177. Številka. Ljubljana, nedelja 5. avgusta. X. leto, 1877.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznio h, ter velja po po iti prejeman za avitro-ogenke dete le za celo loto 16 gld., za pol leta 8 gld*, ■ti eetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 ghi, za četrt leta S gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. ca mesec, 30 kr. za eetrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in u šljake volja znižana cena in sicer; Za Ljnbljano sa četrt leta S gld. 50 kr. po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od eetiristopne pot i t-vrsto 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankiratt — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frano Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". OpravniitTO, na katero naj se blagovoUjo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Vojska.
Poročila z bojišča bo žalibog za Slavjano denes neugodna. Bitve pri IMevni, katere sicer nijso bile s celo rusko močjo vojevane, ali so nepovoljno za Ruse izpale, naredile so velik utis v vsej Evropi in s tem veliko moralno škodo. Osman-paša, je tam mogel zbrati večjo turžko moč in se je napadajočim Rusom srečno ubranil. Rusi so imeli menj vojske na mestu nego Turki. V drugič in tretjič napadajoči nijso zmagali.
Sicer znan dunajsk list včeraj poroča, da so Rusi pri četrtem napadu Plevno vzeli, ali denes nijsmo dobili telegrama, ki bi bil to vest potrdil.
Kakšne nasledke bode ta ruski nevspeh imel, o tem nij mogoče še pozitivno soditi.
Slovanstvu sovražni časniki uže škode-željno naveščajo in ugibljejo, da bode general Gurko onkraj Balkana odrezan od glavne ruske vojske, da bode Osman-paša zdaj zjedinil se z Mehemetom in ofenzivo proti Rusom prijel, da bodo ti potisnem še Črez Dunav nazaj itd.
O vsem tem je še časa treba čakati; in upanja, ki nam je pač nekoliko upadlo, vendar ne smemo izgubiti. Še nij bila glavna ruska armada v ognji. Še nij bilo glavne bitve oa polji. Turki so se imeli dozdaj le v dobro utrjenih krajih braniti. Ree se še hitro lehko preobrne. Mi še nikakor ne gremo mej tiste, ki uže jadikujejo mej nami: „teško je človeku Slovan biti, zmirom je trpin, komaj mu upanje boljše bodočnosti zasveti, uže pride oblak in ga zagrne.'1
Eno je gotovo. Rusi so si svoj posel lažji mislili, nego je res. Oni so Turke prenizko cenili, kakor smo to mi vsi.  Čudno je, kako
MuteJk.
Popotna pisma.
m.
V Postojni.
„Meiuo Herrenl Etwas miide, bald nach llauscl" Zukunfisredo eines Stiidtc-abgeorduuton.
Ko sta še Kristus in sv. Peter po svetu hodila, — tako pripoveduje pobožna legenda, -— prišla stu na svojem dolženi potovanji tudi na Kras. Zgodovina sicer nij natanko zaznamovala, kje se jo to zgodilo, ali sta prišla od morske strani, ali pak od Ljubljane, to pak je gotovo, da tedaj tudi še nij bilo nobenega mesta na Notranjskem, katero bi bilo volilo uemškutarskega kandidata v kranjski deželni zbor.
V tistem lepem, mirnem in srečnem času
more biti naenkrat Turkov več, kot Rusov na bojišči. Ali je res, kar sovražniki Rusije trdijo, da so tam tudi mnoge stvari bile na papirji, a ne v resnici? Ali je res, da so generali carja poštenjaka goljufali, da i/ denarja, ki ga je vrli ruski narod potrosil za svojo vojsko, šlo je mnogo v privatne žepe privili-girane kaste privandranih nemških rodovin, vojaških in uradniških? Kaj je silnej Rusiji treba biti v manjšini?
O končnej zmagi Rusov ne dvomimo. Ali kedaj bode zdaj, če se stvari še bolj obrno, konec vojne, o tem nij mogoče govoriti nikomur. Morda pred to zimo ne. Ruska čast je zdaj na vagi in ko bi Rusija ne zmagala, vrženo je Slovanstvo sploh v svojih nadah za deset ali dvajset let, — za zmirom nikoli! To poslednje si naj vsak zapomni.
Sicer je pa treba svariti pred čudnimi, večjiael izmišljevanimi telegrami, katere trosijo turkoljubni nemški časniki. Tu je v< liko pretiravanja in paziti je treba, da se loči resnica od videza.
»Pol. Cor." poroči 1. avg. iz Bukarešta, da je turški poveljnik v Plevni imel 80.0U0 mož, ki so bili dobro zašancani. Rusi, ki so ga napadli, bili so mnogo slabši. En oddelek Rusov je bil uže v Plevni, ali prišel je bil v tako oster ogenj, da se je moral umakniti. Izgube so na obeh krajih kolosalne.
Ruski general Schilder-Schuldner, kateri je znan postal po zadnjih za Ruse nesrečnih bojih pri Plevni, je rojen 1. 1816 v Vitebsku, odgojen je v plemenitaškom polku in služi od leta 1837. V znanostih dobro podkovan, bil je učitelj Sedanjega carjeviča. Na Poljskem si jo leta 1863. pridobil zlato sabljo za hrabrost, 1. 1864 je postal general, dobil poljsk marojat in jo bil 1. 1872 imenovan za
torej sta prehodila Kristus in sv. Peter celi Kras, in prišla sta na konci svojega potovanja na mejo tega dandenes tako kamenitega sveta, in tu nekje se je ustavil Kristus, ter dejal: „Postoj, Peter!" In sv. Peter, ki je bil uže močno truden, se je ozrl okolo k Gospodu, pa mu nij bilo nič kaj povšeči, ker on je bil večni nezadovoljnež, ter je dejal: „Nikar tukaj, gospod, tu je prava pustojina." Gospod pak mu je odgovoril: „Nikar se ne huduj, Peter! na tem kraji bode nastalo mesto, lepo mesto, ki bo slovelo po vsem svetu, pa to mesto naj se zove po tvojem izreku: Pustojina. In sv. Peter je na to molče sedel na bližnji kamen in zevalo se mu je. Kaj je bilo njemu mar za mesto, katero jo bil nehote krstil! Pri tem pa je naslonil glavo ob dlan, in zopet zevaje je dejal potihoma in počasi, pa po nemški: „Etwas mlide". Kristus pa mu je smehljaje zavrnil: „Glej, Peter, tudi ta tvoja beseda naj slavna postane!   Črez mnogo, mnogo stoletij,
poveljnika pete divizijo, ki se je bila pri Plevni. — Zmagalec pri Nikopolji, general Kriidener, je potomec stare plemenite protestanske rodbine v Livlandiji. Rojen je 1. 1811 v Rigi, služi od 1. 1829, bojeval se je pod generalom RUdigerom na Ogerskem in je dobil »sabljo za hrabrost." On je od leta 1853 general in se je odlikoval pri Sevastopolji. Pomagal je zatreti poljsko vstajo in je dobil rusko posestvo. Kriidener je eden onih ruskih generalov, ki praktične šole nijso uživali v Kavkazu.
Iz Carigrada se zdaj uže oficijalno potrjuje, da je bil Reuf-paša prošli teden dvakrat tepen: pri Eski-Sagra in Karabunarji, in je izgubil 5000 mrtvih in ranjenih.
Sočutje do Slovanov mej Angleži.
Tudi mej Angleži je še nekaj mož, katerim gre človekoljubnost nad materijalne interese. Omenjali smo uže nedavno o slovano-ljubnem dr. Ziemannu, ki je velik del slovanskih dežela prehodil in se iz samovida učil izpoznavnti, da tudi Slovani v Turčiji imajo pravico do življenja, ki j e človeka vredno in da se tudi njih ne sme klati samo zato, da se „angleškim interesom" zadostuje. Vrnivši se v svojo domovino, sklical je dr. Ziemann dva zbora, v Manchestru in Londonu. V Man-chestru je govoril tudi tamošnji angličanski škof za slovansko rajo in predsedoval je meetingu sam mestni lord-mayor ali župan. Na londonskem meetingu pa so stopili na govorniški oder najodličnejši angleški državniki: vojvoda Shaftesburv, Gladstone, lord Lavvrence, markiz of Bath, dr. Phillimore, član najvišjega sodišča in mnogo družili. Namen tega meetinga je bil, slišati poročilo dr. Ziemanna o položji Slovanov na balkanskem poluostrovu in izreči
ko bodo uže davnaj stalo v tem kraji ono mesto, kateremu si dal ti ime, črez mnogo časa torej bode priroinal v to „pustojino" ne-kov mož, hladne, neizrečeno flegmatične krvi pa silno redkih besedij, po svojem obrtu pak : „doctor juris in advokat". Ti, Peter, še ne veš, kaj je to, ker tacih ljudij še nij dandenes, pa domisli so Kajfeža in farizejev, ki so mene tožili in proti meni pravdali. Advokat je po svojem opravku nekaj tacega, kar je bil moj Kajfež ali pa farizeji. In kdor je hujši, ta je bolj farizejski. Oni mož pa ne bo eden najhujših.*1 Sv. Petru seje poznalo, da sedaj ne-kolko ume, kaj misli Gospod. Ta pak je nadaljeval: „Tišti mož torej bo prišel v ono mesto in bode živel tam. Vsak večer po storjenem delu se bo počasi sprehajal po mestu, in Ljudje ga bodo srečevali, Ljudje ga bodo spraševali: „Kam pa gospod doktor?" In on jim bode neizrečeno počasi odgovarjal, dan na dan,
sočutje do zatirane raje, ter s tem obsoditi oficijalno angleško politiko.
Obseg dr. Ziemannovega poročila je v kratkem ta-le :
,,Bil sem dvanajst mesecev mej Slovani balkanskega poluostrova, in izkusil sem pri tem dvoje, kar se mi zdi najvažnejše. Prvič, da so Turki nezmožni vladati, in drugič, da je tamošnji slovanski narod vrlo BpoBoben za omiko. In kar se mi Se posebno vredno zdi omeniti, je, daje tudi zatirana Bosna, ki je tako dolgo zdihovala pod krutim turškim jarmom, vedno pripravljena stopiti v krog omikanih narodov.
„Brigal sem se tudi za Rumunijo in Črno-goro, in akoprem bi se imelo tam še precej popraviti, moram vendar priznati in naglašati, da je narod tukaj jako zmožen za omiko. Taisto sem videl v Srbiji, po katerej sem tudi popotoval.
,,Kar se posebno 6e Srbije tiče, moram javno priznati, da imam mnogo sočutja do te dežele, ki se je tako pogumno osvobodila turškega jarma in ki hodi tako urno naprej po poti omike.
„Ako se Srbija primeri z Bosnijo, imamo pojem o tem, kar se po turških načelih pravi vladati. V primeri s tem divjim, brezkultur-nim stanjem v Bosniji in s tem milijonom tako nesrečnih, na duhu in telesu sistematično mučenih ljudij, zdi se mi ona krvava kopelj v Bulgariji, kjer je poginilo nad 30.000 ljudij, Se malo proti tem nečloveškim zverstvom z vsem njihovim strahom in trpljenjem. Da se narod, ki je bil nekdaj svoboden in mogočen, da po drugih tako v divjost tirati, da se dežela, ki je v geografitnem in klimatičnem od-nošenji tako ugodna razvoju, da je ta dežela postala pustinja, to nam je dokaz, da je Turek nesreča za civilizacijo in omiko in da bo je nespravedljivih zločinov proti božjemu in človeškemu pravu krivega storil. Čudno je : ako človek pride s Hrvatskega preko Une, je vsa kultura kakor odrezana, po bosanskoj meji. Nesnaga, siromaštvo zije tu človeku nasproti, — potov, mostov, go-stilnic nij nikjer videti, nego uboštvo ti pov-sodi kaže, na kako nizkej stopinji stoji ta narod. A sedaj nečem govoriti o tlačenji, katero ima trpeti ta ubogi narod, govoriti čem o onih, ki so bili po Turku primorani zapusti domače ognjišče, zapustiti vse, samo da si rešijo nagi život, govoriti čem o onih 160.000 ubogih beguncih. To so skromni,
od narave z veliko bistroumnostjo obdarjeni ljudje. Vprašal sem te ljudi, zakaj so se uprli proti svojej vladi. Odgovorili so mi: „Ničesa ne smemo zvati svojo last, še tega ne, kar smo Bi z rokami pridobili; zadnji cigan, ako prestopi k muhamedanskoj veri, je naš gospodar; Turki nam jemljo soproge in hčere; naše koče plenijo in palijo; življenje nam je v vednej nevarnosti; ali smo mogli to bedo še dalje prenašati?!" Tako so mi odgovarjali ti ljudje, in uže to, kar sem čul o njihovih davkih, uže to je dovolj, da verjamem, da so govorili golo resnico. Od 200 mož mi jih je pravilo 29 take krutosti, da se mi je kri po žilah Iedenila.
„Govorilo se je uže mnogo, zakaj se ti begunci zdaj ne vrnejo v domovino, češ, da se je položje tam mnogo zboljšalo. Toda, gospoda, jaz sem te begunce videl v njihovej Bkrajnej bedi, videl sem, kako so v trumah bežali na Avstrijsko, kako so tam stanovali v jamah in hlevih, in lehko pričam, da strašno trpe, da je njih življenje počasno hiranje in umiranje in da je le njih vtrjena natnra, ki je navajena na toliko trpljenja in stradanja, možna, prenašati to siromaščino. Potem nij čuda, da nočejo tako dolgo iti nazaj v svojo domovino, dokler bode kak Turek tam, kajti čaka jih še hujša osoda, nego-li smrt zaradi glada.
.,Predlagam vam tukaj sedemnajst potrjenih poročil o zverstvih, in ako jih le površno pregledate, videli boste, da bi bo vsakdo krivega storil nečloveškega merjenja, ko bi te ljudi silil, naj se vrnejo domov.
,, Govoril sem s komandu j očim generalom hrvatske zemlje, Mollinarvjem, pod katerega upravo je večji del one zemlje, kjer bivajo begunci ; njegovoj prijaznosti se imam zahvaliti za mnoge informacije o tamošnjem položenji. Avstrija je v podporo tem siromakom darovala nad en milijon funtov šterlingov.
„Gospoda, Avstrija pa nema do ubogih beguncev drugih dolžnostij, nego ono: dobro stori ti!
„Gospoda, to dolžnost ima tudi Angleška, premda nij njih bližnji sosed. Ne dajmo, da bi zgodovina rekla, da je v devetnajstem Bto-letji v sredi Evrope cel narod gleda poginil in da se na bogatem Angleškem nij našlo roke, ki bi bila temu ubogemu narodu dala košček kruha. Zato, gospoda moja, vam pola-igam nujno na srce, ne dajte, da bi obupno
slehernemu bo dejal: „Etwas mlide", in pri-Btavil bode po kratkem oddušku: „Bald nach Hause". Tako, Peter, se bode tvoja lahkomiselna beseda preselila in ohranila v poznem rodu, in vendar nihče ne bode vedel, da si ti bil prvi, ki jo je v tem kraji izgovoril." Pa Petru nij bilo nič prav po volji to, kar je prorokoval Gospod. Menil je mrmrajo: „Meni se pa zdi, da se mu bodo ljudje smijali". Kristus pa je dejal: „Se ve da se mu bodo; prav za norca ga bodo imeli. Še v ljubljanskoj kazini se mu bodo za hrbtom smijali. Pa vse to bo kar tja v en dan. Ker necega dne ga bodo slavili in povzdigovali, in fantini trezni in pijani mu bodo po noči kričali; „Živio naš doktor, živio naš nemškutar, živio njegov Šri-bar, — živijo, zakaj si jo pa vzel?!" Tako je govoril Kristus, pa sv. Peter ga nij več cul, niti se brigal za slavo in čast onega, ki bo izgovarjal njegove besede; sladko je zadremal. —--
In jaz sem se vzbudil! Kondukter je bil odprl vratica mojega kupeja ter osorno po stari navadi zakričal: „Adelsberg, eine Minute!" Jaz pa sem se malo nejevoljen zdramil, ker žal mi je bilo, da mi sladke sanje nijso mogle nadaljevati prelepe legende, ki se je prej tako drastično slikala mojemu duhu. Pobral sem svoje reči, zlezel iz vagona in korakal potem počasi v dolino, po katerej Be tako mično razteza vsemu svetu znana lepa Postojna. Kaj čuda, da mi je še vedno po glavi rojil sv. Peter in njegove besede, kaj čuda, da sem skrbno oziral se okolo po cesti in po malem drevoredu, ki potnika vpelje v mesto, ali ne bi zapazil kje moža, ki so mi ga slikale sanje, moža mirne, flegmatične krvi, počasi stopajočega, sploh tacega, kakor sem si ga bil domišljeval. In res, glej tu je prišel ! Precej visoke rasti je bil, na palico se je lahko opiral, in skozi naočnike je zaspano gledal v ta dolgočasni, okolo Postojne malo
stanje onih ljudij še dalje trajalo. Storimo svojo dolžnost tem ubožcem nasproti, podajmo jim pomožno roko, obznanimo jim, da se i t angleškem narodu nahajajo ljudje, ki se jih spominjajo v njih bedi.*
Po tem govoru, polnem pravega sočutja za zatirance, govoril je škof iz Manchestra, ki je ostro kritikoval ravnanje angleške vade in je grajal Žuganje proti Rusiii. „ Angleži obi-čavajo govoriti," pravi škof, „da se Rusu ne sme verjeti. Gospoda, car je obljubil, da mu je samo na osvobojenji raje izpod turškega jarma. Jaz pa mislim, da danes nij bolj poštenega moža v cele j Evropi, nego je ruski car, in nobenega, ki bil botf plemenit, nego je on, ki je svoj narod rešil tlake."
Potem je še Glada tone naglašal dolžnosti Angležev do uboge raja, ogibaje se vsake politike.
Nabralo se je potlej za begunce skoraj 2000 funtov Šterlingov, v našem denarji nad 20.000 gld., za ta denar se bode nakupilo živeža.
Politični razgled.
Mrttranje dežele.
V Ljubljani 4 avgusta. MMrvnttHi sabor, ki bi bil imel biti 15. avgusta sklican, bode baje odložen na kasneje. Gospodarji Mag jari ne pustć, da bi „brat" Hrvat v tako važnem času zboroval.
Minister Tis&n je baje v prijateljskih krogih rekel, da bo nameravana mobilizacija najbrž niti izvršila ne bode. — Ogerski časopisi se jeze, da ministri nijso sklenili vojne zoper Ruse.
O tn**ffinr*ii*>n% zboru na korist Turkov pišejo „Narodni Listy" prav dobro: Nft Avstrijskem se mora prej vse okolo in okolo obrniti, ako hoče magjarski upliv na površji ostati. Pa Mag jari naj se tolažijo, da prijateljstvo mej Prusijo in Rusijo še obstoji in dokler se to ne omaje, se tudi avstrijska politika ne spremeni. Naj Bi magjarski kri-čači gol tance razvpijejo, saj jih nihče ne posluša. Magjarska žaba se napenja, kar ne poči, pa iz vsega tega vendar ne bo nič druzega, nego — regljanje.
Tnanje «!«*&* tc.
Iz tlvtfffttftn se telegrafira, da se vedno opažajo še priprave za boj, da torej Srbija še zmirom utegne v akcijo stopiti. Baje, da je narodna skupščina v tem smislu storila skriven sklep.
Iz Ctnvifjmtln se javlja, da je Aarifi-paša zarad tega od ministerstva odstopil, ker se   s   šeik-ul-islamom   nij sta mogla pogoditi
kameniti svet. „Za Boga 1 to je pa star znanec moj, o tem se mi vendar nij sanjalo," menil sem sam pri sebi, ter stopil k njemu in pozdravil ga, se ve da po nemški, ker slovenski ta mož nij rad čul. „Habe die Ehre, Ilerr Doktor!" ogovoril sem ga prijazno, in on je počasi in pomišljevaje zavrnil: „Auch hier; lange nicht gesehen; bleibe nicht lange; et\vas miide, bald nach Hause". „Tri sto ka-nonov," sem menil sam pri sebi, „to je pa res tist mož, o katerem sta mi Kristus in sv. Peter ugibala," in glaBan in prav nespodoben smeh bi se mi bil kmalu polastil, ko bi se ne bil moj znanec obrnil nazaj proti mladej, malo obilej, a vendar precej lepej gospe, ki je polagoma prihajala ter uže od daleč z nezadovoljnim glasom klicala: „So wart' doch Eduard! Wie er lauft!"
Potem pak sem korakal v globoke misli utopljen k Doksatu na pol litra vina.
Dobro je, ako Človek včasi kaj premiš-
zarad zopet nega poklican ja Mithada-paSe na veliko vezirstvo.
Mej priTrŽeniki Napoleonovimi na #V/»*#-mskrm je naredil 8e razpor. Na enej strani je glava Paul de Cassagnac, na drugej Rouher. Ljuto se pobijata zarad vpraSanja, ali je Mac-Mahonovej vladi več ali menj podati ae.
Domače stvari.
— (Deželni zbor) kranjski najbrž ne bode še ta mesec sklican, kakor se zdaj govori, ker se želi, da bi se „duhovi polegli" — kar je pa zastonj. Ko bi tudi zadremali, mora jih zbuditi spomin.
— (Imenovanje.) Mnogim Slovencem, posebno Graškim dijakom dobro znani narodnjak, Slovenec Karel Lubec, kateri je bil mnogo let predsednik Slov. besede v Gradci, je imenovan za dačnega nadzornika v BeČi. ž njim, kakor bo nam piše, štajersko finančno dež. ravnateljstvo svojega edinega Slovenca izgubi.
— (Kegljanje na korist dramatične m u društvu.) Prijateljem in podpornikom slovenskega gledališča se je denes poslalo vabilo k udeležbi kegljanja na korist dramatičnemu društvtu, katero bo prične se 14. t. m.
— (Ruski „Golos'1) je poziv „Slovenskoga Naroda" na slovenske dijake, naj vzbujajo mej prazniki v našem narodu slavjansko narodno zavest, telegrafično prinesel.
— (Papežev nuncij) monsgn. Jaco-bini bode, kakor „S1.U pripoveduje, vsled škofovega povabila obiskal Ljubljano in nekoliko časa bival v škofovem gradu na Goričanah.
— (Biškup Strossmaver) je došel 31. julija v Varaždin, kjer je bil jako sijajno sprejet. Predvčeranjem je obiska 1 predstojnike k. oblastni] in je sprejemal zastopnike raznih korporacij. Ves Varaždin praznuje navzočnost njegovo kot veliko svečanost.
— (Luna bode mrknila) zopet 23. t. m. ob 9. uri in 50 minut.
— (Potres.) Iz Mokronoga 2. avg. se piše: Včeraj 1. avgusta okrog »/< na 2. uro popoludne se je čutil v naši okolici lahek potres. Znati je bilo od severozahoda proti vzhodu, v dveh rahlih zibanjih. — Na Trebnjem pak se je čutil močneje.
— (Požari.) Iz Ormuža se nam piše, da so pretočeno nedeljo po polu dne v Oslu-
Jjuje; k temu pa je treba v prvič, da človek sam misliti zna, in v drugič, da ima kaj, o čemer more premišljevati, to je, kakor pravi Meli sto:
Gewohnlich glaubt der Mensch, \vonn er nur VVorte
h o rt,
Ks mlisse sich dabei doch aucb was denken lassen:
Jaz prvo prav dobro znam; a tisti dan, ko sem šel po postojnskej cesti, se mi je kot drugo vedno prezentiral „naš Eduard", in o njem, na mojo poštenost rečeno, še nikdar nijsem mogel veliko misliti.
Tako sem na dolgo in široko premišljeval, sedeč pri Doksatu, in opazovaje ljudi, ki so prihajali in odhajali. Najbolj zanimal me je črnobradat možiček, ki je šel po cesti in kojega sam ugledal skozi okno. Prišel je iz nasprotne hiše, in na sto korakov se mu je bralo na nosu: „eine Schreiberseele." Pozve-del sem, da je res en bore „šribar," kje, tega mi nij treba pripovedovati, ker nij važno, in ker lehko vsakdo uže ugane.   Pa ko sem ga
ševcih pri Velikej Nedelji zatrosili otroci z žveplenkami ogenj, ki je v kratkem času 3 hiše vpepelil. Samo jeden gospodar je bil za majhen znesek zavarovan pri banki „Slavi ji"; oba druga nij sta bila zavarovana. — Iz Trsta pak se nam poroča, da se je po noči 1. avgusta na nepoznan način vnela tovarna za eterična olja g. M. Dubiea v Chiadinu. Le energičnemu prizadevanju mestne požarne straži se je zahvaliti, da nij celo poslopje pogorelo, temveč le glavni appartement tovarnični. — Škoda se ceni na več ko 20.000 gold. — Zavarovana je tovarna bila pri banki „Slaviji", pozavarovana pa — kakor čujemo — pri „prvej češkej pozavarovalnej banki v Pragi" z 90%.
— (Nove skladbe.) Na glasbenem polji marljivo delujoče društvo ^glasbena matica" razpošilja svojim udom 3 zvezke samospevov znanega našega kompoziterja dr. Benj. I pave a. Prvi zvezek z naslovom „slovenske pesmi", obsega 5 skladeb in sicer „zašlo je solnce", besede Fr. Cimperma-nove, in 4 „dekliške pesni" besede Bap-tistove. — V temu zvezku nahajajoče se pesni so prav v jugoslovanskem duhu zložene, iz vseh veje značaj tožnosti, razen v prvej dekliškej pesni. — Druga dva zvezka „Milo-stinke", obsegata 4 napeve in sicer I. zvezek: „ tvoj e goste č rne lase", besede Boris Miranove, „v tihe j noči", besede Simon Jenkove, in ,,pri vodici", b sede Lovro Tomanove. II. zvezek prinaša pesen „pom-lad", besede Simon Jenkove. V „milotin-kah" bodo slovenski pevci in nežne naše domače pevke prelepe melodije našle in gotovo Be bodo omenjene pesni prav kmalu udomačile pri narodu. Neusahljivi glasbeni vir dr. Benj. Ipavčev je „glasbeni matici" podaril toliko lepega gradiva, da bode zbirko „milotink" nadaljevala, in kakor slišimo, je III. zvezek uže v tisku. Prav praktično je tudi to, da so posamezni pevski glasi v vsacem zvezku posebno dodani. — Naj pri tej priliki zopet opominjamo naše rodoljube, da se vpišejo v to, za domačo glasbo res imenitno društvo „glasbene matice", katero more le tedaj lepo svojo nalogo zvršiti, če mu doide tudi dovolj materijalne podpore, katere pa žalibog do denes še nij dobilo.
videl, priskočil mi je zopet Mefisto na pomoč s6 svojo karakteristiko:
Ich sag' os dir: ein Korl, der spekulirt,
Ist wie oin Tbior, auf dllrrer Daido
Vod cinem bos ju Geiat ira Kroia hortim goflihrt. Dolgo sva uže prijatelja z Mefistom, in kadar sem nekako v zadregi, pride mi mož pomagat; kadar pak sem sam, še rad prisede k meni, in tedaj rešetava in presojujeva ta „ puhli umazani svet," in akoravno mi je uže večkrat dejal:
Du bist nocb nicht der Mann, den Teufel festzuhalten, druži se vendar rad z menoj, in  pomagal mi je uže v zadnjič v Kamniku  pri Krištofovem cvičku, še rajši pa sedaj pri Doksatovej pivi. Ko sem ga pa potem še o „našem Eduardu" vprašal, dejal je flegmatično, Fausta oponašaje: -— -— — Idi finde nicht dio Spur, Von oinem Geist, und Al!es ist Dressur. Tako sva sedela skupaj;  in ko je bila ura pol noči, vstal sem z besedo, ki je bila ta dan tako  veliko ulogo igrala pri meni: ,,Et\vas miide" in Meli sto je smehljaje pristavil: „Bald nach Hause!" \. Z.
Narodno - gospodarske stvari.
Tržno porodilo
firme Josip   Pipan  & Comp.   v Trstu.
1. avgusta 1877.
Vsled sem došlih vestij, da bode Avstrija mobilizirala, poskočile so valute zadnje dni in porastlo je nekoliko skoro sleherno blago, importerji postali so jako reservirani in skoro vsakdo teži na višje cene. Pri vsem tem pa je še zmeiom prav malo posla, ker domači trgovci le počasi in po malem naročajo, ter se preskrbujejo, a z najpotrebnejšim blagom. Pravo delo začelo se bode še le proti koncu tega meseca. — Vendar pa se ne more velika tržaška kupčija nič kaj vzdigniti, dokler traja vojna v krajih, od katerih je mnogo odvisen naš trg in še le po remenju orijentalnoga vpraSanja smemo si obetati boljših časov. —
Kava. Razun nekaterih prodaj sorte Rio nij zaznamovati v tem blagu znamenita kupčije. — Uvaževnlci prejeli so pretočeni mesec več ladij Rio in so naše zaloge še precej polne, kljubu temu pa se drže uvaževalci jako reservirano in ne mislijo na znižanje cen in to zarad nestanovitnosti valute. — Prodaja se Rto I. vrste po 110 do 114 gld., II. vrste po 10G do 108 gld., III. vrste po 103 do 105 gld., zadnje vrste po 98 do 100 gld. — Cey-lon perla 154 do 158 gld.; Cevlon plant debelega zrna najfinejša 152 do 156 gld.; fina srednjega zrna 144 do 149 gld., dobra srednja 134 do 138 gld.; Cevlon native 105 do 118 gld.; Malabar plant 134 do 152 gld.; Malabar native 113 do 122 gld.; S. Domingo 106 do 113 gld.; Santos 115 do 117 gld.; Java 119 do 128 gld., Manila menijo, da bode morda petrolij nrišel še do IG gld.; a če ozir jemljemo na važno okoliščino, da bode še le zdaj začel pravi koristim, je verjetno, da se bodo cene vrtile dolgo časa okolo 17 gld.
Domači pridelki. Po fižolu in drugih enakih pridelkih nij skoro nobenega vprašanja, prodaja je omejena na domači trg. Maslo prve vrste je skoro edino isknno blago te vrste. — Fižol rudeč se prodaja tukaj po 10 do lOVa gld., bel dolg po 11 gld., rumen kanarček po UJ/a do 12 gld., mešan po 8 do 8Va gld., cukrenec po 12 gld.: maslo v sodih I. vrste gre po 92 do 95 gold.
Žito je zadnji čas zopet nekoliko poskočilo, posebno pa koruza, ker iz podunavskih dežel ne dovažajo skoro prav nič in je skoro gotovo, da od tam ne bo dolgo časa nič zrnja došlo na naš trg; nekateri hočejo vedeti, da bo do prihodnje spomladi trajala ta kalamiteta, vsled česar morajo cene še poskočiti. — Vendar pa temu mnenju nasproti stoji dobra letina skoro po vsej Avstriji in pa manjši kon-sum zdaj na jesen, ko imajo poljedeljci največ živeža doma. Ta okoliščina primerjena s prvo, nam vriva mnenje, da ne bodo cene koruze veliko porastle, pa tudi padlo ne; prodajalo se bode morda do spomladi po sedanjih cenah z malimi variacijami; če pa se do spomladi ne poravnajo reči v orijentu, po tem znamo imeti res še prav visoke cene tam na spomlad. V Trstu je denes koruze prav malo v zalogah, kakih GO.000 štarjev, a tudi naročeb je malo.
Mast in špeh. Špeh je zadnji čas za malenkost poskočil, ker se je zbudila nekoliko kupčija s tem blagom; a mast je še zmirom popolnem zanemarjena. — Špeh v zabojih po IG komadov velja (il do 02 gld., po 18—21 komadov 59 do GO gld.; mast Bancroft v sodih G5 do GG gld., Wilcox v sodih G2 do 64 gld., loj dalmantinski 50 gld., domač 52 gld.
Sadje. V tem blagu je še zmirom prav malo kupčije, edini rožiči se dobro prodajajo; a lepega blaga primanjkuje, a akopram ga trgov-ciradi plačujejo po 12 gld. na ladiji. —- Navadni rožiči veljajo 11 do 111 2 gld, fabriškoblago po 7 do 8 gld., Kalamata v vencih po 9 do 11 gld., fige v sodih 6 do 8 gld.; suho grozdje Eleme* 18 do 24 gld.; Cisme 15 do IG gld.; Cisme črna 11 gld.; Samos 11 gld.; Sultanina (cvebo v škatljah) 22 do 30 gdl., limone sicilske 8 do 10 gld.
Trine cene
▼ Ljubljani i. avgusta t. U Pšenica hektoliter 9 «1.1. 91 kr.; — rez 6 gld. 60 kr^ — ječmen 4 gld. 71 kr.; — ove« 3 gld. — 80 kr.; ajda 7 gld. 60 kr.; — proso f> gld. 36 kr.
_ koruza 6 gold. — kr.; krompir  100 kilogramov
_ gl. — kr.; — fižol hektoliter 7 gld. — kr.; masla
kilogram — gl. 99 kr.; — mast — gld. 8» kr.; — Špeli hišen — gld. 74 kr.; — špeh povoj .m — gld. 7^ kr.; jajce po la/» kr.;— mleka liter 7 kr.; govodnine kilogram E»4 kr.; — teletnine 56 kr.; — svinjsko mesu 60 kr.; — »ena 100 kilogramov l gld. 7"i kr.;
_ slame 1 gold. 50 kr.; — drva trda 4 k v. metrov
6 gold. 80 kr.; — mehka 4 gld. 50 kr.
20 tU)
20
Dunajska borza 4 avgusta
(Izvirno telegrafidno poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih .   62 gld Enotni dri. dolg v srebru 66 „
Zlata renta.......74 .
1860 dri. posojilo 113   „ —
Akoije narodne banke 812   „ —
Kredi no akcijo 161   „ 50
London .....     123   „ 35
Napol....... 9   „ B«V
C. k. cekini ......        5   w 86
Srebro ,   .     107    B 70
Državne marke     ....      t>0   „ 40
kr.
Vabilo.
Denes v nedeljo 5. avgusta
bode
v gostilnici „pri Lozarji"
koncert mestne kanete.
Začetek ob 4. nri popoludne. Vstopnina 10 kr.
Točilo se bode izvrstno, različno vino, in kuhinja hode postregla ■ okusnimi gorkiini in hladnimi jedrni in izvrstnimi       1» i.
K obilnemu obiskanju vabi
Ivan Šinkovec,
(-,o->)
gostilničar.
:       Med in Clirnrg. «9o-6> i
I dr. L. Jenko, |
X   <*. k. flzikus, zdravnik za oči i. t. d., Z
X ordinira na mestnem trgn št. 21 (v PetriČičevi 4 ♦ hiši), od 9. do 11'/« uro dopoludne. ^
♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Dobra
prodajalka na drobno
so sprejme ta meš.ino trgovino na Kranjskem prečoj. Ponudbo r.aj se oddajajo v ¥• Itlullerjevemt nnnonccn-bareao v Ljubljani. (206)
Štev. 10818.
(203-1)
Razglas.
» Ker so se konec julija t. 1. mej tukajšnjem delavskim stanom osemkrat prave človeške koze zdravniško opazile, tak se prebivalstvo nujno vabi, se stavljenja koz obširnejše poprijeti, kakor se je to dosedaj zgodilo, ker se ravno to stavljenje kot edini pripomoček zoper epidemično vnetje te bolezni živo priporočati mora, in ker stavljenje koz, ki se vsako soboto po poludne na mestnem magistratu brezplačno godi, slehernemu priložnost da, si koze, naj bo uže prvikrat, ali pa v novic staviti dati.
Mestni magistrat v Ljubljani,
1. avgusta 1877.
od aru
r p. I f
=31
CD ».
*» s?
S. c a
■ a h •<
ta ~
I I
s3 w
as
3 o< _
> <t> C
r f
00.
. o 5 w < S" a » _.
r h ^3 I I
C 3. i *
g ■ = —
-j
h Si
■s sli
3 i1
u
I*
■ »-i D
F T S * 1 I
C o ® p
I
rs
Prejema kupčije.
r. n.
Usojam so vdano naznanjati, da sem
modno in manufakturno trgovino,
ki jo obstala na tukajšnjem trgu dozdaj pod firmo kupil, in da jo bodem pod firmo
u. uiiim
nadaljeval.
Ker sem prav po ceni prevzel, mi jo mogočo, dosedanjo razprodajo do konca avgusta nadaljevati in so bodem trudil, da z ugodnim nakupom vedno najnovejše in najokusnejšo najbolj po ceni svojim p. n. naročnikom p dam. Ob enem prosim, da se mi da zaupanje, katero je užival moj prednik in se najbolje priporočam spoštovanjem vdani
(201) C1. 11 liimisrh.
C. kr. priv. zavarovalna družba
Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu.
V občnem rodnem zboru pod predsedstvom glavnega direktorja, gospoda Aleksandra viteza D a n i n a 19. julija v Trstu se je akcijonarjom predložil 38. računski sklep o elementarnih zavarovanjih za prošlo leto ob enem z dotičnim za 31. december 1816 sklonenim bilančnim konto, ko so ga poprej progledali in njegovo pravilnost potrdili pregledoval cl.
Pri vseh agenturah se brezplačno dobodo tiskana poročila, v katerih so vse podrobnosti tega natančnega računskega sklopa povedane; zato bo-demo tukaj naglašali le važnejšo inoinonte.
V uvodu poslovnega poročila se naglasa, da so slabe gospodarstvene razmere, katero so tudi še leta 1870 daljo trajalo, tudi na zavarovalno poslovanje imelo slab upliv, in da jo direkcija zato tembolj zadovoljna, da svoje poročilo lehko začno z veBelo objavo, da jo „11 i u n i o n eu tudi prošlo leto kljubu n. ugodnosti Časa napredovala v poslovnih operacijah in da je posebno ugodne vspeho dosegla.
Zavarovalnine, ki so so sklenilo v različnih elementarnih oddelkih (ogenj, toča in transport) lota 1876, dosegajo okroglo ttbb milijonov goldinarjev v zavarovanih vrednostih in gld. 6jl90.067.76 na premijah, leta 1875 pa so znašale samo gl. 6,017.000.
Plačni, e škode so znašalo gld. 3,704.095.56.
Beserve za zavarovanje proti ognju in za transport, ako se deleži za protizavarovaujo odra-čunijo, znašajo gl. 0,560.820. in sicer gl. 1,150,848.34 gotovine in gld. 4,399.971.62 čabnih premij.
Basen tega se jo poseban reservs za zavarovanje proti toči v znesku gld. 200.0UO ustvarila, ua kar je direkcija posebno obračala pozornost občnega zbora.
Vsota vseh rozerv, z oddelkom za življenje ▼red, ki je znašal po sklepu leta 1875 gld. 4,201.157 .— znaša gld. 10,224 235.30.
Po odštetji raznih rezerv in pokritji vseh stroškov kaže se iz vsega poslovanja, izjemoma oddelka za življenje, ki so bode računil stoprav koncem 1. 1878, dobiček gld. 203.290.48. Ko se je od tega odtegnil delež za dobitni reservni fond, tantijemo za družbeno upravo, potom donesek za oskrbovalno in hranilno blagajnico uradnikov (zadnja ima premoženje gld. 63.543.31), razdelile so so dividende po gld. 40 na akcijo, ki so se 23. julija t. 1. izplačale.
Iz statusa aktiv in pasiv so pomenljive posebno sledeče številke:
Vet ivu: gld. 1,980.000, — zaostalo vplače na akcije gld. 186.769.91, blagajnino (pri direkciji in glavnih agenturah gld. 6;.9.848.74 pri avstrijskem kreditnem zavodu, pri hranilnicah in različnih bankirjih naloženih, gld. 8lf-.677.77 monjični portofeuille gld. 909.07;* efektov (po specifikaciji), gld. 654.OU0 posestev v Trstu, gld. M.6J4 posojil na vrednostno papirje, gl. 7,011.!»:.0.93 časnih premij, gl. 1,070.576.94 saldov vseh generalnih i glavnih agontur, gl. 77.l54.2o hipotekarnih poBojil.
I*»m»iva: gld 3.30O.CO0, — akcijski kapital gld. 272.2n8.30, dobitni reservni fond gld. 6,550.820, premijne rosorve zavarovanj proti ognju za svoj račun gld. 200.000, specijalna resorva zavarovanj proti toči gld. 171.220, škodna resorva gld. 63^/73.70 saldov na dobro različnih družb, gld. 2,611.£»49.31 časnih premij za protizavarovalco.
1 »lični zbor je živahno zadovoljnostjo in občno zahvalo vzel na znanje različno predlago in direk-cijsko poročilo, v katerem se naglasa voiko pomnožen je reserv, in sploh ugodno stanj o družbe, ter da direkciji absolutorij.
Pri volitvah potem bo gospod II. Salom voli zopet za direkcijskega člana, g. Adolf Schvvachhofer za revizorja in g. G. Afenduli za revizorskega namestnika. (202)
Ohranitev zdravja
obstoji večjidel v čiščenji in snažnosti sokov in krvi, ter v pospešitvi dobrega prebavenja. To dosočijo najboljši in zdatnejši pripomoček:
Dr. Bosa oživljavno mazilo.
Dr. Itoaa oživljavno mazilo zadostuje vsem terjatvam najpopolnejšo, ono oživlja celo dSr lavnost jrrebarcnja, ustvarja zdraro in čisto krv, in život pridobi zopet svojo pnjšnjo moč in zdravjo. — Ono jo za vso bolezni prebavonja, posebno za zarinjenoat teka, kislo se riganje, napihovanje, bruhanje, želodčni krč, zasliženje, krvavnico ("zlato žilo), prenatlačenja želodca z jedili itd., gotovi in ozdravljivi pripomoček, kateri si jo pridobil zaradi izvrstnega učinka v kratkem času splošno razširjenje.
Velika steklenica 1 gold., mala steklenica 50 kr.
Na stotino priznanjevalnih spisov Je razpoloženih. Razpošilja so na franko v ane dopise proti poštnem povzetku na vso krajo.
Steinbruch pri Pešti 18. julija 1875. Veleštovani gospodi Dolžnost mi je, da vam obznanjam o izredno ugodnem učinku dr. Rose oživljavnega mazila. Več časa rao je namreč mučilo tako želodčno zlo, da sem samo najlažjo jedi nŽi-val, a se nikdar nasititi mogel. Če sem lo kaj več jedel, ali pa kaj mastnega užil, čutil sem težave in bolezni.
Rabil sem raznolična zdravila in sredstva, a vodno brez vspeha. Vašo izvrstno dr. Rose oživljavno mazilo mi je pa popolno zdravjo dalo, in zahvaljevaje so vam najsrčnejše, prosim vas še itd. (pride naročba).
Spoštovanjem
Jože Kaspar.
V prijazno pozorjcsije!
Da ne ogne neljubim pomotam, naj p. n. naročniki povsodi izrecno: Dr. lto»e oživljavnega mašila iz B. Fragnerjevo lekarne v Pragi zahtevajo, kajti zapazil sem, da se jemalcem marsikje, ako samo oživljavnega mazila zahtevajo. In ne izrecno: Dr. Rose oživljavnega mazila, kako ničvredno mešanico daje.
Pravo se oživljavno mazilo dr. ICoho dobiva lo v Klavni snlogi nare-jalra II. Fragnerju, lekarna pri „črnoin orlu" v Pragi, ogel spornersko ulico št. 205—3.
V LJubljani: pri lekarjih Oabriol P i c c o 1 i, Josipu Svobodi, E r a z m u s liirsiču; v Novem mestni pri D. Riz-zo 1 i j u, jekarju; v Koceiji t pri Andrej u B r a u n u.
l"se lekarne v Avstriji, kakor tudi večjidel materijalne štacune imajo zaloge tega oživljeval-nega mazila.
Tamo so tudi dobiva:
Praško
liišuo mazilo,
gotovi in poskušeni pripomoček za ozdravenjo vseh prisadov, ran in oteklin po 25 kr. in 35 kr.
Mazilo za oglnšenje.
Poskušcno in zaradi mnogo zdravniških poskušonj znano kot najgotovejši pripomoček za ozdravenjo močno oglušouih, ter za pridobitev popolnem izgubljenega sluha. 1 steklenica 1 gold. av. vetj. (76—10)
lzdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne."
02228489