lahko omogočijo. ZAMRZOVALNIKI, HLADILNIKI, RAZSTAVNE OMARE ZA MESO, Vi lahko napravite vašo trgo- Super-Cold Ohio Co., Inc. CH 3316 CH 3317 727 Bolivar Rd. MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila Pravkar smo dobili 500 steklenic Kimla po $2.35 steklenica Mandel Drug slovenska lekarna _15702 Waterloo Rd. Za cementna dela kot pločnike in driveways pokličite John Zupančič 18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993 (Fri., Sat.-x) AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 22, 1945 tudi na Elizabeto, za W prej že mislil, da je mrtva'( šal je krike zadetih in javK žensk okoli sebe, toda ni gel zavedeti, da je vse to nično in blizu: vse to so m le samo strašne slike iz n nih sanj . . . Kakor stroj je zaSel ' strele in čakal na tiste^0 bo zadel njega . . . Tudi to ni trajalo prevjc go, zakaj streli so padal' naglo drug za drugim . • I (Dalje prihodnjič-) je ustavil in se spremenil v trenutek groze in smrti . . . Kakor po čudežu je Vickers med streljanjem ostal nepoškodovan. Nobena krogla ga ni o-plazila, kakor da bi jim bilo zapovedano, naj se ga izogib-ljejo. Ni se bal ničesar, prav za prav tudi ničesar ni več čutil. Vse, kar se je godilo okoli njega, je bilo kakor sen, kakor strašna slika, ki je bila kljub vsej svoji grozotnosti neresnična. Samo strašen sen . . . Pozabil je na vse okoli sebe, nje nedolžnih . . . Ženske so z otroki lezle v čolne in na plave, toda komaj se je kateri posrečilo, da se je privlekla čez rob, je že zavpila in se zgrudila v vodo. Zadela jo je indijska krogla, katerih je vse na okoli kar brnelo. Nastala je strašna zmeda. ISuristanci so drveli po bregovih in po vodi vse bližje in med potjo neprenehoma stre-ljli. Sovražni vojaki so se zdaj vsipali tudi s tistega brežička, na katerem je polkovnik Campbell pri odhodu iz trdnjave videl Surata. Angleži so bili obkoljeni na vseh straneh od premočnega sovražnika. Nihče ni več mislil na odpor, marveč samo, kako bi rešil ženske in otroke in odnesel zdravo glavo. Campbell in Vickers sta bila zdaj brez moči. Gledati sta morala, kako padajo njuni vojaki in kako se število sovražnikov množi. Sredi streljanja in strahotnega klicanja na pomoč ni bilo moči ničesar zapovedati, pa bi nobeno povelje zdaj nikomur tudi ne koristilo. Suristanci so prihajali vse Elizabeta je nosila na rokah malo dete, čigar mati je še vedno iskala med mrtvimi svojega moža. Komaj so jo s silo mogli privleči k drugim ženskam. Vickers je opominjal svoje vojake: "Samo, da bo vse čim prej končano . . . Pazite, da ne boste čolnov in plavov preobrnili . . . Na vsak čoln in plav po dva vojaka! ... In takoj odrinite od brega! . . ." Campbell je krepko stisnil roko hčerki, ko je šla z drugimi ženskami mimo njega. "Elizabeta! Nič se ne boj! Kar hrabro naprej! Ce se pa meni . . Dekle je zavpilo in podalo otroka, ki ga je nosilo, drugi ženski. "Oče! ... Ne govori o tem! . . . Tudi ti pojdeš z nami!" Campbell jo je nežno pobožal in jo poljubil: "Zdaj le pojdi!" Naglo se je obrnil stran, da bi hčerka ne videla solza, ki so mu privrele v oči. Sprevod je naglo krenil skozi velika vrata. Na vsaki strani te žalostne procesije so stopali vojaki s puško v roki. Pred obzidjem so srečali prve oddelke Suratove vojske. Suristanci so obstali in gledali bežeči sprevod. Nekateri izmed njih so se smejali. Nekdo od njih je Elizabeto zagrabil za roko in ji smeje se zašepetal nekaj besedi, ki jih dekle ni razumelo. Zgrozila se je in hitro stekla naprej. Toda vse do reke ji je še zvenel v ušesih tisti divjaški smeh. Campbell se je nekaj kratov obrnil in gledal Suristance. Bilo jih je samo nekaj sto. Ni mogel razumeti, kako, da jih je tako malo in zakaj nočejo vkorakati v trdnjavo, ki se je uda-la, vse sovražne čete. Kje st sovražna vojska neki skriva? Kaj pripravlja Surat-kan? Blizu reke so na malem bre. žičku stali trije konjeniki Campbell jih je gledal in si mislil : "Oni v sredi je nedvomne Surat-kan!" Potem je naglo odšel clo Vi ckersa, ki je peljal neko doma činko, ki je bila tako onemogla da ni mogla več dalje. Ko je prišel do Geoffreya mu je dejal: "Vkrcajte vse te siromake čim prej! S ur a tkan bi se na zadnje utegnil še premisliti." Vickers mu ni nič odgovoril Še nikdar ni čutil v srcu tolik« tesnobe kakor te trenutke. Vsi se mu je tako zdelo, da zdaj š< ni konec njihovega trpljenja ii da jih čaka še nekaj strašne j šega. Vojakom je zdaj pa zda kratko zaklical, naj se podviza jo. Vojaki so zabredli v vodo ii prenašali ranjence v čolne ii na plave. Vickers je medtem stal pole; čolna, na katerega so sprvalja li otroke. Elizabeta je pomaga la vojakom, da so razmestil otroke po čolnu. Campbell je zdaj morda pr vič v življenju čutil strah. Bc ječe je gledal stari vojak n vse strani, če ni kje česa sum ljivega. Toda nikjer ni mogel zapazi ti ničesar. Grmovje je stal nepremično. Na levi in na des ni strani malega pristajališč; so bile visoke skale . . . Morda se sovražnik skrivi tam ... ? Ob tej msili je tudi polkov nik Campbell stopil v vodo, di bi pomagal potegniti bližje ti ste plave, ki so bili malo dalj* od brega. Pokol j nedolžnih. Ta trenutek se je razlegel strel . . . Vojak, ki je stal v vodi poleg poveljnika, je zarjovel in omahnil v vodo. Campbell mu je hotel pomagati, toda ni prišel do tega, zakaj v tem trenutku so začeli prasketati streli z vseh strani Med begunci se je dvignil stok in klicanje na pomoč. Vickers je ob strelih preble-del: "To je konec!" Misel mu je prebodla možgane kakor pučica. "Kje je Elizabeta?" Zavpil je r\& ves glas: "Elizabeta!" Toda v splošnem metežu je ni mogel nikjer videti. Vojaki so prvi trenutek izgubili glavo. Potem, ko so zaslišali Vickersove zapovedi, so pa začeli tudi oni streljati. "Ženske in otroke v čolne! Spustite jih po vodi!" Toda bilo je že prepozno. Tudi na koncu brega so pridrveli zdaj Suristanci iz svojih skrivališč in začeli divje streljati na uboge ljudi, ki so stali do pasu v vodi in skušali pomagati ženskam in otrokom na varno. Padali so vojaki, padale so ženske, padali otroci . . . Tudi nad skalami, katere je prej ogledoval polkovnik Campbell, so se zdaj pokazali Suristanci in divje streljali na reko. To je bilo neusmiljeno kla- bližje ... i Večina angleških vojakov je obesila puške čez ramo, da bi , lažje nosili ženske in otroke ter jih nalagali na čolne. Vojaki so padali pod indijskimi streli kakor snopi. Vickers je poskusil odriniti od kraja plav, ki je bil poln jokajočih žena in otrok. "Morda je tudi Eliazbeta tu," je pomislil. Videl je, kako poleg njega padajo ženske in otročiči. Ves obupan je pustil plav, da bi pomagal tistim, ki so jih po vodi kosile indijske krogle. Žrtev je bilo vedno več. Ponekod so kupi že štrleli iz plitvi vode. Ranjenci, ki jim ni mogel nihče pomagati, so se duši-li v valovih. Vsepovsod, po čolnih in plavih, je bilo polno krvavih trupel. Število obupanih, ki so menili, da bodo ušli smrti, je bilo vse manjše. , j Vickers je spet začel z očmi iskati Elizabeto, a je ni nikjer | videl. Zmedene misli so mu za- 4 čele begati po glavi: "Morda je tudi ona mrtva? . . . Utonila? ... Ali leži ranjena na čolnu? . . . Kje je Campbell? ..." iSuristanci so med divjim krikom prihajali vse bližje in streljali na žrtve, ki se niso mogle braniti. Geoffrey je stal čez kolena v vodi. Roke so mu omahovale. V teh trenutkih strahu in groze sploh ni mogel več jasno misliti. Sonce je že silovito pripekalo in jemalo vid, voda pa, v kateri je stal, je bila od jutranjega hladu skoraj ledena. Okoli njega so kar naprej padali vojaki in ženske. Ni mogel več migliti na to, da bi komu 'pomagal. Kadar je podal roko kaki ženski, ki je omahnila v vodo, je spet počilo nekaj strelov, da se mu je mrtva izmuznila iz rok. Nič ni vedel, ali je ves ta pe-jkel trajal sekunde, minute ali ure dolgo . . . j Nihče bi mu ne mogel na to vprašanje odgovoriti. Čas se RODNEY ADAMS t GRELNA POSTREŽBA W iilu Nov lokal , „ 550 E. 200. St. vogal Monterey Odprto dnevno 8 zj. do 6 zveč. Sredo do 1 pop., soboto do 8 zvei' Juki Kompletna zaloga plumberskili in grelnih potrebšč"' , in opreme \ ^ Mi imamo v zalogi ... 'ivai »FURNEZE NA PREMOG, jeklo in lito železo ja *FURNEZE NA PLIN. Gravity in Airconditioning units ^ »CONVERSION PLINSKE GRELCE ij^ *BLOWER UNITS ' Hj , ♦TERMOSTATE za furneze na premog in plin. j)0 ^ *BOILERJE, para in vroča voda | ^ »STOKERJE na premog. 1, nkih fry Sedaj je čas, da daste pregledati furnez brez vS" 'v stroškov !a Naj vam naš licenziran vdevalec pomaga premagati vsake t« ki jih morda imate. > jjjj FURNEZI RE-CEMENTIRANI.................................. $15.00 IN^L-"' ^ Naša kompletna zaloga plumberskili potrebščin vkUu^ e> 20 in 30 gal. avtomatične grelce za vodo — toilete — umiva , Tank Jackets — termostate — bakrene grelce — Stone lined S S( vročo vodo (imajo 20 let garancijo; mere 24 In 33 gal.) — De l'u'£e "ii dry Trays — pipe iz medi — baterije za žepne svetilke — žarni«e- Pokličite KEnmore 5200 ^^ ipi Dobiček pri izletih! ^^Hnl l t ' * la # '"m Kadar je izbira. . . g 5-' i' ■ ' ' ! S ■• I °Z 98.3% clevelandskih domov S i6 KUHA S PLINOM Nedavni pregled kaže tudi, da je skoro polovica družin, ki jim daje lie poslugo East Ohio kupila nove plinske peči v petih letih tik pred fe. , v°.in0- I, ženske vedo, da je moderna peč na plin — ki bodo zopet kmalu na razpolago — velika razlika od one, ki so jo kupile pred desetimi leti. I V vsem nadkriljuje vsak kuhinjski pripomoček, pa naj že rabi ka- I: kršno koli kurivo. #U; JVeRa/ njega pritiKJin: -----j KRASNO IZDELANA - se prav lahko čisti.----| AVTOMATIČNO PRIŽIGANJE - gornjih burnerjev, peči in broilerja, nič vžigalic. --t TOČEN TERMOSTAT ZA PEČ - za enakomerno temperaturo in dobre rezultate.- KOMPLETNO INZULIRANA PEČ - daje naglo gretje in hladno kuhinjo. -1-- PRAŽENJE BREZ DIMA —omogočeno samo s plamenom, ki požge dim . . in: -*- URNA KONTROLA — ki prižge in odvije vročino v peči ob pravem času avtomatično, da je kosilo pripravljene, ko se vrnete iz trgovine ali z dela.-;-—--— Videli boste, da se nJam izplača čaRati j na bodočo plinsK? peč J THE EAST OHIO GAS COMPAN^ DR. P. B. VIRANT - OPTOMETRIST PREGLED OČI — PREDPIS OČAL ' Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto: 9:30 do 12:30 15621 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio v poslopju North American Banke Za sestanek pokličite IVanhoe 6436 A. GRDIMA & SINOVI Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 2088 Ambulančna posluga podnevi in ponoči !iiiiiuiiiaiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>i; I KUHINJSKE PEČI! | Pri nas imamo kompletno zalogo GRAND, ROPER, QUALITY | plinskih kuhinjskih peči. Imamo tudi električne kuhinjske | peči. Pridite in si jih oglejte. Norwood Appliance & Furniture Co. 6104 ST. CLAIR AVE. ^ilillliiillilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliilllililliiiilliT BECKER'S FLORAL SHOPPE CVETLICE, VENCE IN ŠOPKE ZA VSE SLUČAJE . JOSEPHINE DRASLER-BECKER 15800 Waterloo Rd. Bus.: IVanhoe 3200_Res.: KEnmore 5325 M0NCRIEF furnezi I JraK so delani na leta službe Va® MONCRIEF trgovec vam lahko postreže Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue Pay More? 1 CLEVELAND TRUST I PERSONAL LOANS I ARE LOW-COST I EASY TO ARRANGE Kf/^ Cleveland Tar Z rust Companyjjl M. Jacoby - R. Leigh: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ROMAN