STROKOVNA IZHODIŠČA Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: Prvi  rezultati raziskave PIRLS 2021 Dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski, Pedagoški inštitut Reading Literacy of Slovenian Fourth Graders: First Results of PIRLS 2021 Survey IZVLEČEK: V članku povzemamo nekatere prve rezultate Mednarodne raziskave bralne pismenosti četrtošolcev in četrtošolk (PIRLS 2021), v kateri je sodelovalo 57 držav oziroma izobraževalnih sistemov, tudi Slovenija. Rezultati kažejo na upad bralne pismenosti v večini sodelujočih izobraževalnih sistemov, med njimi tudi v Sloveniji. Vendar je upad bralne pismenosti v Sloveniji še posebej resen, če vemo, da je Slovenija edina od sodelujočih držav članic Evropske unije, kjer je bil pred tem v vsakem izmed 5-letnih ciklov raziskave izmerjen napredek pri bralni pismenosti četrtošolcev in četrtošolk. V nekaterih državah obstajajo razlike pri branju glede na namen (branje za literarno izkušnjo proti branju za pridobivanje in uporabo informacij) in procese razumevanja (priklic in preprosto sklepanje proti interpretaciji, integraciji in vrednotenju) glede na povprečni bralni dosežek; v Sloveniji teh razlik v 2021 ni. Prav tako so bile deklice v Sloveniji boljše bralke, ne le v ciklu 2021, temveč tudi v prejšnjih ciklih. Dosežki pri bralni pismenosti so (še vedno) povezani z domačim okoljem, odnosom do branja in številnimi drugimi šolskimi ter izvenšolskimi karakteristikami. Ključne besede: bralna pismenost, četrtošolci, raziskava PIRLS Abstract: This article summarises some preliminary results of the International Reading Literacy Study of Fourth Grade Students (PIRLS 2021), in which 57 countries or education systems, including Slovenia, participated. The results show a decline in reading literacy in most participating education systems, including Slovenia. However, the decline in reading literacy in Slovenia is particularly alarming given that Slovenia is the only participating EU Member State where progress in reading literacy of fourth-grade boys and girls has previously been measured in each of the 5-year cycles of the survey. In some countries, there are differences in reading according to purpose (reading for literary experience vs. reading to acquire  | 2 | 2023 | RAZREDNI POUK | 27 STROKOVNA IZHODIŠČA and use information) and comprehension processes vrednost sodelovanja v mednarodni raziskavi je tudi (retrieval and simple inference vs. interpretation, to, da lahko primerjamo bralne dosežke slovenskih integration and evaluation) in relation to average učencev z dosežki učencev drugih sodelujočih držav. reading achievement. In Slovenia, there were no such Na ta način lahko bolje ovrednotimo bralne dosežke v differences in 2021. Similarly, girls in Slovenia were Sloveniji. better readers, not only in the 2021 cycle but also in the previous cycles. Achievement in reading literacy is (still) related to home environment, attitudes towards reading and many other school and out-of-school Zasnova Mednarodne raziskave characteristics. bralne pismenosti (PIRLS 2021) Keywords: reading literacy, fourth graders, PIRLS Mednarodna raziskava PIRLS je zasnovana tako, da preveri bralno pismenost ob koncu četrtega razreda (učenci so takrat stari približno deset let), ko so učenci 1 Uvod že usvojili tehniko branja, in so na prehodu iz učenja branja v branje za učenje. Poleg preverjanja bralne Bralna pismenost je stalno razvijajoča se zmožnost pismenosti v raziskavi sodelujejo tudi ravnatelji, posameznika in posameznice za razumevanje, kritično učitelji in starši, prav tako sodelujoči učenci izpolnijo vrednotenje in uporabo pisnih informacij. Je temelj vprašalnik, da pridobimo čim več informacij o šolskih, vseh drugih pismenosti in je ključna za razvijanje izvenšolskih, domačih kontekstih, ki se povezujejo z posameznikovih in posamezničinih sposobnosti ter bralno pismenostjo. njuno uspešno sodelovanje v družbi. (Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za a) Definicija bralne pismenosti PIRLS obdobje 2019–2030, 2020, str. 3) Raziskovalni okvir PIRLS 2021 (ang. PIRLS Assessment Frameworks) in razviti kognitivni in kontekstualni Mednarodno raziskavo bralne pismenosti (angl. instrumenti skušajo vključiti najnovejše pristope Progress in International Reading Literacy Study merjenja na področju bralne pismenosti učencev v – PIRLS) v Sloveniji koordinira Pedagoški inštitut, njihovem četrtem letu šolanja. V prvi mednarodni na mednarodni ravni pa jo koordinira Mednarodna IEA raziskavi bralne pismenosti (natančneje Reading zveza za evalvacijo izobraževalnih dosežkov (angl. Literacy 1991) je bila ta definirana kot sposobnost The International Association for the Evaluation of razumeti in uporabiti tiste oblike pisnega jezika, ki jih Educational Achievement – IEA). Pedagoški inštitut je zahteva družba ter/ali jih ceni posameznik. Sčasoma s to raziskavo (podobno kot z ostalimi mednarodnimi pa se je skozi več ciklov raziskave PIRLS oblikovala primerjalnimi raziskavami, ki potekajo na vsakih nova definicija, ki se sklicuje na bralne izkušnje učenk nekaj let) izvedel neodvisno evalvacijo tega segmenta in učencev, poudarja razširjen pomen branja v šoli šolskega sistema v Republiki Sloveniji. PIRLS je in vsakdanjem življenju ter priznava vedno večjo ciklična raziskava; Slovenija je v mednarodni raziskavi raznolikost besedil v današnjem tehnološkem svetu na področju bralne pismenosti četrtošolcev prvič (Mullis in Martin, 2019, str. 6). sodelovala leta 1991 (takrat je imela raziskava kratico RL – angl. Reading Literacy), nato 2001 (prvič s kratico Ta pogled na branje odraža številne teorije bralne PIRLS), nato 2006, 2011, 2016 in nazadnje v ciklu pismenosti, ki poudarjajo, da je branje tako raziskave leta 2021. Ker sodeluje ciklično, so možne tudi konstruktivni, kakor interaktivni proces. Pomen je primerjave med posameznimi cikli ali dolgoročno, kar ustvarjen skozi interakcijo bralec – besedilo v kontekstu v nadaljevanju naslovimo z besedo trendi. Raziskovalni partikularne bralne izkušnje. Bralce razumemo kot tiste, okvir iz leta 1991 je bil nekoliko dopolnjen, da bolje ki dejavno sestavljajo pomen, poznajo učinkovite bralne odraža razmere današnjega časa, prav tako sta se strategije in to, kako jih prenesti v branje. Pred, med spremenila sama izvedba in nekoliko koncept raziskave. in po branju bralci uporabljajo repertoar lingvističnih Raziskavo smo leta 2016 prvič izvajali na računalnikih veščin, kognitivnih in metakognitivnih strategij, pa (kot dodatni modul). S tem je bilo mogoče preverjati tudi tudi ozadenjsko znanje – na ta način ustvarjajo pomen. razlike v bralnih dosežkih glede na izvedbo raziskave na Zraven tega lahko kontekst bralne situacije podpira računalniku v primerjavi z izvedbo na papirju (rezultati ustvarjanje pomena s spodbujanjem angažiranja za Slovenijo so takrat pokazali, da so bili naši učenci in in motivacije za branje, vendar pa lahko kontekst učenke boljši bralci/-ke na papirju kot na računalniku). določi tudi specifične zahteve, ki morda ne podpirajo Cikel 2021 pomeni za kar nekaj držav prehod na ustvarjanja pomena (Mullis in Martin, 2019, str. 6). Zato digitalno merjenje bralne pismenosti (integracijo da bralci pridobijo znanje o svetu ali o sebi, se lahko ePIRLS v digitalno PIRLS), tudi za Slovenijo. Posebna učijo iz različnih vrst besedil. Vsaka vrsta besedila ima 28 | RAZREDNI POUK | 2023 | 2 | STROKOVNA IZHODIŠČA lahko več oblik, od tradicionalnih pisnih (knjige, revije b) Izvedba cikla 2021 itd.) do digitalnih oziroma elektronskih oblik (npr. V raziskavi PIRLS 2021 je na mednarodni ravni SMS-i, elektronska sporočila, internetna spletna mesta). sodelovalo 57 držav oziroma izobraževalnih sistemov Vse to se vedno bolj odraža tudi v šolskem prostoru in in 8 referenčnih udeleženk. 26 držav oziroma pridobivanju znanja v šoli (in izven nje), zato tej zasnovi izobraževalnih sistemov in 7 primerjalnih udeleženk je sledi tudi PIRLS. v tem ciklu prešlo na digitalno testiranje kot primarni  Slika 1: Mednarodna lestvica dosežkov bralne pismenosti (vir: Mednarodna raziskava bralne pismenost (IEA PIRLS 2021), str. 20) | 2 | 2023 | RAZREDNI POUK | 29 STROKOVNA IZHODIŠČA način zbiranja podatkov, hkrati pa so izvajali tudi da je povprečni bralni dosežek učencev v Sloveniji trende besedil v testiranju na papirju (iz PIRLS 2016), v višji kakor na Cipru (in vseh državah, ki so razvrščene smislu t. i. bridge study (angl.), zato da so rezultati, ne za njim) ter da je povprečni bralni dosežek učencev v glede na način testiranja primerljivi, pa tudi primerljivi Sloveniji nižji kakor učencev z Nizozemske in tudi nižji med posameznimi cikli. Med njimi je tudi Slovenija. kakor v vseh tistih državah, ki so na lestvici uvrščene Raziskavo smo v Sloveniji izvajali v času med 17. marcem pred Nizozemsko, začenši s Singapurjem. in 23. junijem 2021. V raziskavi so sodelovali učenci V nekaterih državah obstajajo razlike pri branju glede (četrtošolci, v povprečju so bili stari 10 let), njihovi na namen (branje za literarno izkušnjo proti branju učitelji, ravnatelji in starši. Zbrani podatki (za PIRLS za pridobivanje in uporabo informacij) in procese digital in bridge): 194 šol (332 oddelkov), 163 ravnateljev, razumevanja (priklic in preprosto sklepanje proti 6.505 učencev (5.096 digitalna PIRLS, 1.409 bridge), 5.974 interpretaciji, integraciji in vrednotenju) glede na staršev in 324 učiteljev (ki so poučevali vzorčene razrede povprečni bralni dosežek. V Sloveniji teh razlik ni. četrtošolcev). a) Trendi razlik za Slovenijo Bralni dosežki in trendi Najprej bomo prikazali porazdelitev bralnih dosežkov (v padajočem vrstnem redu) sodelujočih držav oziroma izobraževalnih sistemov. Pri tem je treba opozoriti, da je »mednarodno povprečje PIRLS« izračunano na 500 točk (standardizirana sredina mednarodne lestvice PIRLS), s standardno deviacijo 100 točk. Tako je bilo tudi v prejšnjih zajemih podatkov od leta 2001 naprej. 500 točk torej ne pomeni aritmetične sredine lestvice sodelujočih držav. S slike 1 vidimo razvrstitev sodelujočih držav oziroma izobraževalnih sistemov v PIRLS 2021 glede na bralni dosežek učencev. Kot vidimo, so naši četrtošolci in četrtošolke nad srednjo vrednostjo mednarodne lestvice PIRLS. Opazimo pa tudi, da so države razvrščene po padajočem vrstnem redu glede na bralni dosežek učencev. V vseh državah z znakom  so povprečni Slika 2: Trendi bralnih dosežkov v Sloveniji (vir: Mednarodna bralni dosežki učencev statistično značilno nad raziskava bralne pismenost (IEA PIRLS 2021), str. 25). srednjo vrednostjo lestvice PIRLS, države z znakom  pa so statistično značilno pod srednjo vrednostjo lestvice PIRLS. Kljub temu, da so države razvrščene S slike 2 vidimo, da so učenci v Sloveniji z vsakim po padajočem vrstnem redu glede na bralni dosežek ciklom raziskave PIRLS dosegali višje povprečne bralne učencev, kar vidimo v točkah, to še ne pomeni, da dosežke, vse do leta 2021, ko je prvič zaznati upad v v vseh državah pri tem dosežku obstaja statistično bralnih dosežkih četrtošolcev v Sloveniji. V letu 2021 so značilna razlika. To pomeni, da kljub razlikam v točkah naši učenci dosegli 23 točk manj kot leta 2016 (zaradi ne moremo reči, da je nacionalno povprečje pri teh zaokroževanja na cela števila je trend prikazan drugače). (določenih) državah nižje ali višje. V primeru Slovenije Pri trendih za Slovenijo je treba izpostaviti, da dosežki to pomeni, da ne moremo reči, da so imele države, ki v večini držav EU ali drugih državah včasih malo smo jih občrtali z rdečo barvo, statistično značilno narastejo, padejo in/ali se slednje izmenjuje ali pa med različen dosežek učencev od učencev nekaterih drugih zaporednima cikloma ni statistično značilnih razlik. držav. Pri interpretaciji dosežkov je treba tudi opozoriti, Vendar je Slovenija pravzaprav edina izmed v ciklu 2021 da so nekatere države testirale kohorto četrtošolcev sodelujočih držav EU (in vsaj enem predhodnem ciklu; nekaj mesecev kasneje, v začetku petega razreda, kar je razen Cipra, a ta je sodeloval le v ciklih 2001 in 2021, pri označeno z oznako , Norveška pa petošolce (5). Slovaški republiki so bili višji le med prvima dvema cikloma, potem enaki), kjer je bil dosežek iz cikla v cikel Kot vidimo s slike 1, dosežki učencev iz Nemčije, Nove statistično višji, in sicer vse do leta 2016. Se pravi, da se je Zelandije, Španije in Portugalske niso višji od dosežkov raven bralne pismenosti četrtošolcev stabilno višala, vse njihovih vrstnikov iz Slovenije, in podobno, dosežki od leta 2001 naprej (do leta 2021). Če primerjamo bralni učencev iz Malte, Francije, Srbije in Albanije niso nižji dosežek leta 2021, je ta tak kot je bil bralni dosežek leta od dosežkov četrtošolcev iz Slovenije. Lahko pa rečemo, 2006. 30 | RAZREDNI POUK | 2023 | 2 | STROKOVNA IZHODIŠČA Deklice so v ciklu 2021 dosegle višje bralne dosežke v 51 učencev poučujejo učitelji, ki slednje uporabljajo enkrat državah od 57 sodelujočih, v šestih državah/sistemih pa ali dvakrat na teden ali pogosteje). Besedila, ki jih učitelji ni bilo značilnih razlik. Razlike so bile tudi v Sloveniji. učencev izbirajo najmanj, so dramska dela. Prav tako rezultati raziskave PIRLS kažejo, da so v Sloveniji deklice boljše bralke v vseh ciklih PIRLS. b) Branje in domače okolje Sklep Bralno pismenost razumemo kot temelj vseh ostalih Prejšnji zajemi podatkov PIRLS in tudi drugih raziskav pismenosti. Raziskava PIRLS izmeri bralno pismenost (v kažejo na povezavo med socialno-ekonomskim povezavi s številnimi drugimi kontekstualnimi podatki) statusom (SES) družin, iz katerih prihajajo učenci, in načeloma ob koncu četrtega razreda. To je izjemno njihovimi bralnimi (in drugimi) dosežki. Učenci z višjim pomembno, saj gre za obdobje ali prehod od učenja SES imajo v mednarodnem povprečju pomembneje branja v branje za učenje. Pomembno pa tudi zato, ker boljši bralni dosežek, kot je to značilno za bralni dosežek se v tem obdobju še vedno da kaj popraviti pri branju učencev z nižjim SES. Tako je tudi v Sloveniji, in sicer in seveda učenju. Rezultati cikla 2021 niso spodbudni, gre za razliko 78 točk. Če pogledamo bralni dosežek le v saj smo prvič izmerili upad bralne pismenosti, kljub razmerju do števila knjig doma, ugotovimo, da tisti, ki temu pa so pomembno izhodišče tako za pedagoško imajo doma več knjig, dosegajo boljše bralne dosežke. prakso kot politiko, ki mora temu področju očitno tudi v Prav tako boljši bralni dosežek izkazujejo učenci, ki prihodnje nameniti ustrezne spodbude za izboljšave. doma pogosteje govorijo slovensko. Bralni dosežek se na mednarodni ravni in v Sloveniji povezuje tudi s tem, kako radi berejo starši (to se namreč Drugo lahko prenaša tudi na odnos do branja njihovih otrok), in starši v Sloveniji so pri tem uvrščeni v kategorijo Celotno nacionalno poročilo (prvi izsledki) (Klemenčič, Nekoliko radi berejo. Le 26 % četrtošolcev ima starše, ki Mirazchiyski, 2023) je dostopno na povezavi https:// zelo radi berejo. V povprečju imajo ti otroci za 24 točk www.pei.si/raziskovalna-dejavnost/mednarodne- višji bralni dosežek od otrok staršev, ki nekoliko radi raziskave/pirls/pirls-2021. Iz tega vira smo tudi črpali berejo (teh je v Sloveniji 52 %). podatke za ta članek. V Sloveniji je le 28 % učencev poročalo, da zelo radi berejo. 18 % jih na mednarodni ravni poročalo, da ne marajo branja, pri nas pa je bilo takšnih učencev 23 %. c) Branje in šolski kontekst QR koda za hiter dostop: Pri bralnem dosežku v Sloveniji med šolami ni velikih Prav tako želimo bralce opozoriti, da bomo podrobnejše razlik, nasprotno, te razlike so zelo majhne. So pa velike rezultate, predvsem pa te, ki bodo izhajali iz razlike med učenci v šolah. sekundarnih analiz podatkov, objavljali na blogu za Učenci so poročali tudi o različnih dejavnostih v šoli, učitelje in učiteljice ter druge zainteresirane za področje povezanih z branjem. Na splošno so učenci precej bralne pismenosti. Blog je dostopen na povezavi: https:// zadovoljni s poukom branja v šoli. Večini je všeč, kar pirls.splet.arnes.si/. berejo v šoli (približno 18 % pa ne). Večina jih zelo dobro ocenjuje tudi interakcijo med sabo in učitelji pri pouku branja (npr. jasna pričakovanja učiteljev, njihova podpora pri učenju, spodbujanje izražanja mnenj o prebranem, učenci imajo možnost pokazati, kaj so se Viri in literatura naučili itd.). Klemenčič, M. E., Mirazchiyski, P. (2023). Mednarodna raziskava bralne Večino slovenskih učencev (86 %) poučujejo učitelji, pismenost (IEA PIRLS 2021): nacionalno poročilo - prvi rezultati. Pedagoški inštitut. ki pri poučevanju branja uporabljajo predvsem neleposlovne knjige ali učbenike, ki so najpogostejši Mullis, I. V. S., in Martin, M. O. (ur.). (2019). PIRLS 2021 Assessment Frameworks. https://timssandpirls.bc.edu/pirls2021/frameworks/ vir vsaj enkrat ali dvakrat na teden do vsak dan ali skoraj vsak dan. Naslednji najpogosteje uporabljen Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030. MIZŠ. https://www.gov.si/novice/2020-01-15-nacionalna-strategija-za- vir so kratke zgodbe: 78 % slovenskih učencev razvoj-bralne-pismenosti-za-obdobje-2019-2030 poučujejo učitelji, ki ta vir uporabljajo zelo pogosto (od dnevne uporabe do najmanj dvakrat na teden). Tretji najpogostejši vir učiteljev so prekinjena besedila (48 % | 2 | 2023 | RAZREDNI POUK | 31