LISTEK. Stariši, ne jezite se! (Priobiil A. Kosl, Bolsli ravnatelj v 8redišču) Nikoli še menda kmet ni tako živo čutil korisati, ki jo donaša spretnost v računanju, kakor ravno v sedanjem izvanrednem ča^u Dejsh^o, da se prodaia, oziroraa kupuje, skoraj vse — živina, žito, krma, •alama itd. — na vago, to dejstvo takorekoč sili gogpodarja, da nosi vedno papir in svinčnik sebioj, &e^itli je morebiti prej le vsake kvatre prijel za pisalo. Ni se torej čuditi, ida stariši v teh okoli&činah filijo 6esto svojc šoloobiskujoče otroke, da jim to ali ono izračunijo ali prerajčunijo. Pratv je tako! Otroci ae naj uvajajo v praktifino življenje, naj pokažejp, da znajo to, česar so v Soli ufie, tu'di v navadnem živtjenju uporabki. Toda večkraf se pri takem preizlruSPVanju otrok od stari&ev dogodi, da otroci stvar napačno re*ijo, da torej izkušnje ne prestoje. StariŠi se potem jeze nad otrokom pa ludi nad šolo, češ, da ne izpolajuje svoje nalocro. Kot uftitelj z večletnimi izktušnjami bi pisec teh vrsfic vsem tistim gtarišorn, ki jih otrocr glede preražunanja raznib. cen puste na oedilu, prijazno sve~ toval: Ne liuHujfe se radi tega nad svojo deop in pomisliie, da se otrok ne more tako hitro vživeti y dejanske razmere. Ko bo stopil danes ali jutri v življenje z raznimi svojiini potrebami, dobil bode tudi pravi upogled v marsikatero stvar, za katero sedlaj ne kaže zanimanja, Ker so vojne razmere nalšlo tudi v ljudsko šolo gvojo pot, zato je samoobsebi umljivo, da jemlje tudi učiteljštvjo v poedinih učnili predmetih ozir na sedanje življenjske potrebe in zahteve. Da tudi računamo, ,je umevno; a tu se nam pripete mnogokrat slučaji, ki bi nag lahko sipravili iz ravnotežja, če bi nara ne Mla zn,a,na otrokova dut\\. Ce nam n. pr. ofrok pri ceni koruze, oysa ali svinje (na živo vago pu kilogramih) izračuiii napa^no, kdo mu Wode to zameril, kaj ga briga že sedaj, koliko je vreden debel vol aii suha klrava a toliko in toliko kilogrami žive vage? Kaj lahko se dogodi, da otroki izračuni v|s© pravilno, a desetinske |.iko ne postavi na pravo mesto Iii razlika je laliko za več sto ali celo tisofi kron. Do, me ljode čislani bralec bolje razumjel, postavim tu sem zgled iz svoje šolske prakse. Nedavno som dal v svojem razredu (višja stopnja) med drugim tudi ti-le računski nalogi: 1. Kmetu rekvirirajo 19 mernikov (drevenk) ovsa; kbliko dobi zanj, ako je qi (meterslri stot) po 30 K m v in tebta 1 mernik ovsa 25 kg? 2. Mesar jx>nuja kmetu za vola 830 K. Kmet mu rieče: ,,Ce mi plačate 1 kilogram živ« vage po 1 K 34 v, pa je vaš!" Pogodita se za 1 K 32 v živo vage; ali je naredil kmel prav ali ne, ko .je bil vol 652 K težek? Pri drugem rafeunu; ni bilo skoraj nikjer neprilik, vse je šlo gladko; ne tako pri p^vem. Pri tem je neka deklica izražunila, da kmet dobi za 19 mernikov ovsa 14487 K 60 v. Kakb je nastala ta pomota? Deklica je računala tako-le: 1 m«rnik =" 25 kg, 19 mernikov -=> 25 krat 19 = 475 kg, namesto 4J5 q je množila učenka sedaj kar 475 s 30"50, torej 475 krat 30-50 — U48T50 K, to je 14487 K 50 v, liamesto 144 K 87 v, tukaj je man|jkiala desetinska pika v množencu in glejte, kaka razlika v oeni! Deklica se mi je kar smilila,, ker sem pomislil, kako dolgo bi oče sedel in kalko veliko ,kazen bi pla6al radi navijanja cen, če bi bil tako svoto za oves sprejel. Ka bi bil q ovsa stal samo 31 K, bi bilo vse dobro, ker je deklici zri^no pravilo, kolikor kron q, toliko vinarjev kg, a teh nesrečnih 50 v pri meterskem stotu! Imejmo torej na to stran potrpljenje z otroki vsi. mi učitelji v Soli, vi stariši doma, ako nam vsega ne izračunajo tak' vtriivSlno. Ko stopijo otroci kedai kot dorasli m,orv i /ene v življenje, odprle se iim bodo oči, spozr ;.i!), ka.j j,e mogoče, kaj ne. Tudi dotifina moja ui, i¦.:: bo kot gospodinja tedaj u\ddela, da 19 Idrevenk ov>a ne more nikoli voljati — 14487 K 50 v. Se enkrat torej: Stariši, ne jezite selj