mm IZHAJA OD LETA 1959 Letnik XXVI Št. 3 Hrastnik, 16. 3. 1984 GLASILO DELAVCEV STEKLARNE-SIJAJ HRASTNIK V šopek ob dnevu žena V času, ko se narava znova prebuja, doživljamo vsako leto tudi 8. marec — dan žena, ki ga vsaj pri nas, v naši deželi, napolnjuje cvetje, čestitke skromne, a prisrčne pesmice naših najmlajših, drobne pozornosti najbližjih, proslave, srečanja — polno radosti, sreče v enem dnevu. V razmišljanju obujaš težko preteklost, današnji dan in prihodnost. Da, drugače je danes, lepše, pa tudi naporno. Pojem svobode ima velike razsežnosti, kot tudi emancipacija. Govorimo o enakopravnosti med moškim in žensko, o enakem plačilu za enako delo, o preživetju moških poklicev. Svet in njegove zakonitosti se nezadržno sproščajo, spreminjajo. Ob 8. marcu so čestitke namenjene vsem: kmeticam, delavkam, upokojenkam, gospodinjam, družbeno-poli-tičnim delavkam, znanstvenicam — ženam vseh poklicev. Ob tem, ko smo lahko vendar tudi zadovoljni z uresničevanjem pomena svobode, osvobajanja, ne gre mimo razmišljanja o ostalih vpraša-in njihove izkušnje dostikrat zelo različne. Kljub temu, da je že-njih. Pri tem so tudi pogledi žena na lahko in mora biti proizvajalka, samoupravljalka, družbeno-po-litična delavka, je vendar tudi mati, gospodinja. Vse tiste naloge in obveznosti, ki jih je prinesel čas, so nova odgovornost, novo breme, vse je treba kot take s polno močjo tudi izvrševati, pri tem pa seveda obveznosti matere in gospodinjstva ni mogoče nič bolj polovičarsko odpraviti, ne da se mimo njih. Ta dejstva terjajo odgovor na vprašanje, kako smo uredili vse ostalo, da bi ženam resnično omogočili, da izpolnjujejo naloženo: kako se času pri- merno spreminjajo vloge med člani družine, kako se gospodinjske in ostale obveznosti enakomerneje porazdeljujejo med vse v družini, kako se je drugačnemu položaju in vsestranski obremenjenosti žena zmožna prilagoditi družba: z organizacijo varstva otrok, različnimi servisnimi dejavnostmi in službami, rešitvami v preživljanju prostega časa in podobno. Vse to seveda ni vprašanje enega dne, enega leta, ampak delo mnogih let, ki ga lahko pogojuje samo pravilna miselnost in razumevanje teh osnovnih vprašanj. V naši delovni sredini smo letos pokramljali v neposredni proizvodnji s sodelavkami, ki opravljajo nočno delo. Način proizvodnje v naši delovni organizaciji terja kontinuiran delovni proces, zato marsikje delo poteka v 3 in 4 izmenah, saj gre za pomembne ekonomske, tehnološke in kadrovske vidike. Kljub podpisani mednarodni deklaraciji si v naši delovni organizaciji dela in rezultatov ne moremo predstavljati brez delovnega prispevka 578 žena tudi na nočni izmeni. Za nočno delo pridobimo vsako leto ustrezno soglasje republiškega komiteja za ddlo, za kar je potrebno izpolnjevati določene pogoje in zakonske predpise. Sicer pa za Slovenijo podatki kažejo, da je bilo lansko leto v okviru 39 delovnih organizacij zaposlenih na nočni izmeni skupno 1.551 žena, od tega pa 430 samo občasno v kovinski in predelovalni industriji. Naše sogovornice sprejemajo nočno delo različno, vsekakor pa je takšen način dela naporen, kar slej ko prej občutiš, vsega tega pa ti dostikrat ne more odtehtati niti nočni dodatek. Ob prihodu z nočnega dela nikakor ne moreš odriniti ostalih obveznosti, ki jih terja materinstvo, gospodinjstvo. Sicer pa preberite, kaj so o vsem tem povedale same. Delavkam in upokojenkam naše DO iskreno čestitamo, ob vašem prazniku Po nočni izmeni SUADA RAMIČ, kontrolor stekla: ROMANA JECL, menjalka klešč in modelov: Kljub temu, da imam k sreči za hčerko urejeno varstvo in grem spat, ko pridem z nočne izmene, me delo ponoči zelo u-trudi. Kolikor spim, spim zjutraj, potem me čaka delo, odpravim se po hčerko, da jo imam pri sebi, gospodinjim. Kljub spanju se v takem tednu ne počutim kot ponavadi, spočitost ni tista prava in nagrajevanje po mojem ne odtehta naporov, ki jih vlagaš, ko delaš ponoči, pa tudi pri odmeri dopusta se to dosedaj premalo odraža. Zavedam se, da je nočno delo del mojih obveznosti, saj drugačnega dela praktično ni. Poleti je drugače, takrat grem laže na nočno izmeno, saj ponoči ni tako hudo vroče in so pogoji dela bistveno bolj znosni kot v ostalih dveh izmenah. HELENA NAJDENIC, kontrolor stekla: Kakorkoli že, mnenja so različna. Nekaterim izmed nas je kot kaže tudi nočno delo po godu, meni ni bilo nikoli in še zdaj mi ni. Pred leti, ko so bili otroci še majhni, je šel del počitka tudi na račun otrok, zdaj, z leti, pa me nočno delo zelo utrudi. Nič prava nisem v tednu, ko delam ponoči. Zdi se mi, da mi tudi delo doma takrat ne gre prav od rok. Kolikor se naspim, je to zjutraj, saj popoldne ne morem zaspati. Sedaj delam na 3 izmene, še bolj naporno pa je bilo v 4-izmenskem turnusu, saj moraš zdržati sedem delovnih dni skupaj. Sicer pa je po nočnem delu naporna ali pa tudi zgubljena še sobota, saj se vrneš domov utrujen, spal bi, pa te čakajo nakupi, pospravljanje, kuhanje. Zaradi nočnega dodatka samega nočno delo sploh ne bi opravljala, delam pač zato, ker moram, ker imamo tak način dela. MILKA MILJEVIC, kontrolor stekla: Trenutno ne delam v nočni izmeni, ker hčerka še ni dopolnila 3 let in sem se opredelila samo za dve izmeni. Kako bo poleti, ko bo stara 3 leta in bom morala na nočno izmeno, ne vem, saj nimam dokončno urejenega varstva otroka. Mož je na terenu, tako da se z njim ne moreva menjavati pri varstvu. Priti z nočne izmene in imeti na skrbi majhnega otroka pa je silno naporno, saj se ne moreš naspati, zelo te izčrpa. Ko še nisem imela otroka, sem nočno delo tudi sama opravljala in ker sem bila brez večjih ostalih obveznosti, ni bilo nobenih težav, tudi posebej naporno se mi ni zdelo. KATI SACER, natikalka: Ko sva s sinom pred dobrim desetletjem ostala sama, je imel 8 let in takrat nisem brez skrbi odhajala na nočno izmeno. Za varstvo in nadzor sem poprosila sosede, vseeno pa me je pri delu kljuval strah, da ne bi bilo kaj narobe, da se otrok ne loti česa nepremišljenega in povzroči nesreče. Sedaj je že odrasel in razen tistega obdobja, ko sem bila v skrbeh zaradi njegovega varstva, imam nočno delo rada. Zjutraj se naspim, po potrebi ležem tudi popoldne, tako da odhajam spočita na nočno izmeno. V gospodinjstvu si pomagamo, tako da si ob vsem tem želim predvsem, da bi mi zdravje še služilo, saj pri delu, ki ga opravljam, kaj rade nastopijo tudi posledice, ki vplivajo na zdravje. Sicer pa je v poletni vročini, ko je delo popoldne ob našem tempu pravi napor, nočna izmena nasprotje, saj so pogoji dela bistveno bolj znosni. Moje težave v zvezi z nočno izmeno so pogojene tudi s stanovanjskimi razmerami. Naše stanovanje je le en sam prostor, kar vpliva tudi na moj počitek. Mož dela le zjutraj in še na terenu, tako da me po opravljeni nočni izmeni čaka varstvo otroka, zato le malo spim, da sem lahko s sinom, da ga peljem ven. Spat grem praktično le popoldne, za kakšni dve uri, saj je treba pripraviti še kosilo, postoriti to in ono, kar vse vpliva na dolžino počitka, tako da doživljam 7 delovnih dnih ponoči kot zelo utrujajoče, menim pa tudi, da nočni dodatek, ki ga imamo, ne odtehta vseh naporov in psihičnih obremenitev, ki jih pri tem prestajaš. RASEMA TATLIC, rezalka na dania stroju: Delati sem pričela še kot mladoletna in do polnoletnosti nisem delala v nočni izmeni. Potem sem se poročila, ob otroku pa je bilo nočno delo sila naporno. Mož pri varstvu ni mogel pomagati, saj se je vozil v službo v Ljubljano. Stanovala sva privatno, tako je bilo vse breme doma in varstva sina na mojih ramenih. Spala sem kakšni dve uri na dan, zaradi varstva sem morala nekaj časa tudi jutranjo izmeno nadomestiti z nočno. Čeprav sem mlada, je bilo vse to zame sila naporno. Zdaj je že malo drugače: mož se je zaposlil v Steklarni-Sijaj, dobila sva stanovanje, ki je sicer staro, vendar vseeno boljše, kot pa razmere, v katerih smo živeli prej. Pri nas živi še sestra, sin je v Vrtcu, tako da takšnih obremenitev, kot sem jih imela, ni več. Kadar je sin doma in grem z nočne spat, seveda težko razume, kako morem podnevi spati, ko je zunaj sonce in me spodbuja, naj kar vstanem. Čeprav so se mi razmere izboljšale, pa to še ne pomeni, da prenašam nočno delo brez težav. V tednu nočnega dela sem kljub spanju bolj utrujena, tudi nervozna včasih. Ob težkem delu in neugodnih pogojih dela je nočno delo premalo stimulirano in se v naših osebnih dohodkih premalo odraža. VIDA BIZJAK, kontrolor stekla: Vedno sem rada delala ponoči, nikoli mi nočna izmena ni delala posebnih težav. Vsak si po svoje razdeli dan na počitek in na delo. Ko so bili otroci še majhni, je bilo tudi spanja, ko sem prišla z nočne izmene, manj, saj sem ju imela na skrbi in sem spala le kakšni dve uri na dan. Zdaj so te skrbi mimo, ko bi lahko s spanjem potegnila, pa ne morem dolgo spati. Nočno delo samo po sebi me ne utruja, ne zdi se mi, da bi morala vlagati kakšne dodatne napore. Včasih, ko je bilo treba in je še kakšen dodaten dinar prav prišel, da smo lahko živeli, sem prestala tudi to, da sem ostala in delala naprej, tudi na naslednji izmeni, če je bilo treba, saj je manjkalo ljudi. TEHVIDA SPAHIČ, menjalka klešč in modelov: V zvezi z nočnim delom nimam posebnih pripomb, ne povzroča mi nobenih posebnih težav. Z možem sva na različnih izmenah, da se menjava pri varstvu otroka. Pri tem je na slabšem on, da ga doleti, da varuje sina, ko se vrne z nočne izmene, tako da se v izmenah menjavava tako, da imam jaz več možnosti za počitek. Delo v različnih izmenah od naju terja tudi medsebojno pomoč v gospodinjstvu. alenka Spitaler in ANA ŽAGAR, kontroloiki stekla (sta se skupaj odzvali vabilu za razgovor): Ko sta bila otroka še majhna, sta jima pri varstvu pomagali mami, tako da sta po prihodu z nočne izmene lahko šli spat. Obdobje do vstopa otrok v šolo je bilo tudi edino, ko je bilo laže zdržati nočno izmeno. Sedaj, ko sta šolarja, je drugače, problem nočne izmene se bolj občuti. Svoje je prinesla tudi sprememba delovnega časa, saj nam je odvzela eno uro spanja. Domov prideš eno uro pozneje, otroka je treba pripraviti za šolo, skuhati kosilo. Tudi z delom potem pričneš 1 uro bolj pozno, torej ob 22. uri, ko se te včasih že loteva zaspanost, leči pa na večer nikakor ne kaže. Spita ponavadi le dopoldne, popoldne se spanec noče prikrasti. Prvi in zadnji dan nočne izmene sta najtežja. Sploh pa je zelo naporno zdržati celo izmeno sedem delovnih dni, posebno ponoči. Enkrat so že bili predlogi glede spremembe dolžine posameznih izmen, pa bi verjetno veljalo o tem spat razmisliti. Sedem dni ene izmene se vleče že dopoldan ali popoldan, ponoči pa še posebno. štiri-izmensfco delo ima tudi celo vrsto drugih negativnih plati in kdor ga ne opravlja, si vsega niti ne more predstavljati. Če imaš otroka — tudi šolarja, greš še bolj težko ne samo na nočno, ampak pa tudi na popoldansko izmeno, čeprav marsikdo to težko razume. 0-trok je vse popoldne sam, ne moreš mu pomagati pri šolskih stvareh, se mu posvetiti. Če vse to doživljaš v lastni koži, ti ni vseeno, ko si v službi in razmišljaš, kaj otrok ves popoldan počne sam doma: Tudi skupni konci tedna za nas odpadejo, saj smo v večini primerov prosti med tednom, sicer pa normalno delamo, tudi ob nede- ljah, praznikih, torej takrat, ko so d rugi, tudi naši otroci, prosti. Delo v 4 izmenah te prikrajša tudi za možnost obiska prireditev, proslav, abonmajskih predstav in podobnega. Upoštevajoč vse napore, ki jih moraš ob našem delu vložiti ob takšnem načinu dela, pa samo nagrajevanje ne odtehta vloženega truda. HILDA DELPIN, kontrolor stekla: ne morem reči, da bi me nočno delo utrujalo in se mi zdelo naporno. Oba z možem delava v 4 izmenah, bila sva na isti izmeni. Ob otroku pa se napor stopnjuje, po končani službi se začne delavnik še doma. Stvari in obveznosti ne moreš odlašati in jih prestavljati na ugodnejši čas, svoje moraš narediti. Z možem sva sedaj na različnih izmenah, da varujeva hčerko, dopoldne pa je v vrtcu. V tednu nočnega dela mi uspe spati le kakšne 4 ure dnevno. Ne moreš si odmeriti spanja in počitka, kolikor bi hotel, saj te čaka kup gospodinjskih opravil, kuhanje, ukvarjanje z otrokom, kar vse ob 7-dnevnem nočnem delu občutiš sila naporno. MIHAELA JERAN, kontrolor stekla: Svoje obveznosti in delo vsak človek po svoje/ sprejema. Jaz rada hodim na delo in svoje delo z veseljem opravljam. Prav tako je tudi z nočnim delom. Res moram pri tem povedati, da sem v drugačnih pogojih kot mlade mamice, saj sta tudi moja mlajša otroka že v 8. razredu oziroma v poklicni šoli, tako da me pri delu doma kvečjemu razbremenita, mi pomagata, pridna sta in to mi veliko pomeni. Za matere z majhnimi otroki je nočna izmena verjetno dosti bolj naporna, sploh več-izmen-sko delo. Res pa je tudi to, da so se razmere, če primerjaš desetletja nazaj, bistveno spremenile. Včasih je bil majhen otrok in njegovo varstvo pač tvoj problem, s katerim se tovarna ni posebej ukvarjala. Če nisi imel varstva, če ti niso mogli pomagati starši ali kdo drug, si pač moral ostati doma, bil si ob o-sebni dohodek, pa še ob leta za pokojnino. Tudi meni se je tako zgodilo. Danes sicer ni idealno, saj ne more biti, če delaš v 4 izmenah, je pa vendarle drugače: lahko zamenaš izmene, marsikateri je ugodeno, da se izogne neugodni izmeni in podobno, včasih pa tudi tega ni bilo. Nočno delo ne doživljam kot težavno, mojima otrokoma je bolj zoprno, če delam popoldne. Res je, da se kakšno sončno, lepo nedeljo, ki jo drugi preživljajo do- Delavci v proizvodnji v večini predčasno vstajamo in gremo čimpfej v tovarno, da lahko normalno vstopimo, brez naglice in prerivanja. Vsak opravlja svoje delo, vendar že ob malici v dolgi vrsti razmišlja, kako bo prišel po končanem delu iz tovarne, ali bolje, kako ga bo nestrpna množica drenjajočih se ljudi »prinesla« trudnega in živčnega do vratarja, od tod pa na prepoln avtobus, kjer včasih skoraj ni mogoče stati niti na eni nogi. šele pred domačim pragom si lahko vsak oddahne, za en dan BBseveda. Razumljivo je, da je vsak rad čimprej doma, vendar pa nikakor ni razumljivo početje nekaterih neučakancev. Že pri vratarju se začne živalsko prerivanje, ki ga še posebno občutimo tisti, malo manj zdravi in močni, saj se večkrat zdaj demo izven vrste, če se temu kaosu sploh lahko tako reče. Nazadnje si že tako na koncu, da ti je čisto vseeno, če sploh žigosaš kartico ali ne. Mislim, da je že čas, da se to nekako uredi, saj je včasih odhod z dela napornejši in težji kot ves delovni čas. In ko ti u-spe priti na avtobus — če sploh lahko vstopiš ¡¡g- Si bolj utrujen, kot če bi delal dva šihta skupaj. Upam, da se bo le našel nekdo, ki se bo zavzel za ta pro- ma, prosti, v družinskem krogu, kar čudno počutiš, ko se odpravljaš na popoldansko izmeno. Vendar tako je, tak je način dela, tega se moramo zavedati. Želiš si le, da bi vsi skupaj vložili skupne napore, več odgovornosti, saj gre za naše skupne cilje. Ob naših problemih in pomanjkanju delavcev mi ni bilo nikoli težko vskočiti in delati še na drugi izmeni, da je šlo delo naprej, če je bilo treba. Ko je preživljanje dveh šoloobveznih otrok ostalo samo na mojih ramenih, mi drugega, kot to, da se polno angažiram, tudi ni preostalo. Vse sem podredila obveznosti do otrok, zadnjih pet let nisem bila v bolniškem staležu, saj si niti ne bi mogla privoščiti. Popolnoma pa drži tudi to, da bi moralo biti nočno delo bolje stimulirano in bi se moralo v osebnem dohodku bolj odražati, saj je vendar razlika, če delaš v 3, 4 izmenah, ali pa samo v eni. Pogovarjala se je: Jasna Rižner-Kosm blem in da bo tudi pravilno u-krepal, saj kolikor lahko vidimo, se iz drugih tovarn ne prerivajo in lepo v vrsti čakajo pri vratarju s kartico v roki, pa zato nihče ne zamudi avtobus in so vsi pravočasno doma. Verjetno je k temu pripomogel drseči delovni čas in večja kultura ljudi. Po mojem mnenju je lahko ena od možnih rešitev v tem, da bi tudi pri nas uvedli drseči delovni čas, tako da bi tisti, ki pridejo toliko prej, lahko tudi prej odšli. Tovarna zaradi tega ne bo imela izgube, ker večina že pol ure prej zaključi s svojim delom. Vsak bi lahko izračunal, kdaj je prišel v tovarno in kdaj jo lahko zapusti. To je samo ena od možnih rešitev, ni pa verjetno za marsikoga najboljša. Upam, da bodo svoja mišljenja tudi drugi jasno in glasno povedali, oziroma objavili v našem glasilu. Tako bodo odgovorni (mislim, da je tudi za to kdo odgovoren) čimprej in čimbolj e ukrepali. Saj tako smo izpostavljeni slabi volji in fizičnim naporom delavci v proizvodnji in vratarji. Kako bo šele poleti, ko bomo vsi prepoteni in v slabem zraku prenašali vse to, če se ne bo dalo nič spremeniti. Vera Gračner nuli niniigi 'insiliisšr v. ■ ’1 ■beim Iiiiiiiin/iaaiiiiiij ^srnrnrnrnj ttímü WSSSSÍSSr.’i'SSSS r^SfSSBSSS« i i:a ggfiSI ■¡■lili iiSiS Odhod iz tovarne je napornejši in težji kot ves delovni čas Kako dolgo še? Zaključni račun 1983 V STEKLARNI Poslovanje naše delovne organizacije je bilo v letu 1983 poleg našega odnosa do dela v večji meri kot doslej odvisno od zunanjih faktorjev. Kot prvo je potrebno omeniti politiko cen na domačem trgu. Cene naših izdelkov so kljub temu, da smo s povečanjem le-teh v poletnih mesecih dosegli planirano višino, precej počasneje naraščale, kot cene porabljenih surovin, kartonov, materiala in energije. Izredno neugodno je na poslovanje vplivala tudi spremenjena finančna in bančna politika z izredno rastjo obresti vseh vrst kreditov. Za obresti smo porabili trikrat več sredstev, kot v e-nakem preteklem obdobju. Kljub vlaganju velikih naporov za doseganje čim večjega izvoza na konvertibilno področje, ki zahteva vse boljšo kvaliteto izdelkov, hitre in točne dobave blaga, ugotavljamo, da v tem obdobju nismo dosegli planiranih ciljev. Težave, s katerimi smo se srečevali tekom leta in ki vplivajo na odpadek, se niso zmanjšale. To velja predvsem za kvaliteto stekla, saj je bilo le-to z dokaj dotrajano zmešamo, s težavami z ognjeodpomim materialom in z že poznanimi subjektivnimi težavami, dokaj težko izboljšati. Poleg tega so bile tudi pogoste okvare hladilnih peči. Premajhna skladišča gotovih izdelkov, neurejen sproten odvoz gotovih izdelkov je tudi vplival na povečanje odpadka. Vse te težave bo potrebno v letu 1984 postopoma odpraviti in si tako z notranjimi rezervami zagotoviti nadaljnjo pozitivno poslovanje, saj je gotovo, da se bodo eksterne gospodarske težave v letošnjem latu še zaostrovale. V nasprotnem primeru se bo negativen rezultat katerega beležimo v zadnjih mesecih leta 1983 nadaljeval tudi v leto 1984. Podatki zaključnega računa sicer kažejo na pozitiven zaključek leta 1983, vendar pa so ti bistveno nižji od pričakovanih. Celotni prihodek smo z 2.835.488.962 din presegli lanskoletnega za 33,7 %, ter 13,4 % planiranega. To pa je rezultat predvsem porasta cen naših gotovih izdelkov. Količinsko prodajo smo povečali za 2 % od leta 1982, medtem ko smo zaostajali za planirano za 3,5 %. Slabše rezultate smo dosegli glede proizvodnje v kg, saj v obeh proizvodnih temeljnih organizacijah z 28.821.507 kg nismo dosegli niti količine iz leta 1982 (98 °/o) niti planirane (98 %). V ročni proizvodnji steklene mase so vzroki zato, poleg že naštetih, še v veliki odsotnosti delavcev z dela, predvsem zaradi bolniškega staleža, ki je večji za 21 % oziroma 33 % za bolniško nad 30 dni. V avtomatski proizvodnji pa sta za nedosežen fizični obseg proizvodnje v kg v glavnem dva razloga. Zaradi potreb trga smo se odlo- čali za proizvodnjo drobne embalaže, zato je komadni plan proizvodnje presežen za 10 %. Drugi vzrok pa je podaljšan remont 25 tonske peči, ki je fizični obseg proizvodnje zmanjšal za 410 ton. Nadalje nismo uspeli izpolniti zadanih izvoznih ciljev tako glede količinskega izvoza kot tudi vrednostnega. Količinski izvoz ne izpolnjujemo za 9 %, medtem ko za planom izvoza v $ zaostajamo z 6,561.081 $ za kar 20 %. Za količinski izpad izvoza najdemo vzrok v slabši kvaliteti izdelkov, ter v neuspeli realizaciji načrtovanih izvoznih poslov v določene države v Evropi. Revalvacija $ napram drugim evropskim valutam, kamor je naš izvoz v pretežni meri usmerjen, še povečuje zaostajanje vrednostnega izvoza v dolarjih. Poslovni stroški nam s 47 % rastjo dokazujejo kako hitreje so naraščale cene naših vodnih komponent od cen naših izdelkov. Posledica tega je, da smo dosegli rast dohodka komaj 22,5 procentov, oziroma da smo plan presegli za 5 %. Izreden porast stroškov beležimo pri plačevanju pogodbenih in zakonskih obveznosti, ki so se povečale v primerjavi z letom 1982 za 63 % in V SIJAJU Poslovno leto 1983 ni bilo niti najmanj lahko, z raznovrstnimi problemi pa vendar je delovna organizacija Sijaj dosegla v letu 1983 v obstoju 31 let enega najboljših finančnih rezultatov. To je vsekakor vzpodbudno za nadaljnje delo temeljne organizacije združenega dela proizvodnja svetilk, ki posluje s 1. 1. 1984 v skupni delovni organizaciji Steklama-Sijaj Hrastnik. Kaj se je dogajalo? 1. Prodaja svetil na trgu predstavlja enako kot druga konfekcija -*8 je modni artikl in zahteva redno in hitro spreminjati in prilagajati asontiman okusu kupca. To smo uspeli z novim asortimanom, ki smo ga pripravili v novembru 1982. leta. Prejšnja leta smo spričo konjunkture prodaje to nalogo delno zanemarjali. Strokovno vodstvo in oblikovalci tega ne bi smeli pozabiti v letu 1984. 2. Ker so se surovine v zadnjih letih (predvsem MS, baker, so večje od planiranih za 41 %. Za osebne dohodke smo razporedili 446.841.314 sredstev, kar je za 19,7 °/o več kot v letu 1982, ter 8,67 % več od planiranih. Glede izvajanja dogovora družbene u-smeritve razporejanja dohodka za osebne dohodke pa ugotavljamo, da smo se v letu 1983 držali dogovorjenih okvirov. Povprečni neto izplačani osebni dohodki na nivoju delovne organizacije pa nam s 15.826 din, kažejo da smo precej pod povprečjem v SRS. Ko smo od čistega dohodka odšteli še združena sredstva za stanovanjske potrebe in nato še upoštevali zakonsko spremembo formiranja sklada rezerv v višini 33.031.427, ter nadalje formirali za poslovni sklad le najnujnejši del za pokrivanje zakonskih vplačil v sklad za manj razvita območja ter SIS materialne proizvodnje v višini 18.978.277 u-gotovimo, da so delavcem naše delovne organizacije za pokrivanje skupnih potreb preostala sredstva le v višini din 23.481.313 kar pa bo komaj zadostovalo za izplačila najnujnejših skupnih potreb kot so regres za letni dopust, bone za prehrano med delom, odpravnine in podobno. Zdenka Fabjan alu, les, žica in drugo) izredno podražile, je bila ena izmed nalog tehnične in operativne službe sprememba porabe reproma-terialov v proizvodnji s tem, da smo uporabljali cenene materiale, ki pa vendarle niso vplivali na kvaliteto izdelkov in funkcijo, in racionalno porabo repro-materialov na sploh. (Cim manj odpada in čim manj škarta.) Tudi to nalogo je uspela in pripomogla k rezultatu v Sijaju, saj samo materialni stroški predstavljajo v proizvodnji 57 % od celotnega prihodka. 3. Moramo priznati, da smo v izvozu na vzhod zaradi kurzne razlike dosegli v primerjavi z domačim trgom precej boljše finančne rezultate, izvozili smo namreč samo v ZSSR za 1,182.083 klirinških $, oziroma 94,560.000 din. S tem pa seveda ne smemo zanemarjati tudi konvertibilni trg, za katerega imamo še poseben interes spričo obveznosti pričetih investicij v letu 1984. Cene naših izdelkov so precej počasneje naraščale kot cene porabljenih surovin, kartonov, materiala in energije Prodaja svetil je modni artikel in zahteva redno in hitro spreminjanje asortimana okusu kupca 4. V letu 1983 ni zanemariti precej visoke vrednosti posebnih izvedb, predvsem na račun objektov za olimpiado v Sarajevu. Tudi posebne izvedbe dajo boljši dohodek kot pa prodaja rednega asortimana. V proizvodnji posebnih izvedb ni toliko ri-zika v ceni in uporabi reproma-teriala, ker je rok od ponudbe do izvedbe največkrat zelo kratek. V letu 1983 je znašala vrednost posebnih izvedb 86,682.000 din, oziroma 13,8 % od celotne prodaje. 5. In kot zadnjo ter celovito nalogo, ki smo jo sprejeli kot obvezo, pa je izvajanje natančno izdelanega akcijskega programa: Dodatek plana za leto 1983, ki je poimensko zadolževal odgovorne delavce, da smo aktivno in ob vsakem koraku upoštevali stabilizacijo in se temu primemo obnašali pri vsakodnevnem delu. Mesečno smo spremljali vse stroške in ugotavljali spoštovanje zadanih nalog. In če je moja ocena pravilna, v kar sem prepričan, ker to potrjujejo spremljajoči podatki, je rezultat leta v navedenih točkah potrjen. Sami finančni rezultati v primerjavi s celotnim prihodkom pa so naslednji: Finančni dogodek 1982 1983 % Celotni prihodek 492,673.912 772,643.745 156 Porabljena sredstva 371,647.156 498,968.651 134 Dohodek 157,342.002 273,675.093 173 Obveznosti iz dohodka 69,036.284 105,287.141 152 Cisti dohodek 88,305.718 168.387.951 190 Del CD za OD 73,628.035 96,758.172 131 Stanovanjski prispevek 3,302.224 4,388.638 132 Rezervni sklad 3,025.668 9,118.981 301 Skupna poraba 7,511.904 12,117.000 161 Ostanek čistega dohodka 837.885 45,927.784 5481 Zaposlenih 389 380 97,68 Dosežki v primerjavi s celotnim prihodkom so naslednji: 1982 1983 % — proizvodnja znaša od vrednosti prodaje 43,77 35,53 81,17 — porabljena sredstva znašajo od prodaje 75,68 64,57 85,31 — dohodek znaša od skupne prodaje 32,43 35,42 109,21 — čisti dohodek znaša od prodaje 18,32 21,79 118,94 ■— OD znaša od prodaje 15,12 12,52 82,80 — obveznosti iz dohodka znašajo od prodaje 14,11 13,62 96752 Poraba sredstev in delitev dohodka v primerjavi od celotnega prihodka: Finančni dogodek 1982 1983 % Celotni prihodek 100 100 100 Porabljena sredstva 75,40 64 84,88 Dohodek 31,93 35,42 161,51 Časti dohodek 17,93 21,79 121,52 OD — bruto 14,94 12,52 83,80 Ostanek čistega dohodka 0,17 5,94 34,94 V letu 1981 smo porabili oziroma so znašali poslovni stroški 71 %. Predvsem podatek porabljena sredstva dovolj zgovorno govori, da smo v letu 1983 na-pram letu 1982 porabili 11,69 % manj, zato tudi temu primeren finančni rezultat. Stroški osnovnih materialov so v letu 1982 in 1983 izredno hitro naraščali. To pokaže naslednja tabela: Indeks Vrsta materiala 1982 v % 1983 v % 1982/1983 Kristal 157,7 178 112,87 Medenina 138,5 153 110,46 Železo 125 160 135/20 Steklo 123,5 130 105,26 Les 108 126 116,66 Aluminij 160 271 225,83 Stekla smo kupili v letu 1983 leto 1977 9,60 % za 101,568.005,70 din, od tega ca. leto 1982 10,90 % 80.000 v Steklarni Hrastnik, leto 1983 10,26 % ostalo v Puli in Bistrici. Kadrovska zasedba, M še ve- Bolniška je znašala v drugi dno ni najboljša, pa je vendarle polovici leta 1983 precej manj v redu. Struktura zaposlitve je in sicer ca. 8 °/o, : nakar je po na- naslednja: šem mnenju vplival osebni do- hodek. Visoka, višja in Bolniška predstavlja precejšen srednja šolska ljudi % problem, ne samo zaradi stroš- izobrazba 65 15,80 kov, temveč zaradi izpada proiz- KV 120 29,50 vodnje in s tem tudi prodaje. PK 157 38,50 Nujno bi bilo, da l bi vendarle u- NK 65 16 gotovili, zakaj je bolniška še ve- Skupaj 406 100 dno tako visoka. Pogoj dela, zdravstvena služba ali navada Takšna struktura zaposlitev delavcev? 0 tem bi veljalo izde- je v mnogočem pripomogla za lati temeljito analizo. omenjeni rezultat in je stalna Tudi fluktuacij a delavcev ne skrb za plansko usposabljanje gre zanemarjati, saj je znašala: in primemo zaposlitev. Bolniška pa je poseben pro- v letu 1977 11,70 % blem, ki nam že več let povzro- v letu 1982 22 % ča precejšnje težave ter znaša: v letu 1983 14,40 % Razlogi za fluktuacijo so predvsem v osebnem dohodku, v večjem ali manjšem povpraševanju po zaposlitvi, pa tudi načrtno zaposlovanje. Cene so bile v letu 1983 velik problem. Dvignili smo jih lahko šele v polovici leta: 14 %. Če bi reševali rentabiliteto poslovanja samo skozi cene, bi verjetno lansko leto zaključili povsem drugače. Tako pa smo iskali vse možne rezerve, ki smo jih že navedli in jih še navajamo kot sledi: Pregled nekaterih stroškov v primerjavi s celotnim prihodkom izgloda takole: (v %) Dogodek leto 1982 leto 1983 — prevoz blaga na i domačem trgu 5,98 5,02 — zamudne obresti (in bančne) 2,05 1,88 — družbene dajatve 6,92 6,41 Skupaj 14,95 13,31 Precej več težav pa imamo z zalogami, ki z leta v leto rasteio in nam seveda tudi povzročajo precejšnje stroške. Zaloge so naslednje: 1982 1983 Indeks — polproizvodi 13,782.000 15,521.847 112,62 — steklo 4,948.000 6,260.412 126,52 — repromaterial 36,812.000 65,529.377 178.01 — gotovi izdelki 11,200.000 22,781.898 203,40 Skupaj ______________________ 66,742.000 110,093.534 ' 164,95 To so le nekateri podatki, ki prikazujejo poslovanje v letu 1983, več podatkov bomo lahko nudili, ko bo izdelana analiza poslovanja, katera bo tudi služila za izdelavo akcijskega programa. Poročilo sestavil Ivan Urbajs IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV Odbor za poslovno politiko Novo izvoljeni člani Odbora za poslovno politiko so se prvič sestali 14. 2. 1984. Pod prvo točko dnevnega reda so obravnavali službena potovanja. Odobrili so službeno potovanje v ZR Nemčijo, ki naj bi ga opravili predstavniki naše delovne organizacije zaradi razgovorov s firmo Fischer o razširitvi asortimana, ki ga dobavljamo tej firmi. Nadalje bi pri firmi Sorg vodili pogovore o rekonstrukciji peči »E«. Obiskali pa bi tudi firmo POP, kjer bi rešili nekatere probleme v zvezi z našimi dobavami. Potovanja se bodo udeležili inž. Jože Tušar, inž. Anton Žagar, Alojz Marčen in dipl. inž. Us Aleksej. V skladu z našo poslovno politiko je bilo ugotovljeno za potrebno da se v letu 1984 naši predstavniki udeležijo sejmov in drugih manifestacij, na katerih se bodo seznanjali z novitetami na področju steklarske industrije. Obiskali naj bi sejme v Frankfurtu, Hanovru, Milanu, Leipzigu, Niimbergu, Zurichu in Duseldorfu. V nadaljevanju seje je odbor obravnaval poročila s službenih potovanj, ki so jih podali člani našega kolektiva, ki so že izvršili službena potovanja. Poročila so bila podana zelo podrobno. Pii pregledu prispele pošte so ugotovili, da je v obdobju med sejami starega in novo izvoljenega odbora prispelo precej prošenj za finančno pomoč. Maturantje vseh srednjih šol iz Zasavja so podali vloge za pomoč pri organizaciji maturantskih plesov, ki jih v tem času organizirajo. Odbor za poslovno politiko je že v letu 1982 sprejel načelen sklep, da se vsakemu oddelku srednje šole v Zasavju odobri finančna pomoč v višini 2.000 din. Tokrat so člani odobrili finančno pomoč v isti višini tudi dijakom Srednje tehnične šole iz Celja, kjer se šola več otrok naših delavcev. Prispelo je tudi dosti prošenj raznih društev in organizacij za finančno pomoč v obliki reklame, vendar teh sredstev odbor ni mogel odobriti, ker naša delovna organizacija nima na razpolago dovolj reklamnih sredstev. Tudi Industrijsko gasilsko društvo Steklarne se je obrnilo na nas s prošnjo za povišanje dotacije. Ker društvo nima drugih prihodkov, so člani odobrili povišanje mesečne dotacije na 1.100 din. S tem je bila seja zaključena. Po zapisniku pripravila Jelka Ravnikar Preklic izkaznic za dviganje akontacij OD Stanko Mešiček, TOZD proizvodnja steklenih izdelkov, Kovk 4 Ružiča Adžaga, TOZD proizvodnja steklenih izdelkov Ivan Kodrun, TOZD proizvodnja steklenih izdelkov Frano Šainovič, TOZD proizvodnja steklenih izdelkov Žarko Ivešič, TOZD proizvodnja steklenih izdelkov Tadija čosič, TOZD proizvodnja steklenih izdelkov Rajko Žagar, Delovna skupnost skupnih služb Lahko bi bilo bolje Analiza poškodb pri delu v letu 1983 Če primerjamo število poškodb pri delu v letu 1982 z letom 1983 lahko ugotovimo, da se je stanje poškodb pri delu v letu 1983 bistveno zmanjšalo, saj smo imeli v letu 1982 166 primerov poškodb pri delu v letu 1983 pa je bilo 128 primerov, kar je za 38 primerov oz. za 22,89 % manj kot v letu 1982. V nadaljevanju lahko vidimo tabelarični prikaz vzrokov, izvora, materialnih povzročiteljev itd., ki so pogojevali nastale poškodbe. Če gledamo analize poškodb pri dedu iz preteklih let vidimo, da se vzroki, izvori, drugi povzročitelji poškodb ponavljajo, kar še vedno kaže na malomaren odnos do pristopa k delu in spoštovanju predpisov s področja varstva pri delu. Tu mislimo predvsem na število poškodb, ki nastanejo predvsem zaradi nepravilnega postopka, pomanjkanje delovnih izkušenj zaradi nepopolnega nadzora in uvajanju delavcev pri prvi zaposlitvi (Tabela 3). Iz tabele 4 lahko vidimo, da je največ poškodb zaradi neurejenega delovnega prostora (udarec predmetov, padec poškodovanca) in neuporaba ustreznih zaščitnih sredstev (urez) — zaščitne rokavice. V letu 1983 so v naši DO dali v uporabo delavcem z namenom, da si zavaruj e- Tabela 1 jo roke pred udarci, urezi itd. 11477 parov raznih rokavic, takoj v naslednji tabeli 5 pa ugotavljamo, da je več kot polovica poškodb na rokah. Tudi tabela 8 potrjuje trditev iz tabele 3, kjer ugotavljamo, nezadostno poučenost pri uvajanju v delo predvsem NK in PK delavcev. Pri uvajanju v delo delavcev, ki nimajo strokovne izobrazbe, morajo večjo vlogo odigrati mentorji in neposredni vodje, da novo sprejete delavce opozarjajo in seznanjajo z nevarnostmi pri delu in pravilnim delovnim postopkom. Tudi zaščitne rokavice niso sama sebi namen in bo potrebno poostriti kontrolo nad izdajo in uporabo. Osebna zaščitna sredstva predstavljajo velik strošek za delovno organizacijo, ki je z leta v leto večji, zato se moramo, do teh sredstev racionalno obnašati in jih uporabljati namensko. Vsaka poškodba pri delu, ki ima za posledico invalidnost je strošek neprecenljive vrednosti, ki ga ni mogoče nadomestiti, zato naj bo naš cilj urediti delovne pogoje, sprovesti v prakso uvodno izobraževanje, uporabljati zaščitna sredstva in opremo kajti le na ta način bomo zmanjšali poškodbe in dosegli boljše rezultate dela. VZROKI, KI PRIPELJEJO DO POŠKODB TABELA 3 , • število a, vzrokl poškodb % neuporaba osebnih zaščitnih sredstev 6 4,68 nepravilen delovni postopek 39 30,46 poškodovane ali nezaščitene del. priprave oz. naprave 6 4,68 pomanjkanje delovnih izkušenj 26 20,31 spolzka ali nevarna tla 16 12,50 neočiščeno delovno mesto 18 14,06 ostalo (slab material, krš. del. disc., neur. prehodi itd.). 17 13,28 SKUPAJ 128 100,00 TABELA 4: Oblike poškodb pri delu izvor število 0/ poškodb 0 udarec predmeta padec poškodovanca 24 18,75 oz. predmeta 23 17,96 urez 34 26,56 ubodlina 8 6,25 opeklina odlet predmeta, 17 13,28 tujka 2 1,56 stisnina 15 11,71 opeklina s skislino 5 3,90 SKUPAJ 128 100,00 TABELA 5: Poškodovani deli telesa poškodovani število 0/ poškodb / deli telesa roke 53 41,40 prsti rok 19 14,84 noge in prsti nog 36 28,12 glava 8 6,25 oko 4 3,12 telo 8 6,25 SKUPAJ 128 100,00 TABELA 6: Najpogostejši mate- rialni povzročitelj delu poškodb pri materialni število poškodb ' povzročitelj steklo 39 30,46 tla 23 17,96 ročno orodje 30 23,43 tujek 3 2,34 kislina del. priprava 5 3,90 oziroma naprava 28 21,87 TABELA 7: Analiza poškodb pri delu po dnevih v tednu in urah A. DAN V TEDNU Dan v tednu polkodb°/o ponedeljek 28 21,87 torek 18 14,06 sreda 15 11,71 četrtek 24 18,75 petek 28 21,87 sobota 15 11,71 nedelja — — SKUPAJ 128 100,00 B. URA V DNEVU Ura v dnevu število 0-poškodb /0 prva ura 12 9,37 druga ura 41 32,03 tretja ura 10 7,81 četrta ura 12 9,37 peta ura 10 7,81 šesta ura 14 10,93 sedma ura 20 15,62 osma ura 8 6,25 nadurno delo 1 0,7S SKUPAJ 128 100,00 TABELA 8: število poškodb glede na kvalifikacijsko strukturo > j j Kvalifikacijska strukturah o NK PK KV VK'g^ “ S __________________________a 1 17 8 15 6 46 2 15 14 10 4 43 3 5 1 3 — 9 4 1 — 4 — 5 5 4 — 5 3 12 DSSS 6 5 2 — 13 DO: 48 28 39 13 128 % 37,5 21,8 30,5 10,2 Služba varstva pri delu Za poškodbe iz našega žepa V skladu s samoupravnim sporazumom o zdravstvenem varstvu ter določili zakona o zdravstvenem varstvu, zagotavljajo delavci znaten del sredstev v zvezi z zdravstvenim varstvom neposredno v delovni organizaciji. Tako je tudi z zdravstvenimi storitvami, ki zadevajo preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje ter rehabilitacijo poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Ta določila so se začela v praksi uresničevati s 1. 1. 1984, številke pa nam čisto konkretno kažejo tudi to, da stroški v zvezi s tem niso in ne bodo txako majhni. Za mesec januar 1984 je bilo treba v zvezi s poškodbami pri delu poravnati v posameznih TOZD in DSSS naslednje račune: 1. Obračun bolniško oskrbnih stroškov: TOZD 1 66.415,50 din 2. Opravljene zdravstvene storitve: TOZD 1 2.602,25 din TOZD 2 2.397,35 din TOZD 3 459,25 din TOZD 5 586,70 din 3. Storitve v bulantah: specialističnih am- TOZD 1 8.177,50 din TOZD 2 477,70 din TOZD 3 3.392,20 din TOZD 4 715,05 din TOZD 5 1.390,00 din Sijaj 5.396,50 din DSSS 9.093,90 din 4. Prevozi z rešilnim avtom: TOZD 1 951,20 din TOZD 2 253,60 din DSSS 824,20 din Skupno pa je bilo samo za te namene porabljenih 103.132,90 din. Stroški so pokazani še po stari organiziranosti, ker se zaradi postopka registracije nove delovne organizacije v okviru zdravstvene skupnosti ti stroški zbirajo še po starem. POŠKODBE IN NESREČE V LETU 1983 TOZD § | >Q K o n ^ h M Število poškodb in nesreč i rilo todb 1000 rslenih Izg. del. dnevi zaradi poškodb št. izg. dni na 1 poškodbo § § §* lahke hujše PhX/5 N skupaj 0*2 _ ČL +-» O ctf CvJ <0 N TOZD 1 555 46 — 46 83 543/12 TOZD 2 517 43 — 43 83 543/13 TOZD 3 79 9 — 9 114 67/7 TOZD 4 103 5 — 5 48 61/12 TOZD 5 162 11 1 12 68 242/20 DSSS 298 12 1 13 44 275/21 DO 1.714 126 2 128 75 1.731/14 Tabela 2 POŠKODBE PO MESECIH Število Na TOZD Mesec poškodb poti % 1 2 3 4 5 DS januar 11 1 9,1 4 3 1 — 2 1 februar 12 — — 6 3 1 — 1 1 marec 12 1 8,3 5 4 — 1 — O april 14 1 7,1 6 4 — 1 2 1 maj 9 — — 4 2 1 2 junij 15 1 6,3 5 5 2 — 1 2 julij 6 1 6,6 3 1 1 — 1 avgust 4 — — 2 — 1 i september 9 — — 3 4 — — 2 IšKl oktober 14 — — 4 6 — 2 1 i november 12 1 8,3 2 6 1 1 1 i december 10 — — 2 5 1 — 1 i Skupaj 128 6 4,68 46 43 9 5 12 13 Spet bomo premaknili ure Tokrat 25. marca, kajti po Odloku o računanju poletnega časa bo od tega dne pa do 30. septembra trajal poletni čas. Še natančneje: ume kazalce bomo 25. marca ob 2.00 uri premaknili za eno uro naprej, 30. eptembra ob 3.00 uri pa pomaknili za eno uro nazaj. 25. marca bo torej noč za eno uro krajša, 30. septembra pa za uro daljša. Investiranje v kadre - dobra naložba Sredi leta 1979 se je pričela na območju SR Slovenije široka akcija družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja v oblikovanju in izvajanju štipendijske politike, katere cilj je bil uresničevanje enotne politike štipendiranja na območju celotne socialistične republike Slovenije. Tudi naša delovna organizacija je uskladila svoje akte v skladu z družbenim dogovorom oziroma samoupravnim sporazumom s področja štipendiranja. Ker se višina štipendije vsako leto spreminja za celotno socialistično republiko Slovenijo, tudi v naši delovni organizaciji redno spremljamo te spremembe in v skladu s sklepom skupščine za zaposlovanje v SR Sloveniji, opravimo revalorizacijo štipendij našim štipendistom. Čeprav se v naši delovni organizaciji močno trudimo, da bi ob vsakoletnem razpisu štipendij podpisalo čimveč mladih šti- pendijske pogodbe za naše deficitarne poklice, to ne uspe tako kot si želimo. Vzrok je v tem, da je delo v poklicih v steklarstvu dokaj težko in zahtevno, nagrajevanje pa tudi do sedaj ni bilo najbolj stimulativno. Zadnje čase so se opravili tudi na tem področju določeni premiki na boljše in ob dodatnem angažiranju strokovnih delavcev na šolah v Zasavju in tudi na ostalem interesnem področju v Sloveniji ob razpisu štipendij, nam mora uspeti pridobiti učence za poklice v osnovni proizvodnji. Da v naši delovni organizaciji DO Steklama-Sijaj mislimo tudi vnaprej, potrjuje dokajšnje število štipendistov v rednih šolah v srednjem usmerjenem izobraževanju na vseh stopnjah strokovne usposobljenosti. Skupno ima naša delovna organizacija 105 štipendistov v srednjih in visokih šolah. Štipendisti v srednjem usmerjenem izobraževanju so: Priimek in ime Poklic Letnik šolanja Program Čudovan Silvo kovinar 2. . SKR Drnovšek Simon kovinar 2. SKR Povše Dean elektronik 2. SR Premec Marko električar m SR Kastelic Branko kovinar 2. SKR Rugelj Mitja ključavničar L SR Semenič Gregor kovinar 2. SKR Završnik Vitomir ključavničar 2. SR Islamovič Hasan steklopihalec-krogličar 2. SKR Gimperšek Bojan ključavničar 3. SR Dolinar Viktor ključavničar 3. SR Fajfar Feliks ključavničar 3. SR Močilar Rajko ključavničar 2. SR Gošler Igor električar 3. SR Jukič Müe ključavničar 3. SR Oprešnik Robert cizeler 3. SR Premec Jože ključavničar 3. SR Šterbucelj Uroš ključavničar 3. SR Majcen Jurij elektronik 3. SR Sopar Zvonko električar 3. SR Maurer Vili električar 3. SR Marinkovič Dragan ključavničar 3. SR Abram Suzana stekloslikar 2. SKR Premec Petra stekloslikar 2. SKR Bobek Katarina stekloslikar 2. SKR Jug Darja stekloslikar 2. SKR Kepa Janja stekloslikar 2. SKR Kepa Simona stekloslikar 2. SKR Mlinarič Joži stekloslikar 2. SKR Brečko Tatjana stekloslikar 2. SKR Vodenik Metka stekloslikar 2. SKR Kovač Tanja stekloslikar 2. SKR Lendaro Vlasta stekloslikar 2. SKR Verač Vlasta stekloslikar 2. SKR Detič Daniel rezkalec 2. SR Mihalič Marko kovinar 2. SKR Majcen Robert cizeler 1. SR Baumgartner Daniel ključavničar 1. SR Kreže Rudolf ključavničar 2. SR Miklič Jani strugar 1. SR Kreže Robert ključavničar 1. SR Hočevar Jože strugar 1. SR Kapelar Uroš ključavničar 1 SR Turk Dean ključavničar i SR Lukjanovič Dušan električar 1. SR Kramžar Peter električar 2. SR Gričar Matjaž električar 1. SR Zupanak Matjaž obdelovalec lesa 1. SR Pušnik Aleš kovinar 1. SKR Milkovič Zoran ključavničar 1. SR Vogrinec Darko ključavničar 1. SR Pufiler Simon cizeler 1. SR Cvet Miran ključavničar 1. SR Verač Uroš ključavničar 1. . SR Mokotar Boris steklopihalec-krogličar 1. SKR Teršek Zdravko steklopihalec-krogličar 1. SKR Barzin Mitja steklopihalec-krogličar 1. SKR Pajk Viktor steklopihalec-krogličar 1. SKR Vidmar Uroš elektronik 1. SR Turkovič Zdenka steklobrusilec i. SKR Sladič Sanda steklobrusilec 1. SKR Spol j ar Anita steklobrusilec 1. SKR Fajfar Milena steklobrusilec 1. SKR Sivka Marjeta steklobrusilec 1. SKR Kocman Darja steklobrusilec 1. SKR Poslek Tatjana steklobrusilec 1. SKR Skale Andreja steklobrusilec 1. SKR Funkelj Vesna steklobrusilec 1. SKR Pelko Jolanda steklobrusilec 1. SKR Kosec Alenka steklobrusilec 1. SKR Stradar Natalija steklobrusilec 1. SKR Bombek Aleš kovinar 2. SR Pikelj Bogo kovinar 2. SR Zver Suzana ekonomski tehnik 3. SR Rotar Nataša kemijski tehnik 3. SR Humski Aleksa ekonomski tehnik 2. SR Čadež Edita ekonomski tehnik 4. SR Povše Frida ekonomski tehnik 4. SR Tovornik Daniela ekonomski tehnik 4. SR Knez Andreja kemijski tehnik 1. SR Žlindra Sabina kemijski tehnik 1. SR Drolc Zoran kemijski tehnik 4. SR Ocepek Sandra ekonomski tehnik 2. SR Matko Boris strojni tehnik 3. SR Pavlič Denis elektro tehnik 4. SR Kreže Samo elektro teh.-elektronik 1. SR Gričar Mateja kemijski tehnik 1. SR Odždč Radojka matematični tehnik 3. SR Meterc Martina ekonomski tehnik 3. SR Strniša Vilma ekonomski tehnik 3. SR Medved Karli strojni tehnik 4. SR Plazar Renata ekonomski tehnik 2. SR Guzaj Mojca družb, jezik, smer 3. SR Štefane Aleš elektro tehnik 3. SR Trinker Alain strojni tehnik 2. SR Žagar Dean strojni tehnik 2. SR Korošec Mitja strojni tehnik 2. SR Volaj Mojca ekonomski tehnik 2. SR Hameršek Janez elektro tehnik 2. SR Alauf Darinka ekonomski tehnik 2. SR Štipendisti v višjih ■in visokih šolah: Pušnik Franja kemijski inženir 1. Kovač Jože ekonomist 1. Polak Marjan kemijski inženir 3. Kralj Meta arhitekt 3. Benetek Jerneja učitelj 2. Po sklepu DS DO Sijaj Opomba: SKR — skrajšani program usmerjenega izobraževanja SR — srednji program usmerjenega izobraževanja IV. in V. stopnja strokovne usposobljenosti Dokazi v številkah Ob koncu preteklega leta trboveljska zdravstvena skupnost Univerzitetni kliniki za otorinolaringologijo in cervikalno kirurgijo ni mogla poravnati računa za nekaj več kot 100 milijonov, ker jih pač ni imela. To je povzročilo na kliniki precej jeze. Stvar je bila še bolj zapletena zato, ker so statistiki slovenski javnosti pred nekaj meseci po-, stregli s podatkom, da je trboveljska bolnišnica med najdražjimi, če ne celo najdražja na Slovenskem. Da- bi stroške zmanjšali, je Republiška zdravstvena skupnost v okviru programa ukrepov za zmanjšanje skupne porabe v zdravstvu predlagala ukinitev kirurgičnega oddelka.. Medicinski svet Zasavskega zdravstvenega centra pa se je zadeve lotil temeljito. Poiskali so argumente zoper trditev Republiške zdravstvene skupnosti. Najmočnejši med vsemi so bile številke, ki dokazujejo, da se v Revirjih ponesreči enkrat več delavcev, kot je slovensko povpre- čje. V Sloveniji se na 1000 aktivnih zavarovancev poškoduje 54,7; v Ljubljanski regiji 65,7 v Hrastniku 138,9, v Trbovljah 84,9 in v Zagorju 80,5. Eden izmed argumentov, s katerim je postregla trboveljska zdravstvena skupnost je tudi ta, da so lani, namesto v bolnišnici, mnogo več primerov obravnavali v osnovni zdravstveni dejavnosti ter specialističnih ambulantah in zdraviliščih. Ti in še nekateri drugi podatki so trditve Republiške zdravstvene skupnosti nekoliko zameglili, slovenska javnost pa — pred kratkim je bila obveščena tudi o podatkih, ki govorijo le v prid trboveljske bolnišnice o-ziroma kirurgičnega oddelka — bo nemara spoznala, da so do visoke ravni zdravstvenega varstva, ki smo ga dosegli v Revirjih, pripeljale okoliščine, v katerih delavci oziroma zavarovanci delamo in živimo. Mili Kobal Iz naše krajevne skupnosti NA DOLU ODSLEJ ULICE naslove, o spremembi naslova čimprej obvestili ter tako olajšali pretok pošte, zlasti pa olajšali delo poštarjem, ki morajo ob dežju, mrazu, snegu in ledu na pot, a na to kar pozabljamo, ko pošiljamo ali sprejemamo pisma, knjige, denarne nakaznice... M. K. KRAJEVNI PRAZNIK OBČANOV DOLA Vest ni čisto sveža, saj je od sprejetja odloka o spremembi območja naselja Dol in o uvedbi uličnega sistema minilo že precej časa, bo pa nemara vseeno zanimiva, še zlasti sedaj, ko se na hišah pojavljajo nove tablice. Ponekod so jih namestili kar ob starih, kar je tudi prav, najbolj pa bo taka rešitev dobrodošla poštarjem, saj jim je dosedanje oštevilčenje hiš povzročalo precej preglavic. Kje in kakšna so imena ulic, smo povzeli iz odloka, sprejetega na zasedanju zbora krajevnih skupnosti dne 26. 7. 1983: S skico smo ponazorili vozne rede avtobusov, s katerimi se rešuje vprašanje prevozov naših delavcev iz različnih področij na delo. Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije, da se zaradi števila vozačev to vprašanje ustrezno uredi, je bila sklenjena pogodba glede prevozov z DO Integral SAP Ljubljana, TOZD Kum Trbovlje, za prevoz naših delavcev na teh relacijah. K naselju Dol se priključi del naselja Brnica s hišnimi številkami 36, 37, 81 in 83. Preostali del naselja Bmice obdrži to i-me in se ustrezno preoštevilči. V naselju Dol pri Hrastniku se poimenujejo ulice: Trg borcev NOB, Partizanska cesta, Pod Javorjem, Grča, Cesta VDV Brigade, Čerdenc, Pot Hameršak E-mila, Krištandolska cesta, Slatno, Planinska cesta, Naselje Laz, Na Selah, Pod hribom. Ob koncu pa morda le še to: prav bi bilo, da bi svoje znance, prijatelje, sorodnike in vse tiste, ki pošiljajo pošto na naše Večina naših delavcev je sprejela že tudi mesečne vozovnice. S tem med drugim odpade vsakodnevna skrb za toliko in toliko drobiža. Vozovnica mora biti vsak mesec nanovo potrjena z žigom temeljne organizacije. Potrjevanje bo na podlagi seznama zaposlenih potekalo v vratarnici na severu — upravna zgradba, za TOZD proizvodnja steklenih izdelkov, TOZD energetika, vzdrževanje in transport, TOZD o- 28. junija bodo krajani Dola prvič proslavili krajevni praznik. Ta dan so si izbrali kot spomin na ustanovitev odbora osvobodilne fronte. Pred 43 leti so napredni Dolani Emil Hameršak, Franc Zore in še živeča Jože Dragar in Jože Deželak na Javorjih ustanovili to napredno politično organizacijo. Na njihovo pobudo se je -krog somišljenikov širil in kmalu je ta organizacija prerasla v množično gibanje. rodjama in DSSS. Delavci TOZD proizvodnja svetil izročajo vozovnice v potrditev v svojem tajništvu. V primeru izgube vozovnice — kar naj bi se čim bolj poredko dogajalo, je potreben preklic v našem glasilu. Praksa sama bo verjetno odprla še to in ono vprašanje, temu pa bomo prostor v našem glasilu ali informatorju po potrebi še namenili. Leta so minevala, prišla je svoboda, življenje je pisalo spomine in ti so prerasli v zgodovino. Prav je, da mlajše generacije spoznajo preteklost. In del preteklosti so obletnice, prazniki, svečanosti. Tako še tudi Dolani že z vso vnemo pripravljajo na obeleži-tev 28. junija, športna in kulturna društva in organizacije bodo organizirale vrsto prireditev, povezanih s praznovanjem občinskega praznika in dneva rudarjev. Osrednja slovesnost bo na Dolu pred osnovno šolo. Ob tej priložnosti bodo na trgu odkrili nov spomenik padlim in ustreljenim talcem v narodnoosvobodilni vojni. In če bo šlo vse po sreči, bodo komunalni delavci v dolino iz zajetja v Peklu napeljali pitno vodo. Zajetje vode je tudi ena izmed prioritetnih nalog četrtega občinskega samoprispevka. V. P. Pomlad Nam spet pomlad je oživela. Tam prek zelenih, mehkih trat krasi jo zvončkov truma bela in mnog trobentic šopek zlat. So ptičice se spet vrnile iz daljnjih so morja bregov, vse z žgolenjem razvedrile od polja, jas, tja do gozdov. O, blagor tebi, gozd zeleni, ki vedno znova se mladiš, tega bilo ni dano meni, kar leto vsako ti storiš. Le enkrat mi bilo je dano, da užival svoj sem čas cveteč. In zginila pomlad v neznano, ne vrne se mi nikdar več! V mladosti moje sem zavetju oh, mnogo posejal bil nad, a rasti dal ni upa cvetju mu zlih vetrov ledeni hlad. Le ena želja dozorela je okrasila mi nasad. A, ko je njo jesen objela, mi skromen, skromen daje sad. Miha Jelenc ZAHVALA Drage sodelavke in sodelavci! Tudi zame je prišel čas, ko se moramo po dolgih letih skupnega dela posloviti iz delovne sredine, v kateri sem preživel toliko let. Iskrena hvala izmeni Haberl za darila, ki me bodo vedno spominjala na vas drage sodelavke in sodelavci. Še posebna zahvala brigadi Dolinšek za vso pozornost, ki ste mi jo izkazali ob mojem odhodu v pokoj. Želim celotnemu kolektivu še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Ernest Gričar Prevozi na delo Naši obrazi Če v službah, na katere se o-bračaš, s katerimi imaš opravka, naletiš na prijazen obraz, je pravo olajšanje. Prijetno je, če si lepo sprejet v pisarni, nič manj na primer tudi, če je vzdušje v naši jedilnici, kamor odhajamo na malico, vedro, prijazno. Ne da bi bil v koži naših razdeljevalk in blagajničark, pa lahko ugotavljaš, da hiti vedno prijazen, nevtralen, ni ravno lahko, ob tempu dela, ko bi bilo komaj, da bi naredil tudi tri ali več stvari naenkrat: zmanjka kruha, ta bi suho salamo namesto mortadele, spet drugi bi sir namesto jogurta pri pašteti, tretja bo spet toplo malico, četrti se jezi, zakaj ni gorčice zraven kranjske klobase in še in še, kolikor nas pač je, toliko različnih okusov in želja prinašamo s sabo. V takem in podobnem vzdušju opravlja svoje delo tudi SONJA HRIBERNIK Po umirjenih, gladkih potezah njenega obraza bi človek sodil, da se ne zna razjeziti, namršiti in pokazati slabe volje. Delo, ki ga opravlja pri blagajni, ne pozabi pospremiti z nasmehom. Ko sva se nekoliko dlje pogovarjala sem lahko zaključila, da je podlaga vsemu temu njena ljubezen in veliko veselje za delo, ki ga opravlja, ker je v današnjem le vzdihovanje, pravi užitek. Moja sogovornica praznuje svoj rojstni dan 8. junija, letos bo to dvainštiridešetič. Doma so imeli nekaj časa žago v najemu, tako da je bila kar žagarjeva, oče pa je potem skozi leta svojo upokojitev _ dočakal pri rudniku. Ko sem iskala v kadrovski evidenci njen osebni karton, sem naletela le na dve Zofiji. Nasmeje se. Zofija je pravzaprav le na papirju, sicer pa jo vsi poznajo in vedo le za Sonjo. Z imenom potem povežeš tudi tisto, kar jo pooseblja: umirjenost, dobro voljo, njej lasten optimizem. Po osnovni šoli, ki jo je končala, za naslednji korak niti ni bilo veliko možnosti za izbiro. Če bi malce poenostavila razliko med sedanjostjo in preteklostjo, potem bi bili takratni časi zlasti za našo tovarno in vredni, da se ponovijo, ko so danes take težave, kakor pokriti potrebe po manjkajočih delavcih. Tovarišica Sonja je prav tako izbrala to možnost — zaposlila se je v Steklarni, najprej je bila odna-šalka. Njena poklicna pot seže tja do 14. 8. 1958. Odnašalka je bila pravzaprav le slabo leto, potem pa so jo vprašali, če bi delala v bufetu in je poskusila. Pa tudi ostala. To je drugi, pomemben mejnik. Kljub temu, da pri njenem rojstnem datumu nikakor ne gre govoriti o starosti, pa moramo pri delu, M ga o-pravlja, vendarle uporabiti pridevnik naj starejša, najdalj in sicer glede delovnega staža, saj je v delovni ekipi jedilnice od vseh najdalj pri tem delu, torej edina, ki je tu ostala praktično skoraj od vsega začetka. Tako je na tej njeni poti na nek način ponazorjen tudi prehod in način prehrane med delom v našti delovni organizaciji, čas tistega starega »bufeta«, do jedilnice, kjer je danes ključavničarska delavnica, pa do današnjega prostora — jedilnice> na katero smo kar malce ponosni, pa smo se na začetku tudi prav bali, kako se bomo sploh znali obnašati do nje, kako jo bomo čuvali in uspeli ohraniti. Vse to je vtkano tudi v Sonjina delovna leta. »Ko je bil bife še na južnem delu tovarne, je bila izbira bolj skromna,« se spominja: »Povezana pa tudi s takratnim načinom prehrane delavcev, saj so malico še povečini nosili s sabo.« Na voljo so bili napitki, nekaj vrst salam, konzerv, slanina, prodajali so tudi cigarete. Okrog leta 1960 je bila potem jedilnica in bife preseljena, kar je terjalo povečevanje števila zaposlenih v tovarni. Temu se je moral prilagoditi tudi način dela: z dveh so delavke bifeja prešle na tri izmene, še desetletje kasneje pa na štiri. Ko še ni bilo treh izmen, je bilo neugodno to, da si lahko z delom končal, ko si vsem postregel in obračunal, to pa ni bilo vedno takrat, ko se je končala tvoja popoldanska izmena, včasih je trajalo tudi kakšno uro dlje, da so si malico nakupili tudi delavci nočne izmene. Obujati spomine na tiste čase ne moreš drugače, kot da ne prikličeš predse tistega izrednega tempa dela, da si premagoval dolgo vrsto ljudi. Vsega je bilo takrat, kot so bile izražene želje in potrebe delavcev: tudi sadje, mesni izdelki vseh vrst, razne sladkarije, pecivo. Vse je bilo treba tehtati, hitro računati, delati kot ura. Večizmensko delo, način dela so bili med razlogi, ki so med sodelavkami v njihovi sredini naredili praznine: mnoge so odšle drugam. Sonja ne. Ostala je in še vedno je tu. Rada ima ljudi, vzljubila je svoje delo in te vrednosti ni zmanjšala nobena, za marsikoga drugega, negativna plat. Ob delu v 4 izmenah se pravzaprav le bežno pomudiva. Ne potoži. Navadila se je, tak je način dela, 'treba je sprejeti. Nočna izmena kar gre, saj si čez dan doma, najbolj te dom, otroci, pogrešajo popoldne in ta izmena, pa še v nedeljo, je pravzaprav naj slabša kombinacija, ki te doleti. Delo v pisarni je ni nikoli veselilo, rada ima stik z ljudmi, prijeten je, čeprav terja tudi svoj pristop, smisel za razumevanje želja in potreb. Če lahko, rada ustreže. »Delo je treba sprejeti tako kot je — z dobrimi in slabimi platmi,« zaključi. Pravzaprav o težavah z ljud: mi ne govori, verjamem, da jih premaguje s svojo mirnostjo in dobro voljo. Šestindvajseto leto dopolnjuje letos med nami. Dneve bolniške lahko prešteje na prste. Verjetno bi jih lahko bilo veliko več, če bi se za vsako malenkost obračala na zdravnika, kar pa ne kaže, marsikaj se da pozdraviti in potipati tudi tako, brez bolniške. Tu razmišljam jaz, pa čeprav se vsak ne strinja z mano: vsi pač ne menijo tako, da v bolniško ne kaže iti in to se več ali manj odraža tudi v naših velikih problemih, ki jih z bolniško imamo. V bifeju oziroma jedilnici so vsako bolniško vedno čisto konkretno občutile: če je katera manjkala, je morala druga ostati še naprej, rezerve niso poznale, treba je bilo ostati, pri delu se izostanek ni smel poznati. Današnja jedilnica, današnje delo. Nikakor ji ni vseeno, kako se v njej obnašamo. Ni vseeno, če se steklenice odnašajo in ležijo vsepovsod, če se kaj razbije, ponesnaži in podobno. »Na začetku je bila disciplina večja«, ugotavlja. Naslednji podatek, ki ga beležim, nam je dala inventura, na seji delavskih svetov pa so bili nad njim sila presenečeni, saj so lahko zvedeli, da je samo v lanskem letu zmanjkalo: 316 žlic, 315 vilic in 86 nožev. Smo res taki? Hočemo biti s takim odnosom do inventarja duhoviti? Kakor za koga! Pri takih in podobnih dogodkih vedno znova pozabljamo, da gre za našo skupno stvar, da je tisto, kar imamo, kar smo kupili in ustvarili, naše. Sonja pravzaprav ugotavlja, da smo delo v jedilnici- dostikrat premalo cenili. To je nasploh odraz naše miselnosti: vsak misli, da dela le on sam. Za delo v jedilnici si marsikdo kot kaže predstalja, da je samo takrat, ko tam stoji in čaka vrsta, potem pa pač sedijo in čakajo na naslednjo izmeno. Pa mora biti vedno vse pripravljeno, vse na razpolago. Da pa dosežeš vse to, se moraš kar dobro zavrteti, da izkoristiš čas, ko ni navala, nove izmene za malico. Njeno delo ni samo obračun na blagajni. S spretnimi prsti, hitrim reagiranjem mora premagovati dolgo vrsto. Temu še cigarete, to in ono, sprejeti bon, obračunati pijačo, pa kruh in še kak dodatek. Ob tem, čisto konkretnem delu, blagajničarka vodi tudi delo na izmeni. Ko je torej vrste konec, ne sedeš, da bi se spočil, ampak te čakajo obračuni, naročanja, skrb za malice, kruh, imeti moraš pregled nad vsem, da normalno teče, da kje ne zaškriplje. V treh izmenah je treba razdeliti 900 do 1.000 malic, če je kaj posebnega, po okusu delavcev, se ta številka še poveča. Jedilnik določa skupna komisija v DO, pri tem se mora seveda ozirati tudi na ceno, da je nekaj tega in onega. Ob toplih malicah je treba v enem dnevu na vseh izmenah pripraviti še o-krog 400 do 500 narezkov. Spet se potrjuje tisto, kako rada dela z ljudmi, saj jih pozna, spremlja njihove navade in želje. Zanimivo je, da so okusi in potrebe od izmene do izmene zelo različne. Najbolj redni »odjemalci« tople malice so pravzaprav steklarji, ki so domala po pravilu odločajo za toplo malico. V pomenku nisva izgubljali besed o kvaliteti mahe. Res je tudi to, da jih samo razdeljujemo, vozijo jih iz obrata družbene prehrane. Ne glede na kritike, včasih tudi upravičene, pa zelo različen okus vseh nas, pa vsega vendar ne bi mogli in smeli metati v en, tisti slabši koš. Pravzaprav sva lahko najin pomenek o delu že tudi kar končati. če znaš probleme premagovati, če se zavedaš, da so sestavni del tvojega dela, ter ob njih ne vzdihuješ, ampak se jih kar konkretno lotiš, ker znaš jemati delo predvsem s prijetne plati, potem res ni kaj več dodati. Pomudiva se pri njenem domu, družini. Spet se nasmehne. Dom, služba, med to je razpet vsak njen dan. Doma uživa, čeprav tudi dela in obveznosti nikoli ne zmanjka. Mož je zaposlen pni rudniku, tri otroke imata: najstarejši sin je srednješolec, srednji je v osnovni šoti, najmlajša Janja pa je pri svojih dveh letih ljubljenka vseh. S svojo nadobudnostjo seveda pridno skrbi, da je delo z njo in da jim ni dolgčas. Varstvo zanjo ima k sreči urejeno, saj ji pomaga teta. Najprej so stanovali v družbenem stanovanju. Nikoli si ni predstavljala, da bi imela hišo, pa so se potem vendarle odločili za gradnjo in se leta 1973 vselili v lastno hišo. Pravi, da je srečna, kar ji pravzaprav rada verjamem, čeprav je vsak njen dan zvrhan dela, obveznosti, skrbi. Tako kot ne sme odpovedati red v jedilnici, ne moreš odpovedati doma: pri gospodinjstvu, v družini. Sreča je tudi to, da lahko daš otrokom več, kot pa so bile možnosti takrat, ko je bila sama v njihovih letih. Veliko so skupaj, radi so doma, drug z drugim. Na koncu se ozreva po času, v katerem živimo. Najenostavneje je ob tem uporabiti besedo stabilizaoija, zaostrene gospodarske razmere. Lahko bi se razgovorili o problemih podražitev, pomanjkanja, spremenjene situacije. Pa nisva. Še vedno nam je lahko lepo, ob skupnih naporih in naši polni zavesti za skupno stvar pa tudi bolje. Ko govoriva o željah, pravi, da si žeti predvsem še zdravja. Tako ponavadi tudi sama razmišljam, čeprav morda za marsikoga zveni to le kot fraza, pa vendarle je v tem vsa globina. In želimo, da bi se poleg tistih skromnih, drobnih, vsakodnevnih, izpolnila tov. Sonji predvsem ta želja, drugo pa lahko potem tako z dobro voljo človek sam doda. Pogovarjala se je: Jasna Rižner-Kosm ZAHVALA Vsem sodelavcem DP se prisrčno zahvaljujem za lep in vesel poslovilni večer ter bogata darila. Vse, poslovilne besede, darila predvsem pa vi, dragi sodelavci, mi boste ostali v lepem in trajnem spominu na skupna minula leta lepega in odgovornega dela. Pri vašem nadaljevanju dela vam žetim predvsem zdravja, zadovoljstva in mnogo uspeha. Hvala. Leo Moder Pred izpolnitvijo preberi priloženo obvestilo! ... delavec — upokojenec ...■.......................... (navesti poln naziv TOZD), (kraj, ulica, pošta) OBVESTILO Komisija za počitniške domove in družbeno prehrano DO Steklame-Sijaj Hrastnik razpisuje za leto 1984 letovanje v počitniških domovih Portorož, Bohinj in Novigrad ter v počitniških prikolicah. Razpored 10-dnevnih letovanj je naslednji: 1. od 8. 6. — 18. 6. 1984 2. od 18. 6. — 28. 6. 1984 3. od 28. 6. — 8. 7. 1984 4. od 8. 7. — 18. 7. 1984 5. od 18. 7. — 28. 7. 1984 6. od 28. 7. — 7. 8. 1984 7. od 7. 8. — 17. 8. 1984 8. od 17. 8. — 27. 8. 1984 9. od 27. 8. — 6. 9. 1984 10. od 6. 9. — 16. 9. 1984 Prednost pri vpisu letovanja v počitniških domovih in prikolicah imajo: 1. Delavci, ki niso letovali v letu 1981, 1982 in 1983, 2. Delavci, ki niso letovali v letu 1982 in 1983, 3. Delavci, ki niso letovali v letu 1983, 4. Ostali. Cene za letovanje bodo objavljene kasneje, to je, ko jih bodo potrdili samoupravni organi naše delovne organizacije. Natančno izpolnjeno in podpisano prijavo je treba oddati v pisarni družbene prehrane do 31. 3. 1984. Kasneje oddane prijavnice bo komisija obravnavala le v primeru prostih mest. Pripominjamo, da se bodo obravnavale le tiste prijave, ki bodo v celoti izpolnjene. Vsak prijavljenec bo nato do 15. 4. 1984 prejel obvestilo, če je prijava potrjena ali ne. DO STEKLARNA-SIJAJ HRASTNIK KOMISIJA ZA POČITNIŠKE DOMOVE IN DRUŽBENO PREHRANO Podpisani TOZD oz. DSSS stanujoč želim letovati v počitniškem domu: (ustrezno obkroži!) v času od....................... do prikolico, z ......... ležišči. Za letovanje prijavljam še: — PORTOROŽ — BOHINJ — NOVIGRAD — V PRIKOLICAH ...;.......... in da mi dodelite sobo — Ime in priimek Leto rojstva Sorodstvo Zaposlen pri l. '........A.....1.:..1.....................................................A........ 2........................................................................................................... 3......Z:.:..:.,.....;..............,,...................................................................’.. 4. ........................................................................ 5.......................................................................... ................................ 6. ....................................................... Delavcem, katerim ne bo odobreno letovanje v počitniških kapacitetah DO, bomo iskali možnost letovanja drugje, če bodo izrazili željo. MIMOGREDE BONTON ZA KADILCE Če ga poznate, potem veste: — da je nedostojno prižigati si novo cigareto s staro, — da ne pustimo cigareto izgorevati, temveč jo skrbno ugasnemo, — da ne stresamo cigaretnega pepela na tla in ne uporabljamo za pepelnik krožnika kavne skodelice, če je pepelnik količkaj v bližini, — da je nedostojno, če pihamo cigaretni dim sobesedniku v obraz, — da ženska na cesti ne kadi, — da ne govorimo s cigareto v ustih, — da naj bi moški kadil pipo le doma ali tam, kjer je skoraj kot doma, — da pri mizi ne kadimo, — da ženska moškemu ne prižiga cigarete, temveč mu vžigalico ali vžigalnik le ponudi, — da v tuji družbi ne prižgemo cigarete, dokler nismo formalno prosili dovoljenja... «-) m M O o Če v navedenem času ne bi bilo prostih mest, sem pripravljen letovati tudi od ........................ do .......................... Zadnjikrat sem letoval v počitniških domovih oziroma prikolicah leta............... a) Vzdržujem ............. nepreskrbljenih družinskih članov, od tega ............ šolo- obveznih otrok. b) Samohranilka otrok DA — NE c) Delovni invalid DANE d) Udeleženec NOV DA — NE Pri točki a) napišite število članov in otrok, pri točki b)—d) pa obkrožite DA ali NE. Hrastnik, dne ................. 1984 ..............................-.... Podpis prijavitelja Prijavitelj IMA — NIMA v tem času planirani letni dopust. Podpis obratovodstva oziroma vodje sektorja ODREŽI DO STEKLARNA-SIJAJ HRASTNIK KOMISIJA ZA POČITNIŠKE DOMOVE IN DRUŽBENO PREHRANO Hrastnik, dne .............. 1984 Naslov prijavitelja .......................................................................... Po pregledu vaše prijave za letovanje je komisija za počitniške domove in družbeno prehrano sklenila, da se vam ODOBRI — NE ODOBRI letovanje v: PORTOROŽU M BOHINJU — NOVIGRADU — PRIKOLICI od ......................... do ..........................., v .............. posteljni sobi. Prosimo vas, da se v roku 15 dni javite v pisarni družbene prehrane zaradi vplačila akontacije oziroma potrditve rezervacije. Predsednik komisije SLAVICA PLAZAR Zaključni računi in finančni načrti samoupravnih interesnih skupnosti V času, ko smo v temeljnih in delovnih organizacijah obravnavali rezultate svojega dela so tudi Samoupravne interesne skupnosti pred nas položile rezultate poslovanja preteklega leta ter finančne programe za leto 1984. Iz skupščinskih materialov smo povzeli nekatere najpomembnejše • podatke posameznih interesnih skupnosti. Skupščine interesnih skupnosti občine Hrastnik so finančne plane sprejele v februarju 1983, vendar so proti koncu leta sprejele tudi rebalanse, saj je v večini primerov bilo potrebno u-sklajevati prispevne stopnje. Plani interesnih skupnosti za leto 1984 temeljijo na nalogah, določenih v Samoupravnih sporazumih o temeljih plana za obdobje 1981—1985, resolucijskih izhodiščih za leto 1984. V planih je upoštevano, da se bodo OD v tem letu povečevali za približno 21,5 % v primerjavi z le-om tl983, materialni stroški pa povečali za 25 %. IZOBRAŽEVANJE V hrastniški osnovni šoli je vključenih 1016 učencev, oziroma 38 oddelkov. Za 241 učencev je organizirano podaljšano bivanje. Za tiste učence, ki so od šole oddaljeni več kot 4 km, pa je organiziran prevoz. Takšnih učencev je bilo v preteklem letu 220. Tudi prehrana je urejena za vse, ki se želijo hraniti v šoli. Na osnovni šoli Vidka Pavliča je trenutno 23 učencev, za delovno usposabljanje pa 12 u-čencev. Vsi učenci so vključeni v celodnevni pouk. Glasbeno šolo letos obiskuje 152 učencev. Za obvezni program, to je tisti, ki ga zagotavlja zakon, zajema pa osnovnošolsko dejavnost, prevoze, strokovne ekskurzije, obveznosti do Delavske univerze, je bilo v letu 1983 porabljenih 54.44,645 din. Za dogovorjeni program, ki zajema dejavnost glasbene šole, brezplačno prehrano (socialno šibkih), šolo v naravi, učbenike, opremo kabinetov, DPM, sredstva, ki se namensko zbirajo za novo telovadnico, pa je bilo porabljenih 21,557.444 din. 8,361.000 din pa je bilo namenjenih za republiške naloge, solidarnost in vzajemnost. V finačnem načrtu za leto 1984 je' predvidena v prvi vrsti zagotovitev sredstev za ohranitev doseženega nivoja z zakonom zagotovljenega programa izobraževanja, dogovorjene naloge pa se bodo izvajale le v okviru danih materialnih možnosti združenega dela občine Hrastnik za leto 1984. Za izvedbo obveznega programa bo v letu 1984 potrebnih 69,369.000 din. Dogovorjeni program skupnosti za leto 1984 predvideva v glavnem iste naloge kot v preteklem letu. Pri načrtovanju sredstev za te namene pa je bilo ugotovljeno, da se dejanske potrebe precej razlikujejo od možnosti, zato je predvidena uresničitev nekaterih izmed njih v nekoliko manjšem obsegu, oziroma njihovo uresničevanje ostaja na nivoju preteklega leta. ZDRAVSTVO V letu 1983 je imela občinska zdravstvena skupnost velike likvidnostne težave. Že od 1. polletja dalje je izkazovala precejšen primanjkljaj, ki je bil posledica nespremenjenega obsega koriščenja stroškov, visokega bolniškega staleža ter zmanjšanje sredstev iz naslova medobčinske solidarnosti. Kljub sprejetemu stabilizacijskemu programu, akcijam za zmanjšanje bolniškega staleža, ter začasni odložitvi poravnave nekaterih sprejetih obveznosti na poznejše obdobje, je Občinska zdravstvena skupnost zaključila poslovanje v letu 1983 za 12,432.000 din primanjkljaja. Navedimo še nekaj podatkov: — iz naslova medobčinske solidarnosti je občinska zdravstvena skupnost prejela približno 3 milijone (300 starih) din manj sredstev kakor je načrtovala; ---— -porast porabe nad planirane akcije: bolniški stalež, odhodki za zdravstvene storitve v letu 1983 — 159.636.000 din oziroma 17 % več kot v letu 1982; —: nadomestilo OD ter druga povračila 26,322.000 din oziroma 48 % več kot v letu 1982. — Sicer pa o tem, koliko sredstev je bilo porabljenih (samo) za zdravstveno varstvo, dovolj zgovorno govori tabela 1, koliko sredstev za nadomestila OD in povračila pa prikazuje tabela o — kino dejavnost: v Hrastniku je bilo v letu 1983 predvajanih 486 filmov, ki si jih je ogledalo 64.242 obiskovalcev, na Dolu pa 136 filmov z 8.550 obiskovalci; — knjižničarstvo: 2.230 obiskovalcev, 10.357 obiskov in 30.514 izposojenih knjig dokazuje u-uspešno delo knjižnice v preteklem letu; — muzejska dejavnost: obiskovalci so imeli dostop do muzejske zbirke vsako sredo. V preteklem letu je bila urejena soba herojev. Zveza kulturnih organizacij pa združuje sekcije in delavsko prosvetna društva Svobode I., Svobode II„ Svobode Dol, KD Mladost Hrastnik in KD Dol. V letu 1983 so bili še posebno aktivni: — Rudarska godba, — Steklarska godba, — Zenski pevski zbor Dol, — Moški pevski zbor Svoboda II, ¿-fig1- Moški pevski zbor Svobode I. Rudarska godba je v preteklem letu praznovala 130-letnico delovanja. Moški pevski zbor Svobode II pa 75-letni jubilej. Hrastniški kulturni amaterji so sodelovali na vseh proslavah in prireditvah v občini, gostovali so tudi izven Hrastnika. TABELA 1 Namen odhodkov Realizacija Plan % 1. Osn. ZV in preventiva 2. Zobozdravstvo 3. Rešilni prevozi 4. Amb. spec. ZV 5. Boln. ZV 6. Zdraviliško ZV 7. Zdravila 8. Ortopedski prip. 9. Odhodki za ZV po konv. 27.552.000 10.199.000 6.184.000 15.231.000 72.237.000 1.495.000 14.795.000 1.156.000 25.000 30,318.067 10,510.095 6,379.630 16,631.342 76,952.575 986.219 16,697.519 1,153.442 7.609 110.04 103.05 103,16 109,19 106,53 65,97 112,86 99,78 30,44 Skupaj 148,874.000 159,636.503 107,23 TABELA 2 1. Nad OD ob začasni zadržanosti od dela zaradi nesreč pri delu in poklicnih bolezni 2,000.000 2,020.336 101,02 2. Nad. OD ob začasni zadržanosti od dela zaradi bolezni, nesreč izven dela, nega izolacije OJ. J*i w vJUl VAC-ruj **-iw*17w*J w in spremstva 18,638.000 22,182.674 119,02 3. Pogrebnine in posmrtnine 4. Povračilo potnih stroškov v 1,612.000 1,586.788 98,44 zvezi z ZV 500.000 532.343 106,47 Skupaj 22,750.000 26,322.141 115,70 V letu 1984 bo torej potrebno zagotoviti sredstva za pokritje primanjkljaja, kakor tudi za pokritje nerealiziranih obveznosti iz leta 1983. KULTURA Za kulturno dejavnost je bilo v občini Hrastnik v letu 1983 zbranih 9,767.593 din. Za izvajanje nalog v sami občini je bilo porabljenih 8,773.439 din, 851.566 din pa zajemajo obveznosti do regijskih programov kot so Zavod za spomeniško varstvo in zgodovinski arhiv Celje, Revirski muzej Trbovlje, Radio Trbovlje, Čebine. Izvajanje nalog v občini se realizira v okviru DO KRC 14. oktober, ki opravlja naslednje dejavnosti: TELESNA KULTURA Konec leta 1982 je bila ustanovljena Zveza telesnokulturnih organizacij Hrastnik, in sicer z namenom, da prevzame vlogo neaktivnega društva Hrastnik. Rezultati ustanovitve se že kažejo, saj je kljub nekaterim organizacijskim težavam vzpodbudila k aktivnejšemu delu športnike in tudi druge občane. Omenimo le nekatere akcije in programe zveze: — trim igre, sodelovanje v pripravah prireditve ob devu mladosti; večina telesnokulturnih organizacij je sodelovala pri obnovitvenih delih v športnem parku na trgu; tekmovanja in še vrsta drugih prireditev. — Objekte, bazen, stadion in kegljišče vzdržuje in uporablja DO KRC 14. oktober. V letu 1983 so bile z bazenom izrazite težave, saj je bil zaradi pomanjkanja vode zaprt od 20. avgusta do 24. decembra. V tem času so bila opravljena nekatera nujna vzdrževalna dela. Obnovitvena dela na stadionu so nekoliko v zaostanku. V kegljišču so bila opravljena nekatera manjša obnovitvena dela, vendar pa bodoče delo terja nekatere globalne rešitve (obnova strojnice, razmejitev stroškov med uporabniki ipd.). Pri uresničevanju programa skupnosti so si izvajalci prizadevali povečati število udeležencev v športno rekreativni dejavnosti, vendar je bila in je pri tem glavna ovira pomanjkanje mentorjev. Vseh sredstev, ki jih je skupnost v letu 1983 prejela je bilo 5,775.810 din. Za leto 1984 pa finančni načrt znaša 6,473.805 din. Ob tem je treba povedati, da je tak finančni načrt že usklajen z možnostmi. Posamezni izvajalci te dejavnosti pa bodo morali posvetiti veliko pozornosti pridobivanju lastnih sredstev (vstopnine, članarine ipd.). RAZISKOVANJE Občinska raziskovalna skupnost se financira iz prispevne stopnje 0,05 % iz dohodka DO tako je bilo v letu 1983 zbranih 1,260.000 din ali 97 % planiranih. 1,486.911,25 din je bilo v letu 1983 porabljenih: — pa populacijo raziskovalne dejavnosti med šolsko mladino; — vzpodbujanje in organiziranje množične inventivne dejavnosti; — za Zvezo občinske tehnične kulture; — za poslovanje ORS; — za skupne naloge raziskovalne skupnosti Slovenije. Tudi za leto 1984 planirana sredstva se bodo uporabila v iste namene. Vključena pa bodo tudi pri sofinanciranju študije urbanističnega družbenega plana občine Hrastnik. Za izvedbo te naloge bo namenila 500.000 din. Sredstva v višini 412.000 din pa bo namenila za sofinanciranje raziskovalne naloge o možnosti gojitve vrtnin na deponiji elektrofilter-skega pepela v Prapretnem. V letu 1984 namerava ORS Hrastnik dati javni razpis za raziskovalne naloge s področja obdelovanja prostora in varstva okolja, raziskavi onesnaženosti zraka in voda za raziskovalne naloge s področja razvoja industrijskih proizvodov, tehnologij in proizvodnih procesov — zlasti s področja novih proizvodov, za raziskovalne naloge s področja vzgoje in izobraževanja ter zaposlovanja. V te namene se razporejajo sredstva v višini 264.000 din. OTROŠKO VARSTVO Vzgojno-varstvena organizacija Hrastnik ima v svojem sestavu 4 dislocirane enote. V letu 1983 je bilo povprečno vključenih 410 otrok od 7. meseca do 7 let ali 40 % vseh predšolskih otrok v občini. Tudi vsi potencialni šolski novinci so bili vključeni v celotno pripravo na šolo v vzgojno-varstveno organizacijo Hrastnik. (Nadaljevanje na 12. strani) (Nadaljevanje z 11. strani) Poleg redne vzgojnovarstvene dejavnosti je vzgojnovarstvena organizacija organizirala tudi stalne in občasne oblike vzgoje za otroke, ki niso bili vključeni v dnevno varstvo. Skupni prihodki občinske skupnosti otroškega varstva za leto 1983 so bili 45,948.665 din in so bili za 3,35 % izpod planiranih. Sredstva, zbrana v skupnosti pa so bila uporabljena za izvajanje programa vzgojnovarstvene organizacije: za zagotovljeni program 16,395.000 din, za dogovorjeni program, v okviru katerega je največja postavka anuitete (3,493.674 din), je bilo namenjenih 5,228.538 din, za družbeno denarne pomoči (otroški dodatek) je bilo namenjenih 9,977.372 din. Za uresničitev nalog iz zagotovljenega programa bo skupnost v letu 1984 skušala zagotoviti približno 19 milijonov dinarjev t. j. približno 65 % vseh sredstev, potrebnih za normalno izvajanje te dejavnosti. Preostali del — 35 % pa bo vzgojnovarstvena organizacija pridobila s prispevki stroškov ter s funkcionalno oblikol denarnih pomoči. Za realizacijo programa družbeno denarnih pomoči pa je predvidenih 14,380.000 din. Sredstva za skupne naloge (porodniški sposabljanje za 4 mladoletnice in 7 mladoletnikov, ki so bili zaradi neurejenih družinskih razmer oddani v rejništvo. Na predlog krajevnih skupnosti so bila materialno ogroženim občanom izplačana sredstva za enkratne in začasne denarne pomoči, zaradi česar so bila sredstva ko-riščena 4,4 % več od planiranih. V letu 1983 je skupnost zagotovila vsa potrebna sredstva za ureditev prostorov in nakup kombija za potrebe delavnic pod posebnimi pogoji. Dejavnost v delavnicah se je pričela izvajati 1. 1. 1984. V program skupnosti za leto 1984 se poleg obstoječih sklepov vključuje še nova obveznost, ki izhaja iz Zakona o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih odraslih oseb. Ta zakon je bil sprejet v preteklem letu, in sicer na osnovi pobud, ki so bile dane v javnih razpravah Zakona o invalidsko pokojninskem zavarovanju, da se tudi za duševno ali telesno prizadete odrasle osebe uredi socialna varnost. POŽARNO VARSTVO Veliko naporov je bilo storjenih za pridobitev boljše tehnične opremljenosti Občinske gasilske zveze in prostovoljnih gasilskih društev. Nabavljen je bil gasilski avto na kemični prah, motorna brizgalna za gasilsko društvo Prapretno, obleke za poklicne gasilce. Da bi operativni štab pridobil ustrezne pogoje za delo, se je pripravil tudi načrt za adaptacijo Gasilskega doma Hrastnik — mesto. Za izvedbo del je že zagotovljen del sredstev. Do adaptacije bo prišlo, ko se bo urejal dom TVD Partizan. S to ureditvijo bi se pridobila garaža za gasilski avto in prostori za gasilsko osebje. V letu 1983 se je delo v prostovoljnih gasilskih društvih zavzeto opravljalo, kar se je pozitivno odrazilo na regijskem tekmovanju gasilskih enot oziroma na tekmovalnih rezultatih. V mesecu požarne varnosti so bile izvedene najrazličnejše propagandne akcije. V preteklem letu je bilo izvedeno 24 intervencij in reševanj, gmotna škoda je ocenjena na 300.000 din. Skupnost je imela 5,162.938 din prihodkov in skoraj toliko odhodkov. Za leto 1984 pa za svojo dejavnost planira 5,718.486 din prihodkov. V letu 1983 planirana in revalorizirana sredstva samoupravnih interesnih skupnosti nam prikazuje tabela 3. Neporabljena sredstva posameznih interesnih skupnosti so po sklepih skupščin prenešena oziroma upoštevana kot prihodek v letu 1984. dopust, oprema za novorojenčke), ki se združujejo v skupnosti o- TABELA 3 Planirano Realizirano % Neporab. din troškega varstva Slovenije na osnovi enotne prispevne stopnje v celi republiki, pa bo v letu 1984 potrebno ca. 12,358.000 din. Obč. skup. Kult. 86,345.230 9,588.718 87,855.093 9,767.593 102 102 152.757 142.588 ZAPOSLOVANJE Zdravstvo 193,556.000 194,367.589 100,42 —12,432.000 Telesna kultura 5,682.644 5,775.810 101,64 V letu 1983 je bilo pri Ob- Raziskovanje 1,926.221 1,486.911 97,43 260.689 činski skupnosti za zaposlovanje Otroško varstvo 47,544.000 45,948.665 96,65 2,259.857 prijavljenih 120 iskalcev zapo- Zaposlovanje 3,468.935 3,658.700 105,5 56.934 slitve, od tega jih je dobilo za- Socialno skrbstvo 12,130.069 12,357.380 101,87 207.061 poslitev s pomočjo skupnosti 77. Požarno varstvo 5,183.717 5,162.938 100 30.886 tu 1983 prejemali 2 osebi. Planirana sredstva posameznih interesnih skupnosti za leto 1984 Pri skupnosti je na dan 26. 1. 1984 prijavljenih 39 iskalcev zaposlitve: 17 moških in 22 žensk. Občinska skupnost za zaposlovanje je imela v letu 1983 3,658.700 din vseh prihodkov. Porabljena pa so bila za zagotovitev socialne varnosti, za pripravo za zaposlitev delavcev, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. Del sredstev iz tega programa se solidarnostno združuje v republiki. Vseh prihodkov je v letu 1983 imela skupnost 3,658.700 din. Za leto 1984 bo skupnost za realizacijo programa potrebovala 4,356.173 din. SOCIALNO SKRBSTVO V okviru skupnosti socialnega skrbstva je v letu 1984 družbeno denarno pomoč — kot edini vir sredstev za preživljanja, prejemalo 10 občanov v povprečni višini 5.500 din mesečno. Število posameznikov, ki prejemajo družbeno denarno pomoč kot dopolnilni vir preživljanja, se je v letu 1983 povečalo na 35 upravičencev. Povprečna višina te pomoči je znašala 2.750 din mesečno. Večji del sredstev občinskega programa je bilo namenjenih za kritje stroškov zavodskega varstva. Skupnost je v celoti ali delno krila stroške oskrbe v splošnih in posebnih zavodih za 56 občanov, katerim v domačem okolju ni bilo možno urediti oskrbe. V zavodih za u- TABELA 4 Interesna Planirano skupnost din Izobraževanje Zdravstvo Kultura Telesna kultura Raziskovanje Otroško varstvo Socialno skrbstvo Požarna varnost 113,422.657 229,535.000 12,557.588 6,473.805 1,840.690 49,616.782 17,807.521 5,718.486 Ob koncu pa še to: v marsikateri postavki planov občinskih interesnih skupnosti so bile prvotno zapisane drugačne številke Jg7 višje. A plane je bilo nujno prilagoditi, ne samo potrebam, temveč tudi možnostim združenega dela, zato je za letošnje leto marsikatera postavka v planu enaka lanski ali pa le minimalno povečana. Mili Kobal OSEBNE IZKAZNICE ~ ZAMENJAVA Na podlagi Zakona o osebni izkaznici občinski oddelek za notranje zadeve občine Hrastnik že od 1. 7. 1981 izdaja nove osebne izkaznice. Te so nekoliko večje od prejšnjih in na zadnji strani je prostor za spremembo bivališča in osebnega imena. Rok za zamenjavo osebnih izkaznic poteče do oktobra 1984, zato vabimo občane občine Hrastnik, ki še niso zamenjali izkaznic, da to store čimprej. Osebne izkaznice se izdajajo pri občinskem oddelku za notranje zadeve občine Hrastnik, soba št. 2 (pritličje). S seboj prinesite dve novejši sliki in rojstni oziroma poročni list, če niste rojeni ali poročeni v občini Hrastnik. V kolikor teh dokumentov nimate doma, bo upravni organ te dokumente pridobil po uradni dolžnosti. Cena osebne izkaznice je 15 din. Ponovno vabimo občane, da svojo dolžnost do zamenjave osebne izkaznice opravijo čimprej, najkasneje pa do oktobra 1984. Občinski oddelek za notranje zadeve Hrastnik DELOVNE OBVEZNOSTI SO KRŠILI Disciplinska komisija DO Stek-lame-Sijaj Hrastnik je na 3. redni seji, dne 26. 1. 1984 obravnavala 35 kršiteljev delovnih obveznosti in izrekla 24 disciplinskih ukrepov. TOZD proizvodnja steklenih izdelkov Stanko Šubi je 2-krat prišel na delo v vinjenem stanju in i-mel nekorektne odnose s sodelavci in 1-krat predčasno zapustil delovno organizacijo, zato mu je komisija izrekla ukrep prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mesecev in pogovor s socialno delavko. Vlado Bosankič je neodgovorno opravljal dela in naloge. Delavcu je bil 27. 9. 1983 že izrečen ukrep prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mesecev, zato mu je komisija tokrat izrekla prenehanje delovnega razmerja. Franc Razpotnik je 21-krat neopravičeno izostal z dela. Komisija mu je izrekla prenehanje delovnega razmerja. Rajko Odžič je na delovnem mestu užival alkohol in ni bil sposoben opravljati del in nalog. Dne 9. 12. 1983 mu je že bil izrečen ukrep prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 12 mesecev, zato mu je komisija izrekla prenehanje delovnega razmerja. Cvetka Kelner je 2-krat neopravičeno izostala od dela. Ker ji je bil že izrečen javni opomin ji je komisija izrekla prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mesecev, plačati mora tudi pavšalno odškodnino. Husein Mehič je prišel na delo v vinjenem stanju ih imel nekorektne odnose s sodelavci, zato mu je bil izrečen javni opomin. Mehmed Kremič je na delovnem mestu fizično obračunaval s sodelavko. Komisija mu je izrekla prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 12 mesecev. Šemsudin Mešič je imel ne-tovariške odnose z izmenskim vodjem, zato mu je komisija izrekla javni opomin. Ajša Salihovič je 3-krat neopravičeno izostala z dela in med menjavo malice metala stran tudi dobre izdelke. Komisija ji je izrekla prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine. TOZD energetika, vzdrževanje in transport Vinko Kaluža je bil vinjen na delovnem mestu in 3-kraf neopravičeno izostal z dela. Komisija mu je 9. 5. 1983 izrekla u-krep prenehanje delovnega razmerja, vendar je delavski svet TOZD sklep razveljavil in podal disciplinski komisiji v ponovno obravnavo. Disciplinska komisija je kršitev delovnih obveznosti ponovno obravnavala in mu izrekla ukrep prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo 12 mesecev. Delovna skupnost skupnih služb Brigita Biderman je nevestno opravljala dela in naloge upravnika v počitniškem domu, zato ji je komisija izrekla prenehanje delovnega razmerja. Športni dogodek stoletja — vsaj za Jugoslavijo, je za nami. ZOI-84 smo uspešno spravili pod streho, prejeli kopico priznanj in čestitk. Nekateri so v pomanjkanju lastnih uspehov preizkusili svoje veščine v boksarskem športu kar pa jim očitno ni uspelo. Predsednik Organizacijskega komiteja 14. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu tov. Branko Mikulič je bil ob koncu deležen naj-večjega priznanja — dobil je zlati olimpijski orden, še več aplavza pa je požel ob koncu, ko je v sklepni besedi namignil, češ da smo si nabrali prepotrebnih izkušenj, ki nam bodo prišle še kako prav pri organizaciji naslednjih olimpijskih iger v Titovi Jugoslaviji. Po besedah mnogih strokovnjakov in nestrokovnjakov, so skakalnice na Malem polju na Igmanu najlepši objekt zgrajen v sklopu ZOI-84. Primož Ulaga se s takšno u-gotovitvijo ni strinjal. Enako tudi ne Bojan Križaj s slalomsko progo na Bjelašnici. Pripombe so imeli drugi, denimo, Klamer, Zur-bringen, Gruber, Hesova in še nekateri. Zakaj, najbrž ni težko ugotoviti. Za Jureta Franka je bilo vse v najlepšem redu. Olimpijske igre pa so bile sploh nekaj posebnega. Bojim se, da bodo po uspehu Primorca Jureta Franka začeli smučati še Dalmatinci, da bodo po »uspehu« Primoža Ulage začeli skakati Bosanci, in da bodo ob gledanju smučarskih tekov začeli delati in garati še Jugoslovani. Skratka navsezadnje bi utegnili od teh iger imeti še nekaj koristi. Res pa je, da smo po vsem tem mogočnem direndaju bili vsi skupaj ponosni da smo Jugoslovani. Sklepna prireditev pod naslovom: »Lepo je v Sarajevu — nasvidenje v Calgaryju« pa je mnoge ganila do solz. Upajmo le, da nas ne bo do solz ganil obračun, ki bo, kot so napovedali, znan nekje konec leta — verjetno letošnjega. Pa kaj bi. Preživeli smo olimpijano — upajmo, da bomo tudi stabilizacijo. Tekmovanja v veleslalomu, ki ga je za prvenstvo SOZD REK Edvard Kardelj pripravila na Kalu zveza TVD Partizan Hrastnik se je udeležilo 56 smučarjev in ena predstavnica nežnega spola. Na zahtevni, nekaj več kot 400 m dolgi progi so bili v posameznih starostnih skupinah najboljši: do 31 let: 1. Jure Koritnik — RSD Trbovlje, 2. Roman Borovšak, 3. Anton Janc — oba Premogovnik Hrastnik. Od 31 do 41 let: 1. Nande Forte, 2. Lado Forte — oba RESD Trbovlje, 3. Mirko Vnuk — RGD, od 41 do 51 let: 1. Ervin Goneli — TET, 2. Ivan Bergar SSZPT, tretje mesto pa sta si razdelila Roman Slokan — RGD in Ferdo Merzelj — TET. V kategoriji nad 51 let sta bila uvrščena le dva tekmovalca. Zmagal pa je Stane Brleč —, SIMD pred Srečkom Klenovškom — ASO. Igralci kemičarja so si najbrž že zapravili vse možnosti za še eno osvojitev naslova republiških namiznoteniških prvakov. Na tretjem turnirju sklepnega dela letošnjega prvenstva v Kočevju so znova izgubili s 4 : 5 proti neposrednim konkurentom — ekipi Kranjskega Triglava, če bi Hrastničani to srečanje dobili, bi se s točkami izenačili s Kranjčani, ki so pred tem prvenstvom izgubili z ekipo domačega Kočevja. Pred zadnjim kolom, M bo ta mesec v Hrastniku je vrstni red prve četverice naslednji: 1. Triglav 16 točk, 2. Kemičar 12 točk, 3. Kočevje 8 točk in 4. Gorica brez točk. Na Zasavskem prvenstvu v streljanju s senjsko zračno puško je nastopilo 91 strelcev in strelk iz osmih strelskih družin. V ekipnem delu prvenstva so bili najboljši: Člani — SD Okrogar Skvarča Zagorje 1101 članice SD Steklar 888, mladinci — SD ST Trbovlje 1058 in pionirji — SD Rudnik 491 krogov. Posamezno — člani: 1. Ervin Korbar — SD A. Hohkraut Trbovlje 380, članice — Mimi Markošek SD Okrogar Skvarča Zagorje 344, mladinci — Darko Fajdiga — SD Ernest Draksler Dol 363, mladinke — Vesna Rems SD STT 361 in pionirji — Si- mon Sotlar — SD Rudnik 169. Prvenstvo so na streliščih SD Rudnik in SD Steklar odlično pripravili prizadevni hrastniški strelski delavci. Republiško prvenstvo za mladinke ekipno, ki ga je prejšnji mesec pripravil NTK Kemičar v sodelovanju z NTZ Slovenije, se je udeležilo 10 najboljših ekip. Medtem ko so domačinke v postavi: V. Ojsteršek, T. Pander in P. Novak že tretič zapored brez posebnih težav osvojile republiški naslov, pa so pravo polomijo doživele igralke Olimpije, ki se s tretjim mestom niso uspele uvrstiti na državno prvenstvo. Tja bodo ob igralkah Kemičarja odšle mlade Kranj črnike. Ptujčanke, ki so imele ob Kemdčarju po prvem dnevu največ možnosti, so bile na koncu šele četrte. Ekipa igralk Kemičarja je po dokaj nesrečnem porazu proti ljubljanski Olimpiji nanizala serijo petih zaporednih zmag in si tako zagotovila najmanj peto mesto v letošnjem prvenstvu. Dekleta Kemičarja so premagala doma Peračico iz Foče, v gosteh ProJeterja iz Kikinde in Sento ter znova doma najprej Vojvodino (5:4) in nato še Naf-tagas z 8 :1. Kakorkoli smo si snega iz srca želeli, pa so nam jo obilne snežne padavine zadnje dni februarja kar prevečkrat zagodle. Pri tem ne mislim samo naše vrle »komunalce«, ki so pri pluženju vozili tako perfekten slalom, da jim medalja na Olimpijadi ne bi ušla na noben način, pač pa mislim na vsa tista številna tekmovanja po naših okoliških hribih, ki so bila skrbno pripravljena, pa zaradi vedno novega snega z njimi ni bilo nič. Tako je odpadlo tudi prvenstvo DO Steklarna-Si-jaj v veleslalomu, ki bi moralo biti na Kalu 26. 2., in pa podobno tekmovanje TKI v Gorah. Res pravo, sicer ne snežno polomijo, pa so doživele igralke Kemičarja v nadaljevanju zvezne ženske namiznoteniške lige. V srečanjih na domači mizi z zagrebškima In-dustrogradnjo in Mladostjo so doživele dva krepka poraza. »Gradbinke« so jih odpravile s 7 :2 državne prvakinje — Mladost pa s 6: 3. Pri prvih jim baje ni odgovarjalo delo na višini, pri dragih pa jim ni odgovarjal okus po ribah. (Mladost deluje pod sponzorstvom zagrebške firme — Ribomaterial). Ekipa rudniških strelcev si je že zagotovila najmanj drago mesto v letošnji republiški ligi, v streljanju s serijsko zračno puško. Cvetko, Rešetar, Hrnčič in Ostrovršnik Čestitamo! Prijetno je, kadar lahko prostor v našem glasilu namenimo zato, da spregovorimo o dobrih rezultatih, uspehih. Tudi tokrat imamo priliko, da zapišemo nekaj takega. Vili Petrič se je rodil 23. januarja 1955. Po končani gimnaziji se je 10. marca 1975 zaposlil v naši komerciali kot referent prodaje. V skladu z delom, ki ga je opravljal, se je odločil obogatiti svoje znanje in študiral ob delu na visoki ekonomsko komercialni šoli v Maribora. 27. decembra 1983 je svoj študij uspešno zaključil na 1. stopnji te šole in pridobil naslov ekonomista na smeri za notranjo menjavo. V skladu z reorganizacijo ob združitvi DO Steklarne in Sijaja opravlja sedaj dela in naloge vodje prodaje — domači trg. so namreč premočno osvojili prvo mesto v vzhodni skupini republiške lige. To pa pomeni, da se bodo 24. t. m. v Ljubljani pomerili z zmagovalcem zahodne skupine za naslov letošnjega prvaka. Kot vse kaže bo to ekipa SD Kranj. Aerobno gimnastiko začetni tečaj, je uspešno sklenilo kakšnih 20 tečajnic od trideset, kolikor je bilo prijavljenih. Kaže pa, da jim je bilo tako všeč, da bodo s tečajem nadaljevale. Domenile so se tudi že za datum: to je sobota 17. t. m., ko se bodo ponovno zbrale ob 16. uri v telovadnici Oš Heroja Rajka na Logu. Tudi ta tečaj bo tako kot prvega vodila Alenka Kozin-Toplak iz Hrašč pri Bledu. Celovit strelski pregled za prejšnji mesec bi veljalo zaokrožiti z rezultati občinskega prvenstva, ki je bilo na strelišču SD Steklar. V ekipnem tekmovanju so bili v konkurenci članov najboljši strelci Rudnika pred Steklarjem in SD Ernest Draksler z Dola. V konkurenci članic je imela samo SD Steklar popolno ekipo. Preizkušnjo mladincev in pionirjev so dobili predstavniki SD Rudnik pred Dolom in Steklarjem. Med posamezniki pa so bili najboljši: člani Rešetar 372, članice — Hafner 342, mladinci — Pušnik 349 in pionirji — Sotler 163 krogov. Na občinskem prvenstvu za »Zlato puščico«, ki je bila na Dolu, pa so bili najboljši: Ivo Delpin — Steklar 544, Rajmund Cvetko — Rudnik 548, Vili Vidmar — Dol 535, Drago Ostrovš-nik 534, Samo Tutner — Steklar 532 itd. Izvajalec telesnokultumega programa — Zveza telesnokulturnih organizacij je posredovala pismeno pripombo skupščini občinske Telesnokulturne skupnosti na predlog finančnega plana za letošnje leto. Po tem predlogu bo ZTKO Hrastnik dobila od skupnosti le 284 starih milijonov kar je le 7,6 % več kot v preteklem letu. Ja, za konec pa še tale informacija. V V okvira prireditve »Tretja sobota«, ki jo vsako tretjo soboto v mesecu pripravlja hotel Jelka, sta se v januarski prireditvi pomerili ekipi godb na pihala Svobode I in II. Boljši so bili steklarji, ki so zmagali s 6:2. V februarskem večera pa so se pomerili dolski »Copatarji« in ribiči ter se razšli brez zmagovalca 4:4. Finančno pa so bili uspešnejši copatarji, saj so osvojili 4.600 din, ribiči pa le 4.000. Aktualnosti s področja športa in rekreacije je tudi tokrat zbral, po svoje uredil in zapisal — Jože Premec. Čestitkam ob njegovem študijskem uspehu se pridružujemo tudi mi, z najboljšimi željami, da bo pridobljeno znanje lahko ustvarjalno prelival tudi v svoje delo v naši delovni sredini. Uredništvo Iz dnevnika socialnega delavca Pravzaprav ne gre za strokoven članek o vlogi in pomenu socialne politike, socialnega delavca, temveč le za poskus razmišljanja, kaj se je na tem področju v naši sredini v minulem letu vendarle tudi dogajalo. Gre za bežno prelistavanje zabeležk, zaznamkov, ki sestavljajo mozaik našega vsakdana, ko se ob delovnem dnevu, ob ropotanju strojev, obratovanju tekočih trakov, poraja še cel kup problemov. Brez statistike ponavadi res ne gre in če so številke na razpolago, jih je zanimivo nizati. V lanskem letu je bilo (po stari organiziranosti) v socialni službi obravnavanih 586 delavcev oziroma 28,29 % vseh povprečno zaposlenih, ali po TOZD: TOZD 1 — 162 primerov, TOZD 2 — 168 primerov, TOZD 3 — 20 primerov, TOZD 4 -ji 31 primerov, TOZD 5 — 26 primerov in DSSS — 79 primerov delavcev. Primerjava je sicer nemogoča, ker se ti podatki takole zbrani pojavljajo prvo leto. Vendar pa drži, da bi bila številka lahko še večja, , ob še tesnejšem, doslednejšem sodelovanju vodstev posameznih TOZD, izmenovodij, v smislu spremljanja, odkrivanja in razreševanje posameznih socialnih primerov, torej vsega tistega, kar je potrebno tudi strokovne obdelave in konkretne pomoči. So ljudje, ki so dovolj močni in zmorejo marsikatero težavo, na katero naletijo, rešiti sami. Spet drugi na take ovire bolj redko naletijo, tretji potrebujejo nasvet, konkretno pomoč, spet četrte je treba spremljati, vzpodbujati in podobno. Pravzaprav se delo socialnega delavca tesno prepleta z vsemi |@5zunanjimi in notranjimi dejavniki, službami in organi. Če se srečuješ s problemom, je seveda dosti težje razumeti, da ni možnosti za njegovo rešitev, ali pa da so te možnosti tako ali drugače omejene. Tako je zlasti in predvsem pri stanovanjih. Teh problemov je pri nas precej in vsak primer zase je boleč, težak. To je hkrati tudi prvo področje, kjer obravnava in reševanje ni odvisno le od posamezne službe, ampak predvsem od samoupravnih organov, vsebine samoupravnih aktov. Vlogo odigravajo torej pravila, točke, možnosti, bolj malo pa priporočila in vpliv posamezne službe. To smo si pravzaprav dolgo prizadevali, čeprav se nemalokrat še vedno zgodi, da lastna stiska delavca privede v nezadovoljstvo in v obtoževanje posameznikov. Vzpodbudno je, če vidiš, da stvari tečejo, saj se je v skladu z možnostmi in prednostno listo v lanskem letu za prenekaterega v težkih razmerah vendarle našla tudi rešitev. Najteže je, če se delavec znajde kar naenkrat na cesti, če nima kam. Tudi lani je bilo večkrat tako, celo okrog novega leta. Okolica vrvi v pričakovanju, bliža se praznovanje, toplota se širi iz domov, nekdo pa tik pred tem zdajci išče streho nad glavo, ker nima kam, ker tudi same zaposlitve ne more kar tako pustiti in oditi drugam, saj je treba živeti. V sorazmernem času se je dalo pomagati pri samskih delavcih, z namestitvijo v samskem domu, pri družinah pa je iskanje rešitev čez noč praktično nemogoče. Če primerjamo sedanjost s preteklostjo, potem smo z večjim nadzorom naredili kar bistven premik pri podstanoval-skih razmerjih, kljub temu pa moramo še vedno računati s sorazmerno visoko številko, verjetno nekje od 50—60 delavcev. Ob spreminjanju položaja, večji stiski in pomanjkanju stanovanj se veča tudi kritičnost do tistih, ki se jim reši stanovanjsko vprašanje, pa potem zapustijo delovno organizacijo. V lanskem letu je bilo precej kritičnih pripomb na račun takih primerov, seveda pa je normativna urejenost drugačna odpre-nekaterih pričakovanj. Delavca ni mogoče enostavno izseliti iz stanovanja, ali pa ga za določeno vrsto let zaposlitve onemogočiti, da bi dobil stanovanje, kot si predstavljajo nekateri. Tisti, ki odhajajo, kot pravijo, na bolje, potem, ko so si v naši delovni organizaciji seveda uredili tudi nekatera osnovna in ne poceni vprašanja, gredo s svojo vestjo in odnosom preko pričakovanj in mnenja preostalih sodelavcev. V zvezi s stanovanji smo v delovni organizaciji lani namenili dosti časa tudi vprašanju povečevanja stanarin, gospodarjenju z našimi stanovanji, lastna udeležba je postala naša utečena praksa, čeprav seveda ne moremo mimo tega, da vsepovsod teh določil, čeprav gre za zakonsko opredelitev, še vedno ne u-resničujejo, kar postavlja delavce različnih delovnih organizacij, pa vendarle ene občine, v krivičen in neenakopraven položaj. Ob spremljanju teh in podobnih problemov se srečuješ z dvema skupinama ljudi: tisti, ki v stanovanju radi živijo in se do njega tudi tako obnašajo, čeprav je staro in celo v koloniji, ker se zavedajo, da gre za njihov življenjski prostor, ki so ga pripravljeni tudi z lastnimi vlaganji narediti takšnega, da se bodo v njem dobro počutili. So pa tudi oni drugi, ki jim stanovanje kot dobrina ne prerase v kaj takšnega in ki bodo iz stanovanja naredili ali imeli samo tisto, kar bo vanj v obliki popravil in vzdrževanja iz naših skupnih sredstev investirala pač družba. Ob tem doživiš tudi to, da prihajajo za stanovanje vpraševat delavci s totalno nerešenimi stanovanjskimi razmerami in z željo, da bodo zadovoljni s čemerkoli. Ko pa se temu primerna priložnost pojavi, se na mah spremenijo tudi njihovi kriteriji o tem, kaj bi radi imeli in gladko lahko odklonijo tudi stanovanje, v katerem je pred tem dolga desetletja morala živeti in tudi preživela naša dolgoletna upokojenka ali upokojenec. Navajeni smo tudi prihajati bolj pozno ali pa prepozno, ko obstajajo le še gola dejstva, ko na dogodke ni več mogoče kaj prida vplivati, ko je treba le naenkrat, na hitro najti rešitev, če je sploh možno. Najteže, od vsega najteže, je sprejeti, deliti z nekom težavo, pa se ob tem tudi zavedati, da so možnosti za rešitev pičle. Tudi z otroškim varstvom je dostikrat tako. Za žene so pogoji dela in način dela v naši delovni organizaciji težki, prilagojeni pa seveda naravi in zahtevam proizvodnje, torej jih je treba v grobem jemati take kot so. Razmere so težke za ženo, ki je poleg vsega tudi mati, gospodinja ter torej tudi delavka, v našem primeru v veliki večini s 3- ali 4-izmenskim časovnim turnusom. Vse to doživljajo in občutijo tudi njihovi otroci. Tiste družine, ki jim stojijo ob strani še starši in jim lahko pri varstvu otrok pomagajo, so velika sreča, da-mala že razkošje. Ob večizmen-skem delu pa staršem povečini ne preostane drugega, kot da se zakonca menjavata v izmenah, kar pa seveda terja zavzetost obeh, problematična je predvsem popoldanska izmena, čeprav se razmere od primera do primera razlikujejo. Drži tudi to, da nam na tem področju manjka podrobnejša analiza, čeprav pa lahko že v grobem in brez nje ugotavljamo, da gre za problem, zlasti v kontroli avtomatske proizvodnje, kjer to vprašanje poleg bolniškega staleža ogroža način normalnega dela in normalne zasedbe delovnih mest, saj ima ca. 40 delavk zaradi varstva svojih otrok potrebo, da občasno menjava delovne izmene, z analizo pa bi se dokopali verjetno še do večjega števila. Drži tudi to, da je urejanje varstva in menjavanje izmen v večini primerov vprašanje delavk, pri možeh, predvsem izven naše DO velja ponavadi pravilo, da se to pač ne da urediti in pika. Čeprav govorimo za posamezne primere, v razmišljanju ostaja tudi dejstvo, da se prenekateri starši bolj z rezervo odločajo za vključitev otrok v vrtec, čeprav bi na nočni in dopoldanski izmeni lahko bil rešen marsikak problem. Že sedanje ugotovitve kažejo, da ni malo tudi otrok, ki, čeprav še majhni, ostajajo za uro ali dve, morda celo več, sami v stanovanju, prepuščeni svoji nado-budnosti, strahu ali kakorkoli že to otroci sprejemajo oziroma morajo sprejeti. Cel kup zgodb bi se dalo nanizati ob tem. Tudi matere samohranilke imamo. Prenekatera se ob večizmenskem delu znajde v začaranem krogu, tako glede varstva otrok, pa tudi stanovanjsko vprašanje zelo velikokrat nerešeno. Samo vrtec ob 4 izmenah ni rešitev za varstvo, otroke je treba voditi v varstvo k staršem, kar je po eni strani sreča, če jih sploh imaš, medsebojna oddaljenost in delo na izmene pa ovira, saj to praktično pomeni, da otrok niti ne more imeti pri sebi, v dnevih svojega dela jih praktično samo obiskuje, saj majhnih ne more venomer in večkrat dnevno voditi z enega na drugi konec. Rešitev? Veliko delavk seveda želi, da bi delalo samo zjutraj, da bi bile v času nedelj in praznikov proste, razmere v proizvodnji pa so takšne, da je tem prošnjam skoraj nemogoče ugoditi. Spremeniti delovno mesto ali TOZD? Prav tako zelo neizvedljivo, saj dela samo zjutraj praktično ni, če pa ti ostane na skrbi še otrok ali celo dva, ne moreš kar tako sprejeti tudi dosti manjšega osebnega dohodka. Razveseljivo je ugotavljati napredek, pa čeprav ni samo rezultat prejšnjega leta, vendar pa lahko o njem govorimo tudi pri načinu zaposlovanja. Na podlagi enotnih kadrovskih predpisov v naši DO nam je v lanskem letu uspelo ustvariti večji predgled nad tem, kdo se želi pri nas zaposliti, razmere kandidatov se presojajo s socialnega vidika, u-rejenosti kandidatov. Nenazadnje je bilo v lanskem letu tako v kadrovski službi obdelanih kakšnih 600 vlog za zaposlitev in v današnjih razmerah vsekakor ni vseeno, kakšen je pristop do vprašanja zaposlovanja. Nujno je, da se kandidatove stanovanjske, socialne razmere, resnost in pripravljenost za delo; preverjajo že na začetku. Potrebe po posameznih skupinah delavcev, posebno nekvalificiranih v posameznih delih proizvodnje dostikrat na žalost prevladujejo oziroma so večje, včasih tudi nenadne od števila prošenj in strukture kandidatov, ki so iskalci zaposlitve, kar ima nezaželen vpliv ne samo na kvaliteto pri izboru, ki ga opravljajo komisije za delovna razmerja. Upravičenost ali neopravičenost bolniškega staleža si marsikdo še vedno hoče razlagati samo kot odnos med delavcem in zdravnikom. O vseh tistih ostalih dejavnikih, ki vplivajo na (Nadaljevanje na 18. strani) Zaradi tri in štiriizmenskega dela v marsikateri družini nastopajo težave pri varstvu otrok. (Nadaljevanje s 17. strani) to, da do obiska pri zdravniku in iskanja bolniške sploh pride, smo pripravljeni vedeti dosti manj. Recept za manjšo bolniško, kot vse tako kaže, ni samo v sposobnosti zdravnika, ampak tudi v nas samih, v našem odnosu do preventive, lastni kritičnosti, nivoju naše zavesti, discipline, urejenosti vseh ostalih področij: kot so socialna vprašanja, delovne razmere. Tudi medsebojni odnosi se navezujejo na vprašanje bolniškega staleža. Za razliko od mojih dosedanjih razmišljanj pa se želim tokrat dotakniti problemov tistih, resnično bolnih, ki so dalj časa v bolnici, ali pa po več mesecev ali tudi leto ostanejo doma, stran cd delovne sredine, njenega utripa in problemov, s katerimi so tudi sami do takrat živeli in v njih delali. Iz razgovora s preneka-terim teh delavcev imam občutek, da se do tega vprašanja stikov z bolnimi delavci nismo kar najbolje opredelili, da je naš odnos površen, da si za to kar nekako ne najdemo časa. Nekatere delovne sredine so uspele vzpostaviti kolikor toliko redne stike s svojimi bolnimi sodelavci, spet druge so na to raje pozabile. Ljudje vse to občutimo po svoje. Verjetno pa drži, da tistemu, ki je doma, sam s svojo bolečino, boleznijo, ni ravno vseeno, če je prepuščen sam sebi, če se mu zdi, da so drugi nanj kar pozabili. Če imaš takole čas, ko ležiš in premišljuješ, občutiš vse to, o čemer zdravi niti ne razmišljajo veliko, kot boleče dejstvo. Prenekaterikrat so v razgovoru marsikomu prišle solze v oči, ko je govoril o tem, kako je ostal pozabljen, da v vseh dolgih mesecih ni nihče prišel pogledat k njemu in podobno. Res je, da je časa malo, da nas nenehno priganja, da je bencin drag in da nas omejujejo bencinski boni. Kljub temu pa vse to ne bi smelo v medsebojnih odnosih prevladati nad potrebo po toplih, čvrstih in pristnih medsebojnih odnosih. Ko pregledujem minule zapiske, se ne da mimo alkoholizma. Tudi zato, ker smo na tem področju bili pripravljeni tako malo narediti. Tudi zato, ker vsi najraje sprejemamo enostavno, a zgrešeno prakso, naj bi se s tem pač ukvarjal socialni delavec. Saj je res, imamo ga, še daleč pa ni prisotnost ali neprisotnost tega družbenega zla odvisna samo od posameznika. Tesno se navezuje na naše celotne odnose, na stopnjo osveščenosti, na nivo dosežene delovne discipline. Prav pri tem se vse nekam u-stavlja, energijo izgubljamo le na posameznikih, ki so znani, že na oko zaznavni primeri alkoholikov. Prvo, kar drži kot dejstvo in kar se mi potrjuje v stikih v delovnih sredinah in z družinskimi člani alkoholikov je to, da kljub številnim informacijam, ljudje še vedno zelo malo vedo o bistvu alkoholizma, kar je splošen pojav. Tisti, ki prihajajo v stik z alkoholizmom in imajo z njim takšne ali drugačne težave, se obnašajo po približno enakem vzorcu: nočejo si biti na jasnem, kdo je v bistvu alkoholik, ob kritiziranju alkoholikov-vih napak in problemov, ki jih imajo z njim, redno dodajajo: »da je drugače priden delavec in v redu oče in moč, kadar ne pije!« Pri tem se kar po vrsti pozablja, da je alkoholik po izostankih ali izbruhih, ki jih je imel, »priden« zato, ker se na ta način hoče in mora odkupiti za prejšnje in bodoče »grehe«. Preneseno na naše razmere — socialnemu delavcu dodelimo pač vlogo, da naj bi ukrepal, delavca prepričal za zdravljenje, ne da bi pri tem vsi skupaj ravnali drugače, da bi njegov nadrejeni kaj prej njegov problem zaznal, opozoril nanj v zgodnejši fazi in z registriranjem njegovega spremenjenega obnašanja pripravil podlago, da lahko alkoholiku sploh začnemo in mu poskusimo pomagati. Le kateri alkoholik se bo takole zlahka odpovedal svoji največji ljubezni — pijači, če pa dobi za svoje izostanke priznan dopust, če njegovi prekrški niso obravnavani kot prekrški, če se lahko z nadrejenim v redu pogovori in je celo tako priden, da dela nadure, kadar ga tovarna potrebuje. Alkoholne težave sodelavcev tako ponavadi delovne sredine ne registrirajo vse do takrat, ko postanejo moteče in ovira pri delu, na žalost pa mora vse to že zelo zbosti v oči. Čeprav ostajamo le pri besedah in se dosti stvari niti nočemo zavedati, pa je vendarle res, da je alkoholizem, tak ali drugačen, eden pomembnih postavk bolniškega staleža. Primer: alkoholizem je tipično in neizbežno tudi telesno propadanje. V organizaciji, ki se do boja proti alkoholizmu ni opredelila, uspe alkoholikom razviti čudovit obrambni sistem, ki ga je težko porušiti. Tudi v marsikateri naši sredini prenekate-ri ustvari vtis, kako priden delavec je. Če bo iskal zdravniško pomoč in bo v staležu zaradi srca, želodca, živcev ali česa podobnega, bo to na videz čisto običajen bolniški stalež, za njim pa vendarle tiči tudi alkoholizem in obolenje, zaradi katerega je pri zdravniku, je njegova posledica. Seveda pa je o tem bolje molčati. Alkoholik, ki mu ponavadi v obraz tega sploh ne povemo, da se zavedamo in vemo za njegove alkoholne težave, bo takole navzven do sodelavcev v službi še ogorčen, zelo u-temeljeno pa nam je sposoben razlagati tudi, da je za uničeno zdravje kriva tovarna in razmere v njej. Socialno delo so tudi posamezne usode delavcev, njihove težave, ki jih je možno, ali pa tudi ne, uspešno razrešiti. Težje je tudi tam, kjer nekdo pričakuje samo zunanjo intervencijo, s čimer bi se torej po čim enostavnejši poti rešil svojih težav, ob tem pa ostaja pasiven, ne da bi razmišljal in se bil pripravljen zavedati, da mora angažirati tudi svoje lastne sile. Boleče, včasih neprijetno je v primerih razvez, ko dostikrat pride do izraza nezrelost zakoncev, da bi se normalno odločila za ta korak, brez pranja umazanega perila, ki gre na žalost v veliko breme otrok. Težko je, da marsikatera stiska kljub napisani črki zakona, ostaja še naprej stiska, ker ni tako lahno dobiti nadomestnega stanovanja, da bi zakonca po razvezi zaživela vsak svoje življenje. Napačno je, da se na podlagi mnenja o posameznikih slabo in krivično sodi tudi ostale člane določene skupine, kar je z oceno takole povprek v naši delov- ni sredini, kaj rado zaslediti: pa naj gre za delovne invalide, delavce iz drugih republik, bolne delavce, matere, ki morajo v bolniško zaradi bolnih otrok in podobno. Pravzaprav bi se lahko naštevanje nadaljevalo, čeprav se vsega niti ne da zajeti: tu pa so bili še invalidski postopki, nadomestila delovnih invalidov, urejanje v primeru lažjih del, česar ni bilo malo, analiza in obravnava razmer in problemov delavcev iz drugih republik, dograjevanje, priprava in obravnava različnih samoupravnih ak- tov, predpisov, priprava raznih predlogov, programov in poročil za samoupravne organe in družbenopolitične organizacije in tako dalje. Razkorak med prakso in teorijo na področju socialne politike, socialnega dela, je različen, včasih na žalost tudi zelo velik, pogojujejo pa ga v prvi vrsti tudi naši rezultati dela, razpoložljiva sredstva, prav tako pa naša osveščenost in kar je zelo pomembno, naše sodelovanje in skupno delo. Socialna delavka Gibanje zaposlenih v letu 1983 Po lanski organiziranosti stanje zaposlenih na dan 31. 12. 1983 DO Steklarne Hrastnik. TOZD 1 553 TOZD 2 521 TOZD 3 79 TOZD 4 105 TOZD 5 165 DSSS_________300 Skupaj 1.723 SKLENILI REDNO DELOVNO RAZMERJE NK PK KV VK Sš VIS VOŠ Skupaj TOZD 1 51 2 9 2 — 64 TOZD 2 31 12 20 2 1 2 — 68 TOZD 3 2 5 ' . — 7 TOZD 4 1 10 4 S . — 15 TOZD 5 2 2 17 1 1 — — 23 DSSS 22 6 3 — 4 1 — 36 Skupaj 109 32 58 5 6 3 — 213 PREKINILI REDNO DELOVNO RAZMERJE NK PK KV VK .SŠ VIS VOŠ Skupaj TOZD 1 52 6 12 6 76 TOZD 2 20 14 19 8 1 2 64 TOZD 3 2 1 6 — ■ 9 TOZD 4 1 3 9 1 — H — 14 TOZD 5 4 2 12 BBS 2 — — 20 DSSS 13 8 3 l 3 — 2 30 Skupaj 92 34 61 16 6 2 2 213 PREKINILI REDNO DELOVNO RAZMERJE TOZD 1 2 3 4 5 DS Skupaj — na lastno željo 7 5 3 - 5 7 27 — samovoljna prekinitev 39 30 1 1 3 10 84 — JLA 11 8 1 8 9 1 38 — izključitev iz DO 3 6 - 1 10 — upokojeni 10 10 1 4 1 8 34 — preizkusna doba 2 2 2 1 — 2 9 — družinska pokojnina 2 1 1 - - — 4 — umrli 1 1 - - — 2 — invalidsko upokojeni Sš 1 .. . - 1 — 2 — določen čas 1 — — - 1 1 3 Skupaj 76 64 9 14 20 30 213 Kadrovska služba SIJAJ Stanje zaposlenih na dan 31. 12. 1983 TOZD Proizvodnja 207 TOZD Cestni promet 19 DS Strokovnih služb 126 SKLENILI REDNO DELOVNO RAZMERJE Skupaj TOZD NK PK KV VK Sš VIš VOŠ Proizvodnji svetil 14 9 2 ■ —_ ' 1 — — 26 Cestni promet — — 1 ¡n 1 — —- 2 DS 3 — — 2 — 2 7 Skupaj 17 9 3 — 4 — 2 35 PREKINILI REDNO DELOVNO RAZMERJE TOZD NK PK KV VK SŠ VIŠ VOŠ Skupaj Proizvodnja svetil 14 9 4 — 1 — — 28 Cestni promet — — 3 — " — - — — 3 DS 3 8 — — 5 — 2 18 Skupaj 17 17 7 — 6 — 2 49 (Nadaljevanje na 19. strani) (Nadaljevanje iz 18. strani) PREKINILI REDNO DELOVNO RAZMERJE TOZD Proizv. svetil Cestni promet Skupaj — na lastno željo 10 1 10 21 — samovoljna prekinitev 5 — 1 6 — JLA 7 1 2 10 — izključitev iz DO — — upokojeni 1 1 2 4 — preizkusna doba 1 1 2 — umrli 1 1 — invalidsko upokojeni 2 __ ... __ 2 — določen čas — — 2 2 — zapor 1 — — 1 Skupaj 28 3 18 49 Zanimalo vas Januar 1984 SKLENILI DELOVNO RAZMERJE TOZD proizvodnja svetil Matej Logar — strugar v obratu kovinske (iz JLA), Branko Legvart — delavec v polimici. TOZD orodjarna Marjan Gričar JS cizeler. TOZD energetika, vzdržvanje in transport Dušan Pustišek — električar, Boris Povhe — ključavničar. DSSS delovna skupnost skupnih služb Marjana Napret — čistilka v kopalnici, Janja Sedlar — pomožna delavka v jedilnici, Mileva Jovanovič — čistilka sanitarij, Vida Pohar *§ čistilka v jedilnici, Stanislava Hudi — upravnik v počitniškem domu v Bohinju (za določen čas). PREKINILI DELOVNO RAZMERJE NA LASTNO ŽELJO TOZD proizvodnja svetil Janko Podkoritnik — delavec v polirnici (prestajanje zaporne kazni), Matej Šalamon -S v JLA. TOZD proizvodnja steklenih izdelkov Rado Šmit^g odnašalec stekla, Ivan Jazbec — delavec na kanalu. TOZD energetika, vzdrževanje in transport Stanko Zmazek S obratni elektrikar. DSSS — delovna skupnost skupnih služb Helena Kilar -§§ administrator v nabavi, Mirjana Lozinšek — samostojni komercialist za prodajo v dislociranem oddelku Ellux. SAMOVOLJNA PREKINITEV TOZD proizvodnja steklenih izdelkov Kasumovič Zahid — odnašalec stekla, Stojančič Stanko — ključavničar, Kalem Marko — ključavničar, Pavlovič Franjo — odnašalec stekla, Spahič Adil — odnašalec stekla, Vukalič Aida — kontrolor stekla, Knez Pavel —-strojnik IS, Škorjanc Alojz — voznik viličarja, Pušnik Silva —• kontrolor stekla, Hodžič Ramo -—• varilec folij, Grujič Dragoslav — delavec na kanalu. TOZD energetika, vzdrževanje in transport Tahirovič Derviš — delavec težak. DELO ZA DOLOČEN CAS DSSS delovna skupnost skupnih služb Zavrl Marjeta — skladiščna delavka, Skrij el Enisa —skladiščna bo delavka, Prah Ines — administrator, Greben Mojca ¡§jg| skladiščna delavka, Jedrinovič Jagoda — skladiščna delavka. ODŠLI V JLA TOZD proizvodnja steklenih izdelkov Rdžner Stanislav — odnašalec paketov •—• voznik viličarja. INVALIDSKO UPOKOJENI TOZD proizvodnja steklenih izdelkov Pokleka Amalija — satiner, Maurer Stanislava — pakirec stekla. UPOKOJENI TOZD proizvodnja steklenih izdelkov Vene Leopoldina — grobo brušenje stekla, Eminovdč Ana — iz-pihalka stekla, Cepuš Jožef — pomočnik strojnika. DSSS delovna skupnost skupnih služb Moder Leopold — vodja obrala družbene prehrane, Duh Marija — obračunovalec osebnih dohodkov. POROČILI SO SE Šljivič Gordana in Neškovič Franc Gugunovič Vesoljka in Pavlin Cvijetin Seničar Franc in Bukovšek Sonja Dakič Dragan in Zrnič Borka Simakovič Radojka in Keser Dušan Softič Ručija in Selič Eniz Halilovič Munira in Selkič Me-hmed PRIRASTEK V DRUŽINI Sivčevič Vujadin — hči Silvija Kršič Ankdca in Brano — sin Darjan Tatarevič Enisa — hči Željka Jakopič Jože — sin Boštjan Ibralič Mejra — sin Andrej Doberšek Majda in Boris W- sin Boris ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem slikamice in satinimice za prijazne poslovilne besede in z lepim spominskim darilom. Najlepša hvala! Kolektivu DO pa želim še veliko delovnih uspehov. Stanka Maurer KRVODAJALCI Abram Ivan TOZD 1 Besednjak Vanda DSSS Brkič Beba TOZD 1 Bajda Bruno TOZD 1 Brunček Ivan TOZD 1 Čadež Milam TOZD 4 Detič Jurij TOZD 1 Gračner Branko TOZD 5 Hafner Bronislava TOZD 1 Hohkraut Branko TOZD 1 Hafner Ivan TOZD 1 Jakopec Salva TOZD 2 Krsnik Berta TOZD 1 Knez Franjo TOZD 5 Maurer Oskar TOZD 1 Mlakar Boris TOZD 4 Mustač Vlasta TOZD 1 Preskar Vlado TOZD 4 Rodošek Karl TOZD 1 Rancinger Robert TOZD 1 Ranoinger Zdravko TOZD 1 Roštohar Boris TOZD 2 Saksida Kazimir TOZD 5 Šubi Jože TOZD 1 Šunta Milan TOZD 1 Stoj s Darko TOZD 4 Spoštovano uredništvo glasila Steklar! Minilo je leto dni, odkar sem zapustila vaš delovni kolektiv, (skladišče gotovih izdelkov). I-skreno se vam zahvaljujem za časopis Steklarja. Redno ga prej-jemam in prav z veseljem ga prečitam. Ne le enkrat, ampak večkrat in celega, tako da se še Tomič Jovo TOZD 1 Trinkar Stane TOZD 1 Učesanek Boris TOZD 4 Vavtar Iztok TOZD 1 Bizjak Izidor TOZD 1 Dumik Ivan TOZD 1 Gošler Ivan TOZD 1 Gostič Pavel TOZD 1 Grum Jože TOZD 1 Grum Jože TOZD 1 Halzer Vili TOZD 1 Jazbinšek Danilo TOZD 1 Križnik Anton TOZD 1 Kušar Janez TOZD 5 Prah Ivo TOZD 1 Podmenik Leopold TOZD 5 Pintar Iztok TOZD 4 S trmi jan Anton TOZD 1 Spahič Halil TOZD 1 Stoklasa Ivan TOZD 4 Velej Bojan DSSS Zaletel Mirko TOZD 1 Korbar Vili TOZD 1 Majer Franc TOZD 1 Oblak Jože TOZD 1 Vidmar Karl TOZD 1 Zalaznik Jernej TOZD 1 Krvodajalci, iskrena vam hvala! vedno počutim, kot bi bila še vedno med vami. Vam in celotnemu kolektivu želim še naprej mnogo uspehov, napredka in osebnega zadovoljstva. Iskreno vas pozdravlja Marija Bučar 61295 Vir pri Ivančni gorici ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža in očeta VIDA MOHORJA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem in sodelavkam na izmeni Haberl za izrečena sožalja ter materialno pomoč. Žalujoči: žena Fani in hčerke: Marija ter Sonja in Romana z družinami., - ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega brata IVANA BRATEČA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem Skladišča gotovih izdelkov za izrečeno sožalje, materialno pomoč in darovano cvetje. Žalujoči: sestra Fani z družino. ZAHVALA ob boleči izgubi mojega moža ALOJZA CENTRSHA se iskreno zahvaljujem pevcem in godbi Svobode II za žalostimke govorniku za poslovilne besede, sosedom za izkazano pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. žena Olga UPOKOJENCI NAM PIŠEJO Nagradna križanka pp 3 REKA V ITALIJI AMERIŠKA FILMSKA NAGRADA MESTO V SREMU(CEMENTARNA) 3 INDIJSKI 7UNANJI MINISTER INDIJSKA ORŽAVA PRISTNOST, IZVIRNOST BERILIJ ?(/X >> GO REŠUJTE KRIŽANKE URADNI SPIS RADU TONA PROLOG JUTRANJA PADAVINA POBIČ, FANT VINKOVCI NEMŠKI PISATELJ (WILHELM) IVAN KRILOV ČLAN ORQ.K0‘ MITEJA NA XIV TOL84-TAKAČ ČENČA LUTECIJ VESNA OJSTRSEK AVSTRALSKI MEDVEDEK VREČAR OSTR1VEC NEMŠKI PO* LOCNI ČLEN PTIČ PEVEC POST SCRIPTUM KRAJ PRI LITIJI C SITULA) STAROGRŠKI POTUJOČI PEVEC RDEČA POLJSKA CVETICA VRSTA METULJA KALIJEVA SOL (STAREJŠI IZRAZ) IVAN BRATKO ZANOSNA LIRSKA PESEM MESTO NA SARDINIJI ROGER VAOIM TUJE MO« SKO IME GRŠKA BOGINJA SPOMINA ORGANIZA* CJJA7DRU* ŽENIH NARODOV RIBIŠKA MREŽA TRGOVSKI POPUST ŠČITNIK NA PRSTU SKANDI- NAVSKI DROBIŽ VOJAK LEQME REKA V INDOKINI MESTO V MEHIKI ATENSKI VOJ1 SKOVODJA SLOVAŠKI PESNIK (JANKO) NAJSTAREJ« Sl PREVOD BIBLIJE V„ LATIN* SCI NO LOŠČILA KLICA ZELENICA V PUŠČAVI ANICA ČERNE SRBSKO MO« SKO IME DOJENČ* KOVO LEŽIŠČE KAR KDO OPRTAV NOSI SNOV, MATERIJA NIKŠIČ LOVEC NA ŽIVALI Z DRAGOCENIM KRZNOM MOKRO ST SESTAVIL: KARLI H ŽIVINO* REJSKA FARMA FR. DIPLOMAT IN ERUD.IT ČJEAN) VELIKO GLASBENO DELO GLOBA OLIMPU« SKE IGRE DIRIGENT MUNIH KISIK DELOVNA SKUPINA GL.MESTO NORVEŠKE EKSPLOZIV* NO TELO PESNIK ARIH GL.MESTO SAUDOVE ARABIJE POSEST, SVOJINA MESTO V. FRANCIJI. NEMŠKO PLEME KOMEDIJA BRANISLAVA NUŠIČA KAMEN IKRNIK GARDNER SLOVENSKI NARODNO ZABAVNI ANSAMBEL KONICA RAHEL VETRC GLAVNO MESTO ITALIJE. RAZLIČICA, ODTENEK NEKDANJI PRAVNIŠKI POKLIC TELOVADNO ORODJE V CIRKUSU PANČEVO OTOK V ; JADRANU OTOK V INDONEZIJI UČENČEVA NALOGA HINKO» BRATOŽ -REKA, KI TEČE SKOZI GRENOBLE SVETI OGENJ PRI IRANCIH MERA V GLASBI DEL'JEDILNEGA PRIBORA PESNIK JARC Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad: 1. nagrada — 250 din 2. nagrada —150 din 3. —7. nagrada — 100 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja«, 61430 Hrastnik, Cesta 1. maja 14 do srede 28. marca. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve. Pošiljajte le po eno rešitev! NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v »Steklarju« št. 2-84 smo prejeli 87 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim: 1. nagrada — 250 din: Karli Plazar 2. nagrada — 150 din: Štefan Kajič 3.—7. nagrada — 100 din: Marica Rancinger upok., Anton Kobal, Silva Rojko, Marija Hole-šek, Anica Pušnik upok. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: ŠTIRINAJSTE ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE, I. K., sla, Asia, O. V., ikt, P. S., lao, Anit, oktober, urh, cela, Siam, Oslo, naos, cokle, ro, mak, ajvar, Naab, maskota, če, luč, nadvojvoda, Evripid, Rot, ale, g, koine, leposlovje, Se, bala, ru-kač, L. A., žep, Cres, ravioli, al-kova, oer, vadi, reč, Geiger, E-ma, Planinc, Achard. K. D. ZAHVALA ! Ob nenadni izgubi dragega ADIJA TRINKERJA še iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala govornikoma, pevcem in godbenikom Svobode II, kolektivu Steklame-Sijaj Hrastnik in kegljaškemu klubu »Bratstvo«. Vsem še enkrat hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta SLAVKA POTRATA se za darovano cvetje in denarno pomoč iskreno zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem iz slikamice, satinirnice in Sijaja. Žalujoči: žena Pavla, hči Nena in sin Smiljan ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Marijanca Polzelnik — predsednik, člani: Milan Crnkovič, Janez Ciglar, Jože Drugovič, Jože Godicelj II, Albert Kapelar, Vlado Šebenik in Joža Umek. UREDNIŠKI ODBOR: Mili Kobal — glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Fabjan, oec., Vlasta Justin, Jasna Rižner-Kosm, Dragica Kmeta, Majda Krošlin, Alojz Marčen, Ervin Predovnik inž., Ernest Sihur inž., Joža Umek in Franc Vidovič. Izhaja mesečno v 2500 izvodih. Tisk In klišeji AERO —1 TOZD Grafika Celje. Naslov uredništva: Steklar, glasilo delavcev Steklarna-Sijaj Hrastnik, Cesta 1. maja 14, telefon 814-622, int. 55. gjj steklar zveza socialistične mladine steklarne-sijaj hrastnik UMREC 1984 Problemi mladih v samskih domovih Na kratko V samskih domovih, kjer prebivajo delavci naše DO, se mladii srečujemo s problemi, kateri bi se ob podpori širše skupnosti lahko ublažili. Za takšno stanje, kot je danes, so poleg nas mladih, ki prebivamo v teh domovih, krivi za takšno stanje tudi odgovorni delavci, bi skrbijo za te domove. Kot je znano, mladi na svojih rednih sestankih po 00 ZSMS TOZD in na sestankih KS ZSMS in tudi na sestankih drugih DPO, povdarjamo ta pereč problem, vendar brez uspeha. Naše prošnje, želje, ali kakor koli jim lahko rečemo vedno naletijo na gluha ušesa. Res je, da se med nami mladimi, M prebivamo v samskih domovih najdejo posamezniki, ki kvarijo sliko vsem, ki prebivamo v njih, mislimo, da če bi rešili določena »OSNOVNA VPRAŠANJA« bivanja v samskem domu, bi bilo tudi drugače. Vedeti je treba, da prebivalci samskih domov prihajajo iz raznih krajev Jugoslavije, da s seboj prinesejo svoje navade in če hočemo tudi razvade. V novem okolju se mnogi med njimi ne znajdejo, ne najdejo stika z ostalimi ljudmi, tako na delovnem mestu, kot v krajevni skupnosti in občini, kjer prebivajo. Takim ljudem je treba ponuditi pomoč, kajti vsakdo si lahko predstavlja, kako bi bilo, če bi njega prestavili v dingo okolje, stran od svojih domačih, prijateljev. Osnovni. problem mladih v samskih domovih je prostor za dnevno aktivnost. Primer je novi samski dom Podkraj 70/A, kjer »dnevna soba« trenutno služi kot skladišče materiala. V starem samskem domu pa dnevna soba ne obstaja! Drug tak pereč problem so kopalnice. Navedimo samo primer, da imamo v novem samskem domu 2 bojlerja na 45 ljudi. V starem samskem domu je problem kopalnic še bolj pereč, tam kopalnic sploh nimajo, imajo 1 bojler, vendar je tu število ljudi, ki tu prebivajo večje kot v novem samskem: domu. Samo nad temi podatki se lahko marsikdo zamisli, brez dodatnih besed. Kot se je v razpravi na enem naših sestankov pokazalo, je treba potrkati na več vrat, da bi se po preteku večih mesecev, kaj v samskem domu popravilo. Lahko rečemo, da je takšnemu stanju kriva malomarnost ljudi, ki so zadolženi, da skrbijo za te objekte. Poleg vsega pa je najbolj pereč problem prehrana samcev, okoli katere bi se dalo mnogo razpravljati, pa kaj, ko besede ne zaležejo. Navedimo samo podatek, da en samec, ki bi se želel prehranjevati v družbeni prehrani, plača mesečno za kosilo in večerjo približno 9800 din, ter za prevoz 2400 din mesečno, kajti dnevno se mora 2-fcrat peljati na Rudnik in nazaj, cena vozovnice v eno smer pa je 18 din. Če to skupaj seštejemo znaša 12.200 din. Odnašalec v naši DO zasluži v povprečju 13.000—14.000 din mesečno. Mislimo, da so ti podatki dosti zgovorni in ne potrebujejo dodatnega komentarja. To so samo določeni primeri, ki so najbolj vidni, da o drugih sploh ne govorimo. V naši družbi oz. v naši DO izvajamo stabilizacijo, vendar KAKO/ Stalno se govori, da je potrebno zmanjšati bolniški stalež, znano je, da so največ v bolniški tudi mladi, vzemimo primer odnašalcev. Ne zavedamo se, da je eden od vzrokov tudi slaba prehrana. Začnimo odpravljati probleme pri koreninah, skušajmo rešiti, kar se da, popravimo in izboljšajmo dosedanje stanje! Mladi Neresnost nekaterih članov mladinske organizacije je še naprej prisotna. V TOZD — Proizvodnja steklenih izdelkov imajo organiziran AKTIV 1, AKTIV 2 in AKTIV 3. V AKTIVU 1 in AKTIVU 3 delo ne poteka tako kot bi moralo, za tako 'stanje so največkrat krivi predsedniki AKTIVA, ker v glavnem niso uspeli sklicati sestanka v roku PETIH mesecev. Nič boljše ni v OO ZSMS TOZD Energetika. Pohvaliti bi morali mladince AKTIVA 2 TOZD Proizvodnja steklenih izdelkov in mladince OO ZSMS TOZD orodjarna in 00 ZSMS TOZD Sijaj. Vse zadane naloge, ki jih je bilo v zadnjem času veliko, so izpeljali v določenem roku. Lahko bi jih vzeli za vzgled! Naša mladinska organizacija je kupila knjige MDA — MLADOST NAŠE DOMOVINE. Mladinci si lahko knjige izposodijo pri predsednikih OO ZSMS TOZD. Zadržite jih lahko največ 10 dni. Cvijetin Neškovič MDB Center za MDA pri OK ZSMS Hrastnik se je začel pripravljati na letošnje akcije. Pričel je z evidentiranjem mladincev za MDA Prav tako je že narejen program letošnjih lokalnih delovnih akcij. Mladi Hrastnika bomo zasadili 88 drevesc v novem parku pri dijaškem domu. Z te najpomembnejše, pa bo izvedenih še več lokalnih akcij. Te akcije so priprave na zvezne in republiške akcije, zato naj predvsem tistim, ki se žele udeležiti republiških oz. zveznih akcij, udeležiti lokalnih, ker so te akcije pogoj za udeležbo. Tako bo vašo aktivnost spremljala komisija za MDA DO Steklama-Sijaj. LETOŠNJE MLADINSKE DELOVNE AKCIJE: VIPAVSKA DOLINA — MDB 3. julij Hrastnik — julij — organizator OK ZSMS Hrastnik KOZJANSKO 84 — MDB Bratska mesta — avgust — organizator OK ZSMS Hrastnik GORIČKO 84 — MDB Rdeči revirja, pionirska brigada — avgust — organizator OK ZSMS Zagorje JASENOVAC — MDB Steklar JU — junij — organizator Steklarna Lipik Za večino brigadirjev je najlepši trenutek tedaj, ko o njihovem delu govorijo zgrajeni kilometri cest, kanalov, nasipov in drugi zgrajeni objekti, številk bi lahko navedli veliko, vendar pa na papirju ne moremo navesti največjih vrednot — ZBLIŽEVANJE MLADIH IN NJIHOVEGA DELA. Prijateljstvo, ki se porodi na mladinskih delovnih akcijah, razvijanje bratstva in e-notnosti ter aktivno sodelovanje v samoupravljanju so velike in dragocene šole dela in življenja. AKCIJA, KRAMPI, LOPATE, KUBIKI ZEMLJE, MLADINA, DELO, PESEM... Objavljamo prijavnico za vse MDA, ki bodo organizirane v letošnjem letu. Tisti, ki se žele udeležiti akcije v Jasenovcu, naj se udeležujejo lokalnih delovnih akcij, katere so pogoj za udeležbo na zveznih akcijah in za udeležbo v »Steklar JU«. Izpolnjeno prijavnico pošljite na OK ZSMS HRASTNIK, najkasneje do 1. aprila, to je DNEVA MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJ. PRIJAVNICA kandidata za mladinsko delovno akcijo v letu 1984 Priimek in ime ...........¿.......M...::............ rojen ............:....... Točen naslov .............................................. Telefon- .....J..... Delovna organizacija, kjer si zaposlen ali šola, ki jo obiskuješ in kateri letnik Član OO ZSMS od leta ........................član ZK od leta Član drugih organizacij .... : . . ....:.... Funkcije v ZSMS, ki jih opravljaš Dosedanja udeležba na MDA (kje in kdaj) Sodelovati želim na naslednjih interesnih področjih (ustrezno podčrtaj): kultura, šport, SLO in DS, idejno politično delo, ostalo (navedi) ......................... Želim se udeležiti naslednje mladinske delovne akcije Neškovič Cvijetin Prvo taborniško zimovanje Razposajeno cepetanje po lužah, vmes pa nauki mamic in očkov: »Glej, da boš priden, da se boš toplo oblačila, pazi na noge, v posteljo, ko ti rečejo.. .« in podobni. Zaskrbljeni pogledi vodnikov v težke, črne oblake in njihovo negodovanje: »Pa prav danes se je moralo vreme tako poslabšati«. Saj taborniki res nismo iz »cukra«, ampak vseeno imamo raje sonce. Tista običajna procedura: pri hod, prenašanje opreme in namestitev so minili brez večjih zapletov. Nekaj atraktivnih padcev pri prvih smučarskih poizkusih po strmini, pa je bilo popoldne mimo. Po večerji smo še malo posedeli, kar naenkrat pa, kot bi se pod oknom zbrali Bremenski godci. Priletela je prestrašena soseda in spraševala: »Ježeš na, a se je kaj nar’dil«? Mi jo seveda nismo slišali, saj smo že vsi veselo peli: »Srečen rojstni dan Slavko in Alojz«. Njima pa, kot da so se jima zavese spustile čez oči. Res sta dolgo rabila, da sta nazadnje le pogruntala, da je vse to namenjena njima, da zato zvečer nista smela v kuhinjo, kjer smo zanju pripravljali darilo. Res so bile rožice domač izdelek iz papirja, so bile pa zato dane iz srca. Ti presneta prva noč, ko spanec noče in noče na oči. Kako neki bi človek lahko zaspal, ko pa je veter kot stara lajna pel okrog vogalov vedno eno in isto uspavanko: uuuuf, uuuf, uuuf, mi pa bi raje poslušali: Aja tu-taja, drugi Karma Chameleon, eni Juliet, pa I like Schopen, pa kaj vem kaj še vse. Noč ima res svojo moč, pri nas jo je žal u-spela uveljaviti šele v zgodnjih jutranjih urah. Zjutraj, pri zajtrku smo opazili obraze, bolj podobne tistim en dan po pustnem karnevalu, ko šminka okrog oči še ni povsem odstranjena, šele na snegu smo dobro prišli k sebi. Gledam po hribu in ugibam, kdo neki naših vadi like akrobatskega smučanja. Leva roka gor, desna kroži, glava se giblje v obliki nepravilne osmice, zadnjica rahlo pristane na snegu, obe nogi šineta 'kvišku. Nekaj časa je bilo vse mimo, potem pa se je iz tega klobčiča dvignila glava, koga drugega, kot našega predsednika Slavka. Vaja dela mojstra, le tako naprej, mogoče imaš celo možnost, da kdaj postaneš prvak v akrobatskem smučanju. Nekaterim se je zdelo čudno, kako se je lahko tov. Milica v dveh dneh naučila smučati. Meni se ni kako neki. Ob tako dobrem učitelju smučanja, kot je naš Borut, bi celo meni uspelo. Na vlečnici je bilo vse živo. Tov. Silvo in Sašo, kot kapitana prekooceanke, z dlanjo usločeno nad očmi zreta svoje varovance, ki se spuščajo po strmini. Dekleta so utrujena, ali pa se jim še bolj verjetno ne ljubi več. Prepričujejo enega in drugega, da so utrujene, mokre, da jih zebe. Nič ne pomaga, edini razlog, da bi šli v hišo prej, kot je bilo dogovorjeno, je po Sašotovem ta, če se komu zanohta zadnja plat. Še zadnji poizkus. Izgovarjajo se, da je sneg premehak, da bi rabili ratrag. Oglasil se je Marjan, ki je ravno pripeljal malico. »Bom pa jaz, če ni ratraga. Toliko res ne zaležem, ampak tudi mojih 120 kil nekaj pomeni.« Mineva tretji dan in počasi se že navajamo drug na drugega in se spoznavamo. Sedaj že vemo, da bi fantje iz zgornje sobe radi sneli zastavo. Mi že dolgo vemo, da jim to ne bo uspelo, saj jo je obešal genij — naš nepogrešljivi tovariš Bine, ali pa tudi stric. Kakor ga kdo pokliče, vedno je v pripravljenosti. Vemo, da večerjate najraje krompir v oblicah. Ja, ja, saj vemo, le če je zraven pečenka. Deklice tov. Milice in fantje tov. Elfi potrebujejo poleg dobre večerje tudi pravljico za lahko noč. V zgornjem nadstropju se po nepreverjenih informacijah med TT-jevci sprehaja Amorček z lokom in naostreno puščico. Včasih jih spremlja celo na smučišče. Moški del vodnikov je zajela mrzlica kartanja. Pravijo, da kanta j o zato, da nadzorujejo naše tabornike, ki hodijo pozno zvečer na stranišče, da kdo ne bi napol v spanju zgrešil vrat. No prav vsega pa tudi ne smemo izdati, saj vendar ni sramota, če je komu malo dolgčas po mamici, če je treba zato koga malo pocrkljati. Malo se že bojimo, da bomo v dolino pripeljali nekaj hazar- derjev, saj so se nekateri MČ mrzlično ogreli za tombolo, ki jo igramo v prostem času. Posebno doživetje je bil obisk v Kalski koči. Kot da nam že nekaj dni ne bi dali nič jesti, smo planili na čips in bobi palčke. Nazaj v dolino nas je gnala burja, kar pošteno nas je špika-lo v lica. Megla pa taka, da bi jo lahko namazal na kruh. »V dolini se je menda eden izgubil«, so govorili otroci, ki so o-pazili svetlobne znake, kot na svetilniku. Pa ni bilo to. Bil je kuhar Marjan, ki se je zbal, da mi ne bi našli poti domov in bi moral sam pojesti ali pa vreči v pomije tako dobro večerjo. Kraj dogajanja: križišče pod planino. Na sneženih barikadah pa na eni strani medvedki in čebelice, na drugi pa taborniki in tabornice. Vnel se je strašni boj. Kepe so letele kot za stavo. Nekaj nas je bilo naribanih, vse v stilu pravega zimskega veselja, ki so ga popestrili še kosmi snežink, ki so veselo naletavali. Da ne bo zamere — rezultat je bil neodločen. Na večernem zboru je tov. Slavko napovedal za četrtek zvečer tombolo za vse. »In kaj bo za prvo nagrado?«, se je oglasilo nekaj ust. »Štamfanje«, se je takoj znašel Sašo. Dogovorili smo se za večerni ples in s tem želeli doseči, da bi vsaj en dan bili tako utrujeni, da bi bilo vsaj tam nekje okrog 11. ure zvečer mir. Nekateri so se takoj pokorajžili, drugi so sedeli in sramežljivo gledali, kot kmečke neveste. Trajalo je le pol ure, pa smo bili na plesišču vsi. Kar dobro mora biti grajena ta stara šola, sicer bi jo z našim topotanjem sigurno prestavili v dolino. Zimovanje, ne da bi postavili sneženega moža. Ne, to pa res ne bi šlo. Lotili smo se torej tudi tega dela. Malo je moral pomagati tov. Slavko, zato so otroci želeli, da bi mu bil podoben. Brke nam je uspelo narediti, pri bradi pa nas je »zvilo«. Še korenje za nos. Ja, kje pa je to presneto korenje? O, groza pa taka! Jana se je kot zajček spravila nanj. Ravno pravi čas smo ga še uspeli rešiti. Starega pis-kra nismo našli nikjer. Prava reč, smo se odločili, bo pa panker in to z zelenimi lasmi. Da bo pravi mož, je manjkalo le še srce. Urno smo mu ga pripeli. Nič zato, če je bilo le iz usnja. Glavno je, da srce ima. Gledali smo ga od daleč, prav imeniten je bil. Ker tov. Slavku ni bil podoben, so otroci brž pogruntali da je ravno tak kot Rod Steward. Pride oni dan k meni Andrej, pa mi sramežljivo reče: »Tovarišica, zob sem pojedel!« In to ravno pred kosilom, mi šine v ■ glavo. Pa ni bilo tako hudo. O-čitno mu je zalegel komaj za predjed, saj je bil krožnik pri kosilu popolnoma prazen. Posebno doživetje je bil obisk lovca, tov. Rupnika. Veliko nam je povedal in to stvari, o katerih nismo imeli pojma. Žal nam sledi ni mogel pokazati, saj razen naših ni bilo nobenih. V lovski koči smo si ogledali celo vrsto trofej. Izvedeli smo, da kapitalne trofeje ne smejo čez državno mejo, ne glede, če je žival uplenil tuj državljan. »Zdaj šele vem, zakaj nas ne spustijo čez mejo«, se je oglasila ena od tovarišic. »Tudi mi smo kapitalne trofeje«. Menite, da smo se imeli lepo na Kalu. Naši otroci so bili prav zadovoljni, kot npr. Dejan in Janez, ki pravita, da jima je bilo všeč vse. Ali pa Polona: ure brez tovarišev, ali Maja: najbolj mi je bilo všeč to, da smo lahko zastonj vozili z vlečnico. Joškotu je bilo najbolj všeč to, da je zmagal na smučarskem tekmovanju. Tu pa stvari že prehitevam, do tega še nismo prišli. To je bilo šele v drugi polovici tedna. Minila ni nič manj pestro kot prva. A kako smo se imeli, sprašujete, če vas to res zanima, preberite nadaljevanje v prihodnji številki Steklarja. J. Umek Obvestilo Na svojih rednih sejah so predsedstva OO ZSMS TOZD, sprejela sklep, da se članarina ZSMS poveča z 20 na 30 din. Vsi tisti mladinci, ki zaradi kakršnihkoli razlogov ne morejo oz. ne želijo plačevati članarine, naj to sporočijo svojim predsednikom, aktiva oz. OO ZSMS TOZD. DECEMBARSKO VECE Decembarsko veče šetalište osvijetljeno slabom svjetlošču netko bježi u emu noč Otpacd jabuka mirišu na juče volio sam... korači, hiljadu koraka snijeg pada li pada Zovu me, tko me to zove? moraš stiči do osam stojim kraj pruge, automobiM vlak 4108 Zagreb — Beograd Netko joj maše, gledam ga mantil iz Trsta — lažem košulja iz Beča — lažem govori mi o godinama Privija se uz mene pokazuje mi sliku iz mladosti govori da ne voli »južnjaike« Ma naje važno volim je ma kome ja to govorim vlak 317 Hamburg — Atina neko iz vlaka baca cveče ne, ne, nemoj ne zaboravi »decembarsko veče« Halil Občanska raziskovalna skupnost Hrastnik na podlagi zbiranja sredstev iz dohodka delovnih organizacij po stopnji 0,05 % in na podlagi sprejetega finančnega načrta in delovnega programa na skupščini Občinske raziskovalne skupnosti dne 5. 12. 1983 RAZPISUJE raziskovalne naloge ki bi imele širši pomen za občino Hrastnik iz naslednjih področij, in sicer: 1. Raziskovalne naloge s področja politično družbenega, ekonomsko samoupravnega sistema in obvladanja prostora in varstva okolja (onesnaževanje voda in zraka). 2. Raziskovalne naloge s področja razvoja industrijskih proizvodov, tehnologij in proizvodnih procesov — zlasti s področja novih proizvodov. 3. Razikovalne naloge s področja vzgoje in izobraževanja ter zaposlovanja. 4. Raziskovalne naloge s področja pospeševanja razvoja kmetijstva. 5. Raziskovalne naloge s področja drobnega gospodarstva. Prioriteto pri sofinanciranju bi imele raziskovalne naloge in njihove izvedbe, ki bi nakazovale rešitve najbolj kritičnih problemov s teh področij v občini Hrastnik. Prijave pošljite na Občinsko raziskovalno skupnost Hrastnik do 30. 4. 1984. V prijavi naj bo navedeno: — kratek opis raziskovalne naloge, — pričakovani rezultati, — rok izvedbe (naloga se lahko 'podaljša tudi v naslednje leto), — izvajalci, — viri financiranja. Vse navedene naloge bo Občinska raziskovalna skupnost ocenila, jih razvrstila po pomembnosti in jih sofinancirala. O rezultatih razpisa vas bomo obvestili do 20. 6. 1984. Predsednik skupščine ORS Hrastmk: Anton Bantan, dipl. ing. Na kratko Priprave na 18. plesni venček že potekajo. V naslednjih številkah Steklarja, bomo o njem pisali več. Planiramo, da ga bomo organizirali 14. aprila. Meseca marca in aprila bo organiziranih dosti športnih tekmovanj. Tekmovali bomo pod parolo: »Masovnost — naš največji cilj«, »Vsi na teren za boljše zdravje«. Na koncu še ena novost: V 00 ZSMS bomo meseca maja podelili najboljšim mladincem BRONASTI ZNAK ZSMS. Lahko ga dobijo mladi aktivisti, ki s svojim uspešnim delom v aktivih in v 00 ZSMS pomembno prispevajo k idejni in akcijski krepitvi ZSMS. Znak lahko dobijo tudi mentorji, ki u-spešno vključujejo mlade v družbeno politično delo in tisti, ki delajo na področjih interesnih skupnosti. KINOPREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU FILMSKI SPORED ZA OBDOBJE 15. 3. do 15. 4. 1984 Kino »Delavski dom« Hrastnik SEDEM GLADIATORJEV, ital. — Špan. zgod. spektakl, predstave v soboto 17. 3., nedeljo 18. 3. in v ponedeljek 19. 3. ob 17. uri. NATHALIE, franc, erotični, predstave v soboto 17. 3. nedeljo 18. 3. in v ponedeljek 19. 3. ob 19. uri. Film ni primeren za otroke! PEKLENSKI PREGON, amer. kriminalka, predstave v sredo 21. 3. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 22. 3. ob 19. uri. ZVEZDICA ZASPANKA, domači lutkovni, matinejski predstavi v soboto in nedeljo 24. in 25. 3. ob 10. uri. LOV DO SMRTI, amer. avantur., predstave v soboto 24. 3. ob 17. in 19. uri, nedeljo 25. 3. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 26. 3. ob 19. uri. VELIKA PUSTOLOVŠČINA, franc, komedija, predstave v sredo 28. 3. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 29. 3. ob 19. uri. PODGANE NA ASFALTU, meh. akcijski, predstave v soboto 31. 3., nedeljo 1. 4. in ponedeljek 2. 4. ob 17. uri. NEZNANI SVET SEKSA, Špan. erotični, predstave v soboto 31. 3., nedeljo 1. 4. in ponedeljek 2. 4. ob 19. uri. Film ni primeren za otroke! VARIOLA VERA, jug. drama, predstave v sredo 4. 4. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 5. 4. ob 19. uri. ČUDOVITI PRAH, slov. vojni, matinejski predstavi v soboto 7. 4. in v nedeljo 8. 4. ob 10. uri. STRUP ČRNE MAMBE, angl. triller, predstave v soboto 7. 4. ob 17. in 19. uri, nedeljo 8. 4. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 9. 4. ob 19. uri. ZADNJA POZEJDONOVA AVANTURA, amer. film katastrofe, predstave v sredo 11. 4. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 12. 4. ob 19. iiui. MEC KRALJA ARTURJA, angl. zgodovinski, predstave v soboto 14. 4. ob 17. in 19.30 uri ter v nedeljo 15. 4. ob 17. in 19.30 uri. Kino »Dol« pri Hrastniku KANTONŠKI KUNG-FU, kongkong kung-fu, predstave v soboto 17. 3. ob 18. uri in v nedeljo 18. 3. ob 17. uri. ZVEZDICA ZASPANKA, domači lutkovni, mladinska predstava v nedeljo 25. 3. ob 15. uri. ČLOVEK IZ SANFERNANDA, amer. avantur., predstavi v soboto 24. 3. ob 18. uri in v nedeljo 25. 3. ob 17. uri. PARAZIT, amer. ZNF, predstave v soboto 31. 3. ob 18. uri in v nedeljo 1. 4. ob 17. uri. KATAKLIZMA OB 15.30, jap. drama, predstave v soboto 7. 4. ob 19. uri in v nedeljo 8. 4. ob 18. uri. ČUDOVITI PRAH, slov. vojni, mladinska predstava v nedeljo 8. 4. ob 16. uri. PROJEKT UBISTVO, amer. krimin., predstave v soboto 14. 4. ob 19. uri in v nedeljo 15. 4. ob 18. uri.