6*. flevlIRo.
V Ljubljani, o soboto. 14. marca 1908.
XLl. leto.
Uhaja vsak dan zvečer izvzemfti nedelje in praznike ter velja po posti prejeman za avatro-egraka dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za'četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Izubijano s pošiljanjeu^na dom za vse leto H K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K, Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vso drage deželo in Ameriko telo leto 30 K     Na naročbo brez istodobne vpošlljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniarvo je v Knaflovih ulicah it. 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Uredništvi telefon it. 34«
Posamezne številke po 10 h.
Upravništva telefon št 85.
Borba zo pravice slovenskega jezika.
Pod okrožje graškega nadsodi-šca spadamo razen onih na Primorskem vsi Slovenci in tvorimo tn pretežno večino vsega prebivalstva..
Pričakovati bi torej bilo, da bo io nadsodisee, pod čigar področje spada skoro en milijon slovenskega prebivalstva, nvaževalo in spoštovalo pravice slovenskega jezika, kakor je predpisano že v zakonu samem in ka-ior odre ju je j o razne naredbe višjih Dravosodnih oblastev.
Toda to nadsodisee ne upošteva uiti dejanskih razmer, niti se briga m obstoječe zakone, še manj pa za laredbe višjih oblastev.
Vse to je graskemu nadsodišcu liekuba, glavno mu j t1 le, da čuva kakor Cerber predpravice in krivične privilegije nemškega jezika.
Slovenščino se milostno trpi, v olikor že ne omejujejo njenih »ravic slovenske dežele vedno bolj in »olj poplavljajoči nemški uradniki, spodnjih instancah, zapira pa se ji vsemi mogočimi sredstvi — z na-ilstvi in fintami pot, da bi prestola i>rag sakrosanktnega višjega de-ielnega sodišča v Gradcu.
Borba, da se priznajo slovenskemu jeziku pri graškem višjem de-:ehiem kot prizivnem sodišču tiste jravice, ki mu gredo po zakonu, traja že desetletja, a žal brez vsakega idnega uspeha.
Kakor pred desetimi leti, tako t* tudi še sedaj pri vseh prizivnih Uravnavali razpravlja v nemškem jezika in naj si so tudi vse stranke lovenske in naj si so tudi vsi prej-nji akti pisani izključno v slovenjem jeziku.
Dne 8. oktobra lanskega leta se vršila pred graškini uadsod iščem prizivna razprava, pri kateri sta obe stranki — tožitelj in toženec — predlagali, naj c kr. nadsodisee rabi <>t prizivno sodišče pri razpravi edi-lole slovenski jezik ter sodbo razgla-
i in izda v slovenskem jezika. Dasi je ta zahteva v zakonu in
udi v naredbah justičnega ministrstva popolnoma utemeljena, vendar je nadsodisee ta predlog zavrnilo ter dalo o tem tudi pismen sklep, v ka-erem opravičuje in utemeljuje svo-e postopanje z zastarelimi zakonski-
ii določbami in cesarskimi patenti.
Proti temu sklepu je bil vložen fvizijski rekurz na najvišje sodišče. Ta rekurz je najvišje sodišče za-
vrnilo in je za zavrnitev navedlo tele razloge:
»Višje deželno sodišče ugotavlja v svojem sklepu, in v rekurzu se to tudi ne prereka, da se je po dosedanjem običaju stvar oklica vala v nemškem jeziku, da se je poročilo referenta opravljalo v nemškem jeziku in da se je odločbo razglašalo in izdajalo le v nemškem jeziku, torej vse tako, kakor se je zgodilo v le-tein slučaju. Da bi pa to postopanje bilo proti zakonom in naredbam, ki so se izdale o rabi slovenskega jezika, ni moči po pravici trditi.
§ 13. obč. sod. r. od 1. maja 1881, S 14. sod. r. za zapadno Galicijo in S 4. c. pat. od 9. avgusta 1854, št. 208 drž. zak. urejajo sploh le jezik, kate, rega je rabiti strankam pred sodiščem.
Pritožba ne trdi, da bi se bilo strankam kratilo rabo slovenskega jezika v njih govorih in izjavah; tudi so dotični deli razprav nega zapisnika protokolirani v slovenskem jeziku. S tem je ustreženo določbam preje navedenih §-ov in tudi ministrskemu ukazu od 8. aprili 1883, št. 4224, po katerem je višje deželno sodišče dolžno sprejemati vloge v slovenskem jeziku, torej tudi, ob uporabi tega ukaza na ustno postopanje, pripustiti rabo slovenskega jezika ri razravah.
Prav tako je razvidno iz aktov, da se je tudi nadalje ravnalo po navedenem ministrskem ukazu, namreč, da ^e mora intimacija odločbe na stranke izvršiti po sodišču prve instance v slovenskem jeziku.
O tem pa, kako je stvar oklicati, v katerem ježku je opraviti referat in razglasiti -<:dbo, katero je itak v vsakem slučaj u izdati pismeno, o tem ni ni kaki h na red 1».
Takšna navodila, ki bi premeni-la dosedanjo rabo jezika, pa more izdati le justična uprava.
Instanca pravnih lekov pa more odločiti le o tem, ali je postopanje protivno veljavnim predpisom. Ker v tem slučaju ni protivno, ni bilo moči ugoditi revizijskemu rekurzu.«
Nemški listi so to stvar naslikali in zavili tako, kakor bi bilo najvišje sodišče razsodilo, kakor da bi slovenski jezik sploh ne užival noben i b pravic pred forumom graškega nadsodi-šca in kakor da bi bilo sploh nedopustno vsako razpravljanje pred tem sodiščem v slovenskem jeziku.
Temu pa ni tako, kakor je jasno razvidno iz gori  navedene razsodbe.
Najvišje sodišče je rekurz zavrnilo samo zbog tega, ker je mnenja.
da ni nikakih naredb justične uprave glede rabe slovenskega jezika pri graškem nadsodišcu, ne da bi se dotaknilo principialnega vprašanja, da-li ima uživati slovenski jezik v zakonu mu zajamčeno enakopravnost tudi pred graškini forumom.
Ne da bi hoteli raziskavati, da li je pravno mnenje najvišjega sodišča, da ni nikakih naredb v jezikovnem oziru pri prizivnih razpravah, pravilno ali ne, zabeležujemo le dejstvo, da konšlatuje najvišje sodišče samo, da je na justični upravi, da izda takšna navodila, ki imajo urediti rabo posamnih jezikov pri sodiščih.
Treba se bo torej odslej obračati na pravo adreso.
To adreso je že preje pogodila »Zveza slovenskih odvetnikov« ter se pritožila na pravosodno ministrstvo radi zapostavljanja slovenskega jezika pred graškini nadsodiščem.
Ta pritožba se je položila ad aeta — »bis zur Losung der Spra-ehenfrage«!
Slovenski poslanci, sedaj veste, kje je ključ k rešitvi perečega jezikovnega vprašanja pri graškem nad-sodišju. Xa  vas je sedaj,  da se to
vprašanje resi cim nnjpreje:
Volilna reforma.
Volitve na Kranjskem so končane. Vse tri v deželnem zboru zastopane stranke so obdržale svoje posestno stanje. Marsikdo pravi: »viel Larrn um nichts«. Vendar ne moremo temu pritrditi. Pri volilnih borbah se ljudstvo vzgaja za sodelovanje v politiki, spoznava svoje prijatelje, koristolov-ce in zapeljivce, bistre se nazori, marsikaj pride na dan, kar je sicer skrito za kulisami ter se skrbno čuva kot tajnost voditeljev in politikov iz poklica. Posebno v naši deželi so volitve jasno in eklatantno dokazale, da S. L. S. še nima sama govoriti o usodi naše dežele in da narodno-napred-na stranka, katero psujejo nasprotniki z »gnilo koruptno stranko«, še ni izginila s površja, ampak da še krepko stoji na braniku ter se živo zaveda narodnih dolžnosti. V znamenju narodnosti je odbila naval nena-
*) Prijavljamo ta članek, ker sto imo na stališču, da naj se da prostora vsaki resni razpravi v zadevi volilne reforme, ne glede na to, če se uredništvo z dotičnimi izvajanji ujema ali ne. Specijalno moramo poudariti da se naslanja ta razprava na načrt volilne reforme, ki ga je vlada predložila v zadnjem zasedanju dež. zbora, ki pa ga bo morala temeljito prede'ati, če neče, da bo takoj pokopan.
ravne koalicije proti slovenstvu. Naši klerikalci, liberalni in klerikalni Nemci, verski odpadniki in protestanti in naši malkontenti so v gin-ljivi složnosti pobijali in grdili slov. inteligenco, katera se širi po deželi. Da tudi na deželi ni vse tako, kakor si domisljujejo in žele klerikilni mogotci, vidimo najbolje na Goriške m. Pri nas ni bilo v kmetskih občinah z malimi izjemami resnih protikandidatov, vsled česar se je večina anti-klerikaleev zdrževala volitev.
Kaj pa sedaj! Prihodnji deželni zbor se bode v prvi vrsti in morebiti edino pečal z volilno reformo. Da je preosnova sedanjega volilnega reda, kateri se je uvel s cesarskim patentom 26. februarja 1861. in je v glavni stvari veljaven še danes, čez 47 let potrebna in neizogibna, o tem so pač edine vse stranke. Vprašanje je samo kako? Stari volilni red so skovali nemški birokrati, kateri niso poznali dežele in ljudskih potreb, ampak so imeli pred očmi samo nemško vlado. Stari volilni red se je v teku časa krpal, in krpal, da je doživel 47 let. Dalje ne gre več, razmere so se totalno spremenile v 50 letih.
Znano je, da obstoji naš deželni zbor iz 37 poslancev, 1 virilista (kne-zoškofa) in 36 izvoljenih poslancev, od katerih volijo veleposestniki 10, mesta in nekateri trgi 8, trgovska in obrtna zbornica 2 in kmečke občine 16. Ako že morajo biti virilisti, bi bilo pravično, da poleg knezoškofa postane virilist tudi župan stolnega mesta. V volilnem redu iz leta 1861. je določeno, da volijo v razredu vele-posestva samo posestniki tistih v deželni deski vknjiženih posestev, od katerih se plačuje najmanj 200 kron realnega davka na leto. V mestih je imel pravico voliti, kdor je plačeval 20 K direktnega davka, na deželi pa 10 K. Ta cenzus se je pozneje znižal na 10 oziroma 8 kron, pri veleposest-vu pa je ostalo vse pri starem, samo da število takih posestev pada od leta do leta. dočim število volilcev v drugih kurijah narašča. Veleposestnikov z volilno pravico je sedaj še 83, pri zadnji volit vi je volilo 49 nemških veleposestnikov 10 poslancev! Večje krivice si vendar ne moremo misliti. Pred 47 leti je bilo še mogoče zagovarjati privilegije vele-posestva, danes je to nemogoče. Leta 1861. se je napravil skromen poskus ustavnega življenja, veleposestvo je veljalo za konservativni element zbornice, nekako gosposko zbornice. Takrat je imela dežela glavne dohod-
ke od naklad na zemljiški davek, danes so se deželne potrebščine in deželna bremena popolnoma spremenila. Še leta 1880. so znašale deželne naklade na zemljiški davek blizo 1 milijon kron ter so tudi veleposestniki prispevali s precejšnjo vsoto, a danes so padle te naklade nad polovico. Vsled znižanja zemljiškega davka so mnogi veleposestniki izgubili prejšnjo volilno pravico. Več graščin se je prodalo in razkosalo. Z znižanjem davka bi se bil logično moral znižati tudi cenzus v tej kuriji vsaj za polovico, to je za 1 0 0 k r o n. Brez vsakega pomena pa je, ako je posestvo slučajno vpisano v deželno desko ali ne. Vsaj ne živimo več v dobi graščinske tlake in sužno-sti pod patriinonijalnimi oblastvi. Tudi v nekaterih drugih deželah in posebno po najnovejšem volilnem redu za Goriško ima v kuriji velepo-sestva pravico voliti vsek veleposestnik, kateri plačuje od svojega posestva vsaj 100 K realnega davka. Da se na Kranjskem dela razlika, ni nobenega stvarnega razloga.
Mi stojimo na stališču splošne, enake volilne pravice z razmerah u zastopstvom manjšin, na strogo pravični podlagi. Ako se pa to za sedaj ne da doseči, zahtevamo, da se vsaj davek pri veleposestvu, od katerega je zavisna volilna pravica, zniža na 100 K in da voli vsak, ki plačuje ta davek ne glede na deželno desko. Ker pa vlada, kakor punčico v očesu varuje nemške veleposestnike, kateri se boje za svoje mandate, naj se v tej kuriji vpelje proporcijonalni zistem, kar je ravno v tej kuriji najložje izvršljiv, in se zagotovi nemškim veleposestnikom primerno število mandatov, in ako ni drugače, tudi en mandat v deželnem odboru. Ako se nemški poslanci ne drže krčevito svojih mandatov in bolj gledajo na pri-hodnjost, ne bodo vztrajali pri svojem quod mm. ampak nastopili pot
poštenega kompromisa.
Ker se narodno-napredni stranki vedno očita, da ji4 proti volilni reformi in da so njeni poslanci vsled tega obstmirali v deželnem zboru, in ker je le malokdo natančno poučen o skrivnostni vladni predlogi, dogovorjeni z gospodujočima strankama, je potrebno, da se slovenska javnost seznani z glavno vsebino te predloge. Ne vemo, ako bi bolj obsojali površnost in prenagljenost ali strankarsko slepoto in gospodoželj-nost provzročiteljev. Tako važen zakon, kakor je volilna reforma, se predlaga deželnemu zboru brez raz-
LISTEK.
liho m literarni cison.
V tistih časih smo živeli mi tri-• ki smo predstavljali pesniško so-rgo, jako ločeni od ostalega sveta, estna gospoda in negospoda nas je rigala še dosti manj kot berača bol-b, ako pa  je  nanesla   nesreča, da Ho  morali   obiskati kakega blagovnega prvaka ali milosti j ivo gospo, &s je morala gospodinja Polonica, i še rajši njena nečakinja, Manica, škropiti   z   blagoslovljeno vodo, edno smo se odločili na težko pot. endar smo se polagoma dobro zaoravali   pred   enakimi nezgodami. [ed mestom in naselbino prostovolj-1' izobčencev se je polagoma razvi-zelo prijazno nnsprotstvo, h kate-niti je dosti  pomogel   naš »prija-•K   salonski   pisatelj   in solidni adnik Kobilar. Menda smo od nje-jnejeli veselo vest, da nas po me-j na čajnih večerih in ob drugih ki h prilikah nazivlje jo »literarne ane«. Nas je ta novica zelo, zelo sušila, in še isti dan je na našem fieastnem domu, na »umetniški al-Jnbri«, kot smo ga imenovali po-visel napis: »H iša literaren c i g a n o v«. Mi smo potem le še lj častili mestne velikaše in izve-rje našega naroda, in tovariš Ra-
divojevič je napravil pred znanim našim prvakom tako globok poklon, da je še celo blizo stoječi redar stna-tral to za roganje in kalenje javne morale ter je tovariša hotel odpeljati s seboj. Xo, Radivojevič je hitro napravil še njemu tak poklon, in še tisti večer sta pila bratovščino pri i van k i, in redar, oko postave, se je tako spozabil in začel nastopati s toliko drzovitostjo in brahijalno silo, da je bil v javno pohujšanje. Tako smo pokazali, kako vpliva slaba druščina na živce mirnih državljanov.
In v tej okolici in v tem ciganskem življenju smo se počutili mi trije boljše od kralja na prestolu. Ni torej čuda, da so nas dekleta imela i ada, ali vseeno — čudno je! Zakaj mi nismo bili fantje za ljubezen, naša zunanjost ni vabila k gorkim objemom, in tudi naša srca so že bila oddana. Zakaj ljubili smo vseh devet muz, zapisali smo se in prisegli smo večno zvestobo poeziji in umetnosti.
Zato je bilo vsekakor čudno, da je kar nenadoma gospodična Milka, vitka in ljubezniva punčka, začela pogledavati za menoj, njene gorke in jasne oči so včasih znstrmele vame s toliko vdanostjo in spoštovanjem, da sem povesi] oči in zaklel. Kot bi se nekaj zaiskrilo v meni, tako me je speklo in spreletelo po telesu, in srce in pljuča in jetra, ves drob v meni se je vznemiril in zakipel. Ni mi več bilo miru, in odslej sem moral kleti
dan na dan. Gospodično Milko sem srečal, kadar sem se samo ganil iz -obe. Ako je nisem srečal na stopnicah, sem jo zagledal na dvorišču, ako nisem naletel nanjo pred vrati, so se zabliskale njene oči pod orehi za vodo proti meni. In vedno ista vdanost in hrepenenje v njenem pogledu! Zato sem nosil tretji teden najinega sreča van ja njene oči s seboj, v srcu sem jih imel in gledal vanje noč in dan. V samoti in tilioti sem se skrivaj /aglobil vanje, in nevede sem strmel v tihi in beli obraz lepe gospodične včasih ves večer do polnoči in v sanjah me je poljubljala na raz-paljeno čelo, na vroče, na jecljajoče ustnice.
Ali govorila še nisva med seboj. Hal sem se je. Ne vem zakaj, ali moj strah pred njo je bil tako globok in resničen, ker sem čutil, da mi je že vzela ves mir in svobodo. O mraku se je včasih nenadoma odtrgala od zidu, ako sem hitel po dvorišču, izvi la se je iz sence orehov in priletela k meni. Ali samo za trenotek. Takoj je zopet izginila in se potopila v noč.
Zgodilo pa se je tisti čas, da sta sli neki dan baba Luea in gospodična Milka, ki je stanovala pri njej, pod mojim oknom. Šli sta, in baba Luca je grdo kregala gospodično Milko, in zato se je ta tiho jokala ali smejala. Oči je imela v dlani ,zato nisem videl.
»Toj,
kako  sem   bil jezen!
Krega jo, baba Luca, in gospodično Milko! Ne, to mora biti drugače! In zvečer je sijala luna, zvezde so me/i kale in se utrinjale, jaz pa sem šel pod orehe. No, in kot bi vedel! Milka, lepa in bela gospodična, ki je bila zaljubljena vame, me je že pričakovala. Skočila je proti meni, in že je hotela zopet odleteti, ali ne! Kako naglo sem jo prijel za ročico, pa vročo tako, da bi se bil skoro opekel, in stisnil sem jo k sebi, in gospodična Milka je nagnila glavico proti meni. Kar precej sem jo poljubil. Malo je odprla usta in vzdihnila in se me ovita okrog vratu. Ali takoj nato! Da ste jo slišali!
»Ti grdi dedec, ti!« se je razjezila nad menoj. »Da si upa!« se je razburila. Nato pa je zletela in ugasnila kot prvi večer.
Ali drugi »lan šele! Kako se ji' naljutila, Milka! Naštela mi je litanije hudobij in inalopridnosti, ki sem jih zagrešil. Tako dolgo sem jo mučil, in vendar sem vedel, da me ljubi! »Ti grdin, ti, čakaj me!« In gospodična Milka me je poljubila in ugriznila. Jaz sem seveda potrpežljivo prenašal vse in trpel. Kaj hočeš!
Tako sta se zaljubila Milka in literarni cigan. Prvih osem dni je bil meden teden najine ljubezni. Večer za večerom sva se shajala, ali ona je bila prekrasna! Nič priseg in zaklinjanju večne ljubezni ni bilo treba, kar naftnem sva  priznala drug
đrugemn popolno prostost. Ali da bi s« jenjala taka goreča vulkanska ljubezen, na to sploh ni bilo misliti. Niti na to, da bi se naveličala drug drugega, zakaj ljubezni nista razvezala konopce v, in nista postala prešerna v svoji sreči in veselju, ki jima ga je naklonil bog mladosti in ljubezni.
Tvedel sem bil gospodično Milko v literarno družbo, in bil je vrag! Vsa čeda poetov se je zaljubila vanjo, in mesec nato je bilo že čitati v leposlovnem listu sonetni venec, ki je bil Milki posvečen. In bila je to /ares idealna boginja pijanih in malomarnih literatov, zakaj takoj nato so si začeli drug za drugim striči lase, briti brade in si likati zunanjost.
Vendar Milka ni ljubila nobenega tako zelo kot mene, menda zato, ker nisem bil niti ljubosumen, ter mi je bilo popolnoma vseeno, ako se je pp vse večere šalila z mojimi znanci, ki so se nenadoma pomnožili na strahovit način, in ki jih poprej ni bilo še nikoli pri meni. Moja dva prijatelja pa sta brila norce. Radivojevič je namreč nesrečno ljubil dve Ani vi-soko-rojeni in visoko čislani. Od ene je imel v spomin nogavičino zaponko, ki jo je pobral na sprehodu, ko jo je zalezoval dva večera in jo zalotil z mladini oficirjem v ganljivem objemu.
Jaz sem bil zvest svoji Milki, in čutil sem, da moja ljubezen do nje celo raste. A tega je bila v največji
logov   in   brez statističnega materi
ala. Prodaja se mačko v žaklju. Kaka pošast se vsiljuje našim mestom, tistim, ki šo bili dosedaj politično brezpravni in tudi nekaterim kmečkim volilnim okrajem, dokazuje sledeča r a z k a z n i e a.
II. Volilni okraji mest, trgov in obrt-
nih krajev:
1. Deželno stolno mesto Ljubljana 40.000 prebivalcev,   2 poslanca;
2. mestna občina Idrija 5700 preb., 1 posl.; 3. mestne občine Kranj, S k o f j a Loka in K a m n i k , trška občina Železniki, trg Veliki Mengeš in selska občina Domžale 10.900 preb., 1 posl.; 4. mestna občina R a d o v i j i c a , trški občini Tržič in K r o p a . trg .1 6 s e n i c e s sosesko S a v a in J a v o r n i k , selska občina K a m n a goric a in trg Bela peč 9200 preb., 1 posl.; 5. trgi Postojna, Vrhnika, Senožeče, Vipava in Cerknica in mestna občina Lož 8200 preb., 1 posl.; 6. mestne občine X o v o mesto. Višnja gora, Črnomelj in Metlika, mesti Krško in Kostanjevica . trgi Litija, Mokronog, Radeče in Žužemberk ter sovSeski Z a g o rje in T o-plice  obč.   Zagorje   12.1 (K) preb.,
1 posl.; 8. mesto Kočevje in trg Ribnica 3200 preb., 1 posl. Skupaj 89.300 prebivalcev   8 poslancev.
V Ljubljani pride tedaj na enega poslanca 20.000, v mestih in trgih po deželi pa po 8200 prebivalcev povprečno.
III. Volilni okraji kmečkih občin v sodnih    okrajih     (odštevši skupine
pod II.).
1. L j u b 1 j a n a in Vrhnika 57.500 preb., 2 posl.; 2. K a m n i k in Brdo 34.800 preb., 1 posl.: 3. Kranj, Tržič  in Škofja Loka  44.700 preb.,
2 posl.; 4. R a d o v l j i c a in Kranj ska gora 22.900 preb., 1 posl.; 5. P o-s t o j n a . Logatec, Senožeče, Lož, Ilirska Bistrica in Cerknica 49.200 preb., 2 posl.; 0. Vipava in Idrija 21.600 preb., 1 posl.; 7. X o v o m e -sto, Kostanjevica in Krško 54.600 preb.. 1 posl.; 8. T r e b n j t- . Višnja gora, Žužemberk, Mokronog in Radeče 54.100 preb., 2 posl.; 9. K o e e v j e, Ribnica in Velike Lašče 39.100 preb., 2 posl.; 10. Črnomelj in Metlika 23.700 preb., 1 posl.; 11. Litija 20.100 preb., 1 posl. Skupaj 422.300 prebivalcev. 16 poslancev.
Povprečno na 1 poslanca 26.300 prebivalcev, v kočevskem volilnem okraju 19.500, v novomeškem pa 54.600!
IV. Občni volilni razred obstoji iz deset volilnih okrajev, kateri volijo
vsak po enega poslanca.
1. Ljubljana (mesto* s selškimi občinami Dobrunje. Moste, Zgornja Šiška, Rudnik. Spodnja Šiška in Vič 54.000 preb. 2. Ljubljana, sodni okraj brez stolnega mesta in pod 1. navedenih občin in sodni   okraj   Vrhnika   45.900 preb.
3. B r d o in Kamnik ter selske občine Cerklje. Šenčur, Voglje in Smlednik v sodnem okraju Kranj 48.600 preb. 4. Kranj brez občin pod 3., Tržič, Kranjska gora in Radovljica (sodni okraji) 50.600 preb. 5. Škofja Loka, Idrija in Logatec 46.900 preb. 6. Postojna, Ilirska Bistrica, Lož, Senožeče, Vipava in Cerknica 58.800 preb. 7. Litija, Radeče in Višnja gora 45.000 preb. 8. Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje 54.500 preb. 9. Kočevje, Velike Lašče, Ribnica in Žužemberk, potem selske občine Po-
meri kriva baba Luca, ki je naju našla nekega večera, sedeča ponižno na klopi pod orehom, zatopljena v zvezde in nedolžno zaljubljena. Ravno sem ji razložil grozno historijo o deklici in devetih razbojnikih, ko plane baba Luca nad naju, ali združeni sili se je umaknila.
S svojo historijo pa sem dosegel, da je odslej Milka večer za večerom sanjarila o razbojnikih, in ni me mogla dovolj prepričati, da se bo še gotovo zaljubila v kakega cigana. In s tem je tudi v meni vzbudila nove misli.
Bilo je meseca junija, ko sva se neko opoldne našla zunaj mesta, opravljena na pot. Šla sva razbojni-kovat. Meni se je smejalo srce, zakaj imel sem v žepu čudo denarja, in na ta način je lahko razbojnikovati. Šla sva na deželo in tam živela do jeseni sredi svobodnih trat in gajev, prosta in vesela, v bleščeči razposajenosti. Ker so njo klicali »mlada žolnirka«, sem moral biti jaz »ndadi žolnir«. Nisem vedel, da je Milka tako bistroumna! V kasni jeseni sva se vrnila v mesto, zelo ponižna. Jaz sem začel zopet ciganiti, a Milka se je zresnila in za čudo zmodrila. Z menoj ni več govorila, in pozdravljal sem jo kot visoko damo.
Od tedaj je sedaj šest let. Milko srečam včasih na spodnjih Poljanah, ali se več ne poznava. Ona je žena pridnega delavca. Štirje otroci letajo okoli nje, enega nosi v naročju na srcu, a drugega v telesu pod srcem.
Ivan Svetel.
liane in Črmošnjice v sodnem okraju Novo mesto ter Planina v sodnem okraju Črnomelj 55.800 preb. 10. Metlika, N ovo mesto in Črnomelj (brez pod 9. navedenih občin) 51.500 preb. Skupaj 511.600 prebivalcev.
Povprečno na enega poslanca 51.160 prebivalcev.
Razlika prebivalcev posameznih volilnih okrajev v tej skupini sicer ni tako velika kakor pri drugih, vendar je tudi sestava teh okrajev prozorna, posebno pri Ljubljani in Kočevju.
V občnem volilnem razredu ima pravico voliti vsak samopraven državljan moškega spola, ki je spolni 1 24. leto ter ni posebno izključen ali izvzet od volilne pravice. Ker bodo v tem razredu volili tudi vsi tisti, kateri imajo volilno pravico tudi v drugih razredih in ker bodo ti volilci v veliki večini, ima občni volilni razred za politično brezpravne osebe prav malo pomena. Za tako volilno preosnovo se gotovo tudi socialni demokrati ne morejo vnemati. V novi kuriji naj bi se dalo kakih 6 mandatov vsem 24 let starim državljanom moškega spola, kateri nimajo pravice voliti v kakem drugem razredu.
Namen je popolnoma jasen. Klerikalci hočejo dobiti 10 novih mandatov in z volilci kmečkih občin ubiti ne samo mesta, ampak tudi nove volilce v občni kuriji. Umevno je, ako se zastopniki mest z vso sili upirajo zoper nameravano, skrajno krivično volilno reformo, in da se poslužujejo tudi skrajnega sredstva zoper politične luinparije, to je ob-strukcijo. Ljubljana naj še dalje voli dva poslanca, kakor pi*ed 47 leti, 50 veleposestnikov deset, mesto Kočevje z 2200 prebivalci pa e n e g a. Ako primerjamo prebivalstvo naše dežele v poslednjih 50 letih, vidimo, da se je v Ljubljani podvojilo in znatno pomnožilo samo še v ljubljanski okolici in nekaterih industrijskih krajih, v večini okrajev po deželi pa celo zmanjšalo. Leta 1858. je bilo na Kranjskem 478.300, leta 1880. — 481.200, leta 1900. — 508.150 prebivalcev, sedaj jih je okoli 512.000, tedaj v 50 letih okroglo 34.000 več. Od te pomnožitve spada na Ljubljano in okolico nad 31.000, na Ljubljano samo 20.000, ker je imela leta 1858. samo 20.000 prebivalcev in še leta 1880. samo 26.284. Prebivalstvo sodnega okraja Kočevje se je od leta 1858. do 1900. skrčilo za 4670, okrajev Črnomelj in Metlika pa za 6540. Iz tega je razvidno, da se prebivalstvo množi samo v mestih in industrijskih krajih in da bode Ljubljana v 20 letih imela gotovo nad 60.000 prebivalcev. Število (2) poslancev bi se pa po sklepu nemške in slovenske klerikalne stranke ne smelo spremeniti. Kdor ima le iskrico pravnega čuta in kaj vesti v sebi, ne more odobravati takega naklepa. Ljubljana bi morala dobiti 5 poslancev.
Naj se nemškim K o č e v c e m , katerih je 17.000, zagotovi en mandat, toda ne za mesto samo in za Ribnico, katera ne pride v poštev, ker je vedno majorizirana. Mesto Kočevje naj voli z nemškimi občinami, kakor za državni zbor, tudi za deželni zbor svojega poslanca. Slovenske občine z Drago in Travo, naj se pri klopi j o ribniškemu okraju in združijo v en volilni okraj, Velike Lašče in Žužemberk pa zopet skupaj v en volilni okraj.
ljubezen Konfonove Klare.
(Dalje.) XVIII.
V mali, ob cesti stoječi krčmi, ležeči na potu iz Ljubljane v Brezovico, sta sedela dva temnogleda gosta in molče zrla predse v čaše. Pred hišo je stal voziček, s katerim sta se bila pripeljala in kočijaž je zadovoljno srkal dobro vinsko kapljico, saj se mu je prvikrat primerilo, da je gozdar Hrast ukazal ustaviti pri krčmi in je hlapcu naročil pijače.
Dokler se je krčmarica sukala v gostilniški sobi, nista Hrast in Juri ničesar govorila. Toda Hrastu se je bralo z obraza, da pričakuje važnih novic, in temne slutnje so mu trgale srce, kajti vedel je, da bi ga Juri ne bil čakal na cesti in ga povabil na zaupen pogovor, če bi ne imel kaj posebno važnega povedati. O čem pa bi Juri ne bil mogel govoriti vpričo ko-~ čijaža, če ne o Klarici.
Krčmarica je opetovano poskusila zaplesti svoja gosta v kak pogovor, a ker se ji to ni posrečilo, je končno zapustila sobo, četudi ne rada in v znak svoje nevolje zaloputnila vrata za seboj.
V istem trenotku se je že Hrast nagnil k svojemu spremljevalcu in ga šepetaj e, a očitno razburjen vprašal:
»Torej — kaj mi imaš povedati, Juri t«
»Nič veselega,« je dejal Juri in se sklonil k Hrastu, kakor bi se bal, da bi ga kdo ne slišal. »Kar sem dav-
Ako se Kočevje obdrži v mestni skupini, se morata pritegniti še mesta Črnomelj in Metlika in trgi Ribnica, Sodražica in Žužemberk, skupaj 7500 prebivalcev. Na druga dolenjska mesta in trge bi še vedno ostajalo 9000 prebivalcev (št. 6 ad II.).
Zakaj naj sodni okraji Novo mesto, Krško in Kostanjevica s 54.600 prebivalci volijo samo enega poslanca, nam ni umevno. Novomeški sodni okraj z nad 26.000 prebivalci je dovolj obširen, da sam voli svojega poslanca, sodna okraja Kostanjevica in Krško z 28.500 prebivalci pa svojega.
Tudi volilni okraj Žužemberk, Višnja gora, Trebnje, Mokronog in Radeče, ki se razprostira od kočevske meje do Save, naj se deli v dva volilna okraja, ker nimajo ti sodni okraji nikakih skupnih interesov. Poslanec ne more uspešno zastopati okrajev, katerih ne pozna in vseh tudi poznati ne more.
Na Notranjskem spadajo skupaj Postojna, Ilirska Bistrica in Senožeče v en volilni okraj, sodni okraji Logatec, Cerknica in Lož pa v drugi.
Tudi volilna okraja Ljubljana- Vrhnika in Kranj, Škofja Loka-Tržič se lahko ločita tako, da pride na vsak volilni okraj po en poslanec. Cemu je potreba vklepati vse pod en jarem? Ako trde voditelji S. L. S., da morajo najprvo ubiti mesta, in da pridejo potem Nemci na vrsto, je to prazna farbarija. Volilni zakon, ki se napravi sedaj, se v doglednem času ne bode spremenil. Dajte nam pravično volilno reformo, dežela se bode oddahnila in bode hvaležna tistim, ki to dosežejo. Ako je bil med Slovani in italijanskimi iredentovci v Istri mogoč kompromis, zakaj bi ne bil mogoč na Kranjskem 1 S poštenim in pravičnim postopanjem bodete zadovoljili ljudstvo, z nasil-stvom in krivicami nikdar.
Justus.
OMni vestnik.
Izvedba obveznih pomočniških preizkušenj za vajence v rokodelskih obrtih je na Kranjskem malone dovršena. Od 27 obrtnih zadrug, ki družijo v svoji sredi ali samo rokodelske obrte ali pa poleg drugih obrtov tudi rokodelske obrte, je doslej pri 16 zadrugah že ustanovljen in od deželne vlade potrjen preizkuševalni red, pri ostalih zadrugah so potrebne priprave v teku in bodo v najkrajšem času izdani preizkuševalni redi. Poleg teh zadružnih preizkuševalnih komisij, katerim bo v prvi vrsti opravljati preizkušnje za vajence svojih članov, se osnujeta na Kranjskem še dve oblastveni izpraševalni komisiji, katerim bode skrbeti za vršite v preizkušenj glede tistili rokodelskih vajencev, katerih učni mojstri niso člani nobene zadruge b: disi zategadelj, ker sploh ni printer]; zadruge za nje, bodisi zategadelj, ker so kot tovarnarji izven vsake zadružne organizacije. Oblastvena iz} iševalna komisija v Ljubljani je že osnovana, izdan in potrjen je izpraševalni red od c. kr. deželne vlade, mestni magistrat pa je že imenoval predsednika te komisije in tri njegove namestnike ter sestavil seznam mojstrov in pomočnikov po posameznih rokodelskih strokah v ta namen, da iz tega seznama pokliče predsednik komrs^je kot prisednike za vsako preizkušnjo. Pre-
no že mislil in slutil, to se je izkazalo kot resnično.«
Hrast je prebledel in dasi pripravljen na kaj takega, mu je vendar sapa zastala. Poskusil je pač nekaj reči, a spravil je iz sebe samo nekaj grgranih glasov.
»Pred več dnevi,« je z neusmiljeno brezobzirnostjo pripovedoval Juri, »sem v gozdu naletel na marki-ja in na tvojo ženo. Kaj sta govorila, nisem mogel natančno razumeti. Videl sem pa, da je marki tvoji ženi poljuboval roko in ona se ni branila. Polagal je roko na srce in prav natančno sem razločil, da je govoril nekaj o ljubezni. Tvoja žena je bila vsa iz sebe in je jokala in enkrat sem razločno slišal, da je rekla: jaz vas ljubim.«
Trepetajoč je poslušal Hrast, a zinil ni nobene besedice. Po kratkem molku je zopet povzel Juri:
»Snoči je marki hotel iti z menoj v gozd. V veži pa je srečal tvojo ženo in je šel ž njo v tvoje stanovanje. Mene je poslal naprej, a jaz sem ostal pri oknu, ki je bilo odprto in poslušal. Tudi zdaj nisem mogel dosti razumeti. Marki in tvoja žena sta ostala dolgo časa v temni sobi. Slišal sem le nekaj besed. Marki je večkrat imenoval tvojo ženo angela in prosil jo in silil, naj ostane. Zdelo se mi je, kakor da hoče tvoja žena pobegniti od tebe. Naposled je prišla tudi markiza, ki pa menda ni posebno bistroumna, ker čul sem, da je tudi ona nagovarjala tvojo ženo, naj ostane.
Juri je umolknil in s prežečimi
izkuševalna komisija v Ljubljani se IX) izpraševalnem redu sestavlja tako, da ima poleg predsednika ali njegovega namestnika še dva prisedni-ka, in sicer enega izmed mojstrov ali delovodij, drugega izmed pomočnikov dotičnega obrta. Pri okrajnih glavarstvih Postojna, Krško, Kranj, Ljubljana okolica, Litija, Logatec, Radovljica. Novo mesto, Kamnik in Črnomelj se ne osnujejo posebne oblastvene izpraševalne komisije deloma zategadelj, ne, ker je število vajencev razmeroma majhno, deloma zategadelj, ker bi ne bilo z ozjrom na dane razmere mogoče, urediti preizkušenj tako, kakor veleva zakon. Ta uredba se nam zdi v stvarnem obziru prav umestna in dobra, ker je s tem dano jamstvo za uspešno in redno vršite v preizkušenj. V Ljubljani je sestavljena komisija tako, da se bodo vršile preizkušnje gladko in pravilno; pri tem pride v znatni meri v poštev okolnost, da je v Ljubljani zagotovljen pripraven prostor, opremljen z vsemi potrebnimi pripomočki. Za predsednika oblastvene izpraševalne komisije je imenovan ravnatelj umetno-obrtne strokovne šole g. Šubic, za njegove namestnike pa trije strokovnjaki s potrebno stvarno izkušenostjo. Razun v Ljubljani se osnuje oblastvena izpraše-valua komisija tudi še za okoliš okr. glavarstva v Kočevju, s sedežem v Kočevju. Izpraševalni red za to komisijo še ni izdan in tudi imenovanje komisijskih članov še ni izvršeno.
Preizkušnje pri oblastvenih komisijah se bodo vršile po dosedanjih dispozicijah v četrtletnih obrokih, to zlasti iz praktičnih razlogov. Pripomniti je, da se more vajenca priglasiti za preizkušnjo tudi pri kakšni drugi, kakor krajevno najbližji komisiji. Kolka prosto prošnjo za pripustitev k preizkušnji je predložiti preizkuse valni komisiji. Lastnorečno pisani prošnji je priložiti: Učno izpričevalo učnega mojstra, oziroma učna izpričevala; ako je bil vajenec dolžan obiskovati nadaljevalne šole, šolska izpričevala. O pripustitvi k preizkušnji odloča predsednik izpraševalne komisije. Ako se odkloni prošnja ima prosilec pravico pritožiti se pri obrtnem oblastvu prve stopnje, ki je krajevno pristojno.
Ustanovitev muzeja za trgovino in obrt v Belgradu. V težavnih časih, k: so nastopili v Srbiji za produktiv-ne sloje vsled carinskega spora z Av-sl ro-Ogrsko, se je pokazala živa poti 'ba z večjo izrazitostjo nego kdaj prej, storiti vse, kar more biti v korist in podporo srbski trgovini in produkciji. Tako se je spoznalo tudi za potrebno, osnovati zavod v Belgradu, ki naj pospešuje trgovino, obrt in produkcijo sploh. Muzej za trgovino in obrt se bode imenovala nova naprava, ki se osnuje na trgovinskem oddelku ministrstva za narodno gospodarstvo. Muzeju pripade v prvi vrsti informativna služba. Muzej ima namen: zbirati in razstavljati poljedelske pridelke ter obrtne in indu-strialne izdelke v deželi; zbirati in razstavljati vzorce najboljših in po najnaprednejših metodah izdelane izdelke inozemstva, kakor tudi pomožna sredstva in pripomočke take produkcije; dajati informacije producentom in trgovcem o trgovini in prodajnih pogojih, tako glede Srbije kakor inozemstva; objavljati najvažnejše iznajdbe v Srbiji in inozemstvu ter voditi register varstvenih znamk, vzorcev in modelov; urediti
pogledi motril Hrasta, kakor bi hotel uganiti, kako učinkuje strup, ki mu ga je vlil v srce. Juri je dobro vedel, da je storil veliko hudobijo; slišal je bil vsako besedo, ki sta jo govorila marki in Klarica, tako v gozdu ,kakor doma, a zamolčal je resnico. Zdaj je čakal, če se izpolni njegovo upanje, da požene Hrast svojo ženo od sebe. To je bila srčna želja Jurjeva, saj bi bil v tem slučaju zopet edini prijatelj Hrastov in Hrast rešen svoje nesreče, kakor je Juri imenoval Klarico.
Juri je bil še ponosen, da se mu je večmesečno vohunjenje za Klarico končno vendar obneslo. Ne le, ker se je s tem izkazalo, kako resnično je bilo njegovo prorokova nje, nego še bolj zato, ker je dobil orožje, s katerim je mogel Klarico od Hrasta pregnati. Sodil je, da ni storil nič slabega s tem, da je Hrastu prikril popolno resnico, mu povedal le to, kar je govorilo zoper Klarico, mu pa zamolčal vse, kar je govorilo za Klarico. Jurju je zadostovalo Klaričino priznanje, da ni nikdar Hrasta ljubila in ga vzela le, da bi stanovala v isti hiši kot marki. Že s tem se je Klarica v Jurjevih očeh pregrešila in si nakopala njegovo največje sovraštvo.
Dolgo je trajal molk, ki je nastal, ko je bil Juri končal svoje poročilo. Hrast je bil povesil glavo in je nepremično zrl na mizo, Juri pa je nepremično gledal na Hrasta in čakal kako se zgane in kaj reče. Celo uro je trajal ta molk. Končno je Hrast počasi dvignil svojo glavo in z brezmejno žalostjo v očeh vprašal:
strokovno knjižnico in čitalnico, ta ko, da nudi priliko za pouk v vseh strokah trgovine, industrije in obrta; informirati interesirane trgovce in industrijalce v Srbiji in inozemstvu po Časopisih o predmetih, ki bo zanje važni; prirejati predavanja o važnosti posameznih inozemskih tržišč za izvozno trgovino srbsko ter prirejati praktične nadaljevalne tečaje za obrtnike. Delokrog nove uredbe je obširen, dobro izvajan more postati odlične važnosti za importno in j eksportno trgovino srbsko ter v znatni meri pospešiti razvoj lastne industrije in obrti.
Po izvršilnem ukazu k zakonu *>' penzijskem zavarovanju privatnih uslužbencev je dopustno, kupiti si službena leta v sledečih primerih: l.Za službeni čas dopolnjen pred uveljavi jen jem tega zakona (pred 1. januarjem 1909.) ; 2. Za službeni ca&J dopolnjen pred 18. letom, ko pričenja zavarovalna dolžnost; 3. Za službeni Čas, v katerem uslužbenca ni zadela zavarovalna dolžnost, ker njegovi službeni prejemki niso dosegli postavnega min ima 600 kron; 4. za službeni čas. dopolnjen sicer za doM zavarovalne dolžnosti, pa ne vštevenl vsled popolne ali delne odpravnine ali zapadlosti, to se more zgoditi nal primer, če je uslužbenec začasno iz| ven zavarovalne obveznosti, ker nj bil v službi, podvrženi zavarovanju! 5. za službeni čas, dopolnjen v javnj službi; G. za službeni čas, dopolnjeni v službovanju v inozemstvu. Ni nj dovoljeno dokupiti si službena I*t;J za katerokoli poklicno delovanje, k;j-| tero nima službenega značaja, takoj na primer tista leta, ko je uslužbt I izvrševal kakšno poklicno opravili! samostojno kot. trgovec, obrtnik, h.l mero doplačil je povzeti iz posebnih! tabel za premijske rezerve.
Za izvrševanje gostilniškega i nI krčmarskega obrta ob posebnih priJ likah izven rednih gostilniških pnJ štorov (takozvani vinotoč pod vejo)! ima obrtni red posebna določila, kil dovoljujejo olajšave, toda le upraviJ cenim gostilničarjem in krčmarjenil Zakon veli: Za samo začasno izvr>.J vanje gostilničarskega in krčmarskoj ga obrta izven odobrenih stalni« obratovališč ob posameznih posebni« prilikah (na ljudskih slavnostih, v •■■I selicah v dobrodelne namene, razsUl vab, stavbisčih, sejmih, vojaških val jah, koncentracijah vojaških čet, mal nevrih) zadostuje, da tisti, ki izvrl šujejo gost i ln i carski ali krčmarski obrt v isti ali kakšni sosedni občini! dobe od obrtnega oblastva dovoljenji (licenco), katero se izda od priincrJ do primera, potem ko se je presodilo! ali je potreba, da se nameravani obm izvršuje. V licenci je natančno oznal čiti priliko in kraj, za katera veljl dovoljenje, istotako je tudi navesfl čas, za kateri velja dovoljenje. Ti olajšave so utemeljene v posebni! razmerah in okolnosti h, potrebne pl zategadelj, ker je vsaka gostilničar! ska koncesija vezana na določeni obratovalne prostore, in je premestil tev dovoljena le na oblastveno davni ljenje, ki predpostavlja posebno i dokaj zamudno uradno postopanj« izjava občine, obrtne zadruge.
Saniranje deželnih financ
Dunaj,  13. marca.  Danes i finančni minister zaključil enketo daljšim govorom, v katerem je ni
(Dalje v priloari.)
»In kaj misliš, Juri, da je uit mojo ženo in med marki jem I«
Jurja ni ganil pogled Hrasti in ni ga zadela smrtna plahost Hn stovega vprašanja.
»Po moji sodbi imata tvoja žen in marki ljubezensko razmerje in si je imela, še predno si se ti poročil Klarico. Skoro gotovo te je Klariđ vzela samo zato, da je mogla bolj m ovirano občevati z markijem, kuhi prej. Zame ni dvoma, da si bil sn motno prevaran.«
S trdim, brezsrčnim glasom 'm vidnim sovraštvom je vrgel Juri sumničenje Hrastu v obraz in zd so močnega, trdega Hrasta zapusti Vse moči. Poskusil je vstati izza nj ze, a padel je nazaj na svoj se« udaril z glavo ob mizo in ta kreinfij ti človek se je razjokal kakor otnj
Zdaj se je omehčalo tudi Jurjtj srce. Prijel je Hrasta za roko in 1 kel presrčno kolikor je mogel:
»Ne jokaj, Hrast! Kdo bo jokj zaradi nezveste žene.« In ko s to 4 robi j eno  tolažbo ni ničesar oprali je hitro udaril na drugo struno: ni ne smeš zameriti, Če ti je zdaj do pri srcu. Ko me je moja dekle j dala, mi je bilo ravno  tako, kaki zdaj tebi. Vem, kako to boli. Pa jaz sem si rekel, da ti moram razol ti resnico in ti odpreti oči. Bolje, I veš, kaj se godi za tvojim hrbt<l kakor da bi te ljudje vlekli čez »1 in se ti posmehovali...«
»Nehaj, nehaj,« je zakričal H Hrast in planil izza mize. Vsa slabi ga je bila minila. Stal je kraj Jtjl v vsi svoji sili in velikosti. O&l
:
1. Priloga „Slovenskomu Narodnost. 64., dne 14. marca 1908
glašal, da je enketa svoj namen popolnoma   dosegla.   Posebno je minister z vesoljem pozdravil, da so skoraj vsi govorniki priznavali potrebo, da osebna dohodnina ostane oproščena deželnih naklad. Med tem pogojem in saniranjem   deželnih financ je treba postaviti   jnnktim. Dohodninski davek bo tudi v bodoče obdržal     značaj     izravnalnega davka. Znatno zvišati ga ni mogoče, da bi ne bili srednji stanovi močno prizadeti. Da so zabredle dežele v finančne stiske, temu je kriva deloma država, deloma pa so krive dežele. Deželnih   financ   ni   mogoče temeljito ozdraviti brez upravnih reform. Monopolov   skoraj  ni  mogoči' razširiti, pač pa bo razmišljati o državnem ob-dačenju. premoga. Da bi država prevzela pasivne lokalne železnice, si je treba še premisliti.  Zahteva, naj bi država prispevala k učiteljskim plačani in pokojninam s 50 V< , je nemogoča, ker bi kaj takega provzročilcj državi  60 do 70 milijonov kron izdatkov. Edini vir za saniranje deželnih financ je zvišanje davka na žganje, a niti tega zvišanja ne dobe vsega dežele.
Iz pračunskega odse a
Dunaj, 13. marca. Proračunski odsek je danes razpravljal o proračunu ministrstva notranjih del. Poročevalec poslanec baron Morse v je naglasa! potrebo, da se politična upravna služba izpopolni z ustanovitvijo novih okrajnih glavarstev. Nadalje se je govornik bavil z zdravstvom ter priznaval lepe napredke na tem polju; pri zatiranju pelagre, malarije in tuberkuloze mora sodelovati državna uprava. Posebno bi morala državu podpirati vsa podjetja, ki gredo.v boj zoper jetiko. Končno je govornik naglasa! potrebo, da se pomnoži državna policija, posebno v Trstu, na Dunaju in v Pragi. — Posl. H o f m a n n - \V e 11 e n h o f ;je opozarjal vlado na žalostni položaj slug pri okrajnih glavarstvih. Govornik je priporočal zahteve in želje pisarniških uradnikov in tajnikov pri okrajnih glavarstvih. Za penzij-ško zavarovanje privatnih uradnikov se naj ustanovi državna zavarovalnica v Gradcu za planinske dežele. — Posl. dr. Pl o j je izjavil, da bi vlada lahko izvedla reformo v upravi že z administrativnimi odredbami, da bi upeljala več neposrednega občevanja političnih oblastni j prve instance s strankami.
Boj za poljedelsko ministrstvo.
Dunaj, 13- marca. Po volitvah v češki deželni zbor so zastopniki čeških agrarcev izjavili vladi, da so vsled volitev postali najmočnejša češka stranka, zato zahtevajo zase poljedelsko ministrstvo, kar so zahtevali že pred Božičem. Baje je vlada izjavila, da je pripravljena ponuditi krščanskim socialistom ministrstvo notranjih del, da bo mogoče izročiti poljedelsko ministrstvo češkim agrarcem. Takoj so se vzdignile vse nemške stranke, in krščanski socialisti so izjavili, da se ne odpovedo poljedelskemu ministrstvu za nobeno zamenjavo.
Protest avstrijskih profesorjev proti bolgarski vladi.
Dunaj, 13. marca. Prejšnja bolgarska vlada je najela več avstrijskih profesorjev, da je bilo mogoče vseučilišče otvoriti. Nova Malinova vlada pa je prejšnje bolgarske profesorje zopet sprejela, a avstrijski pro-
imel pač zatekle od solza, a iz teh oči je žarel tak ogenj, da je celo Jurju postalo tesno pri srcu. Z železno roko je zgrabil Hrast svojega prijatelja in ga stresel kakor strese orel zasa-čenega piščanca.
»Slušaj me, Juri,« je rohnel Hrast. »Navaden kmečki fant sem ... tlačanski sin ali pa ciganski, ali kdo ve čigav . .. sam sem se prerinil nekoliko naprej . . ., a ne daleč . . . Pravzaprav nisem nič drugega kot hlapec . . . on pa je moj gospodar, je bogataš in velikaš in sorodnik najmogočnejšega vladarja na svetu. Marki Clarles d* Aureville .. . kaj, Juri... to se drugače glasi kakor Anton Hrast. . . Pa to me ne bo prav nič zadrževalo... prav nič. Jaz, graščinski valpet Anton Hrast ,bom stopil pred cesarjevega sodnika, pred svetlega markija d' Aurevilla in bom ž njim govoril, kakor mož z možem, kakor bi bil tudi jaz cesarjev sorodnik, ali kakor bi bil tudi on ciganski otrok, ki ga je mati pustila s starimi cunjami vred za plotom obležati. Govoril bom ž njim, govoril . . .«
Hrast je naenkrat dvignil pest in udaril s tako silo po mizi, da se je preklala deska.
A kakor bi si bil s tem činom olajšal srce, je umolknil, vzel svoj klobuk in odšel. Trenotek kasneje se je že peljal proti domu,
(Dalje prihodnjič.)
fesorji so bili na cesti. Vsled tega so se štirje profesorji iz Galicije pritožili pri avstro-ogrskeni zastopniku v Sofiji grofu Thurn-Valsassini, ki je v posebni noti energično zahteval od bolgarske vlade, naj izjavi, kako stališče misli zavzeti glede odpuščenih avstrijskih profesorjev.
Madžari proti baronu Ahrenthalu.
B u d i m p e š t a , 13. marca. Jutri bo posl. B o z o k y v državnem zboru interpeliral ministrskega predsednika zaradi zadnje izjave ministra Aehrenthala v avstrijski delegaciji. Interpelacija trdi, da je avstrijska delegacija sklenila, zvišati častniške plače s 1. januarjem 1908 ter protestiral da se kaj takega sklepa brez ogrske vlade. Nadalje pravi interpelacija, da pakt med krono in ogrsko vlado določa, da ostanejo vsa vojaška vprašanja izločena. Brez vojaških koncesij ne sme večina niti razpravljati o zvišanju plač častnikom. Končno vpraša vlado, ali je baron Aehrenthal podal znano izjavo sporazumno z ogrsko vlado, ako pa ne, kaj misli vlada proti temu ukreniti. Politična javnost je radovedna, kako bo odgovoril dr. Wekerle, dasi je javna tajnost, da je bila interpelacija naročena proti ministru Aehrenthalu.
Bea vrana med madžarskimi politiki.
B u d i in p e š t a , 13. marca. V današnji debati o spremembi poslovnika je govoril posl. B e n e d e k (neodvisna levica), ki je izjavil, da se poslovnik ne sme spremeniti, dokler se ne izvede volilna reforma. Potem je govornik napadal ministra K o s s u t h a , ki je z .znano pragma-tiko za železničarje ustvaril nezdrž-ljivo razmerje s posestrimo Hrvaško. Nadalje je izjavil, da se narodnostno vprašanje ne sme slikati kot strašilo. Po njegovem mnenju je treba ne madžarske narodnosti smatrati za brate ter z njimi skupno in složno delovati. Tem besedam je sledilo živahno pritrjevanje med poslanci nemadžar-skih narodnosti. Posl. H o d ž a se je govorniku zahvalil ter rekel, da je to edino pravi pot, po katerem je mogoče doseči za deželo blagodejni mir. Nemadžarski poslanci bi pritrdili spremembi poslovnika le, ako bi se izvedel obenem z volilno reformo.
Anglija o Balkanu.
London, 13. marca- Kakor znano, sta se ruska in italijanska vlada v principu izrekli, da ne mislita nasprotovati avstro-ogrskemu že-lezničnemu projektu skozi sandžak Novi pazar. Sedaj je tudi angleška vlada odposlala svoj odgovor, da ne mara ne ruskega ne avstro-ogrskega načrta dejansko podpirati, dokler Turčija ne pritrdi resničnemu reformnemu načrtu. Obenem pa je angleška odposlala Grevjev predlog, •naj se za Maeedonijo imenuje od "Turčije neodvisen vrhovni guverner, ki ga nihče ne more odstaviti brez privoljenja velesil. S tem je angleška vlada stavila nekak jnnktim med železničnimi projekti in imenovanjem maeedonskega guvernerja ter spravila posebno Avstro - Ogrsko v veliko zagato.
»Times« pišejo o Greyjevem predlogu, ako se evropski koncert noče nsalaše razbiti, mora delati po teh nasvetih, ne pa krpati na miirz-steškem programu. Grevjev predlog bo maoedonskemu problemu več koristil, kakor še toliko papirnatih reform.
Zopet nemiri v nemški Afriki.
B e r o 1 i n , 13. marca. Pri Ku-bubu je močna četa Hoten tov napadla nemško patrulo ter ustrelila šest nemških vojakov. Napadalce so zaman zasledovali.
Glasovi z Jesenic.
— Zopet na volitev jeseniškega župana. Na Jesenicah je dan volitve župana tudi vedno dan splošnega zanimanja od strani volil-oev. Poleg bridke resnice je pri takih prilikah tudi dovolj zabave. Najstarejši odbornik g. Anton Tre v en je sklical volitev na soboto 7. t. m. Navzoč je bil tudi vladni komisar K o r d i n iz Radovljice. Železniško upravo je zastopal postajenačelnik Koller. Volitve so je udeležilo 17 slovenskih odbornikov, F. Krivec in Koller, 1 je bil odsoten, ostalih 11 odbornikov   pa   se   udeležuje ob-
strukoije. Se pri nobeni volit*! se al pokazala pri slovenskih odbornikih tako vzorna disciplina in »omahljivost kakor ravno pri zadnli. Dokler Imalo Jesenice to neustrašeno bolno četo, so nI bati! da nas podere nemški naval. Tem žslostnelil pa le bil pogled na par tistih slovenskih odpadni-hov laničarfev, U se no zavedalo
svole dolžnosti kot sinovi slovenske matere. Z zaničevanjem smo n. pr. zrli na krojača Protnerja In oo8tilničar|a Mencingerja, ki od tovarne popolnoma neodvisna klaverao oapllata pod nemško zastavo. Delavstvo, ogibal se svo-
|ih lastnih groboko00v I Da bi nemška,   stranka svojo   občini skrajno škodljivo obštrukoijo  nekoliko olepšala je ponudila slovenskima strankama nekak kompromis,   ki pa le razkriva   „švindei"  vsega nemškega početja. Nemci zahtevajo od Slovencev: 1. Prvi občinski svetovalec mora biti pristaš nemške stranke. 2.   Slovenska Hirirazredna sol a na Savi.   3. Napraviti se mora vodovod   in   popraviti   pota na Savi. 4. Slovenski občinski odborniki se naj zavežejo, da ne bodo   v   upravni   dobi sedanjega občinskega odbora volili častnih članov   (Čujte!) Slovenski stranki hočeta gospodarskega dela v občini, zato sta, dasi v večini, odnehali v vseh točkah, le pri zadji se je odločno reklo: ne, ker častni občani nimajo ničesar opraviti z jeseniškim     občinskim gospodarstvom.     Nemška   stranka seveda vstraja pri svoji nemško nacijo nalni zahtevi.   Nato je bil sprejet predlog, da se vsi odsotni odborniki kaznujejo z denarno globo  40 K s pristavkom da naj najstarejši odbornik g. T r e v e n vse potrebno ukrene, da se kaznovani odborniki nemudoma o tem  obvestijo  in  vse zaostale kazni iztirjajo. Sklenilo se je tudi, da se prej ne vrši  nobena volitev več,  dokler ne bodo vse kazni dejansko plačane.   Čas je,  da se nemška obštrukoijska komedija enkrat konča!
— Zakaj ne moremo izvoliti župana? Težko stališče ima nemška stranka na Jesenicah, ker ne more najti vzroka, da bi opravičila svojo obštrukoijo. Z gospodarskega stališča, ki je pri občini v prvi vrsti merodajen, nimajo povoda, da bi se protivili izvolitvi župana, ker imajo na svoji strani polovico odbornikov, ki lahko vedno in povsod Ščitijo gospodarske koristi tovarne. Brez nemških odbornikov ne more občinski odbor na Jesenicah ničesar skleniti m naj bo župan Peter ali Pavel. Kaj tedaj hočejo? V svojo kompromisno zahtevo stavijo točko o častnih občanih. Slovenski stranki niti daleko ne mislita na izvolitev kakih častnih občanov in če bi tudi to hoteli, nemški odborniki to lahko vedno zabranijo. Noben odbornik pa nima pravice, da bi se vezal ne voliti častnih občanov, ker je to avtonomna pravica občine, ki je ne sme in ne more nihče kratiti. Lepi odborniki bi bili to, ki bi kratili občini pravice, ki so zakonito zajamčene. Nemcem ni za gospodarsko delo prav čisto nič, ampak le za nemško naoijonalne koristi. Namenoma stavilo neapre-leamljlve pogoje, da olepiufejo svojo obstrukcljo in le čakajo ugodnega trenutka! da vrte jo zadnjega Slovenca is odbora. Vodja nemške in |ylosvonromov-ske" stranko na Kranjskem dr. Eger hoče tako in drugače se ne
Sme zgoditi. To je jedro nemške politike na Jesenicah!
— Kaj hočemo Slovenci? Cilj načega narodnega soja na Jesenicah |ot Jesoniska občina Jo te od pamtivoka slovenska In mora kot taka na znotraj In zunaj ohraniti svoj slovenski značaj. Hočemo gospodarskoga dola v korist delaven In kmetu, nočemo pa promoči nemškega kapitala, Uzo Itak dovoli Izkorišča skoraj brezpravnega delavca In Izrabila svojo moč, da polagoma popolnoma ponemčl slovensko občino. Pripoznamo tovarni primerno zastopstvo v avtonomnem občinskem zastopn, nikdar pa ne bomo dopustili, da bi se njena moč tako ukoreninlla, da bi lahko delovala po organizacijskem načrtu vse-nemške stranko na Kranjskem. Pod to zastavo hočemo zmagati ali pa pasti!
— Deželna vlada se niti ne zmeni, da bi nekaj ukrenila v svrho ureditve anarhističnih razmer na Je-
senioah. te polovica leta počiva vos občinski aparat, a se danes nimamo komisarje, ker le vlada v zadregi, koga naj imenuje. Svojemu ljubljenemu Nemcu dr. Egru bi rada ustregla, pa le ne more, ker se vendar nekoliko boji obeh slovenskih strank. Je pač težava v deželi Kranjski, kjer bi se rado vladalo po nemškem receptu proti volji slovenskega prebivalstva!
— Iztirjanje naloženih glob pri nemških odbornikih bo se daj na vrsti, ker prej se ne vrši nobena volitev Župana, dokler ne bo vplačan zadnji vinar. Vladni komisar oziroma politična oblast bo imela dolžnost izvršiti to nalogo. Radovedni smo, Če se bo postopalo odločno po zakonu. Bomo videli! Pripomnimo
naj tudi, da se slovenski stranki v bodoče ne spuščata v nobene kompromisne razgovore z nemško stranko, ki naj se zdaj obrača kakor ji ljubo!
— Detelnozborskim poslancem obeh slovenskih strank vpošljejo jeseniški Slovenci spomenico, kjer bo orisan naš položaj in klavrno postopanje deželne vlade pri občinskih zadevah na Jesenicah.
— Tržaška dir ekci j a menda spi, ker ničesar ne ukrene proti posta jen ačelniku Kollerju in svojemu aspirantu Wa)landu- Ne bomo vsega potrpežljivo požrli, od Wastianovega protežeja pa že celo ničesar! Quousque tandem . . .
mm, 88 <-
Dopisi.
Iz Lesec. Sedanja doba je doba brutalnega terorizma, zagrizenega fanatizma ter samopašnosti od strani brezvestnega klerikalizma, ki si hoče na podlagi vere vse svetno šiloma prilastiti.   Lepo se sicer sliši pravi Kristov nauk, toda kje pa so dejanja? In teh dejanj najbolj io v polni meri pogrešamo pri onih, ki nam nauk podajajo ; učijo tudi, da je vera brez dobrih del mrtva.   Ako je tedaj ta trditev tudi resnična, se mora naša katoliška vera najbolj mrtvim pripo-znati.   Gorje mu, kdor poučuje, pa sam ne izpolnjuje!   Omejimo se in oglejmo  si  nekoliko  vse  bližje dejanje   in    nehanje    našega Seiger-schmieda.   Za prenovitev zvonika in drugih  prenaredb pri cerkvi je oddajal dela komur in za kar je hotel samovoljno, dasiravno on ni bil načelnik   stavbnega   komiteja;   k tem stroškom je občina prispevala 20°/0no doklado, a Še danes ni nobenega računa  položenega,   koliko  so  te poprave stale.   Kakor je strahoviti in razuzdani papež Aleksander VI. ukazal poldne zvoniti, tako je tudi Sei-gerschmied kmalo po svojem prihodu odredil, da se bode vsak dan zjutraj nb 7. uri in ob petkih ob 3. uri popoldne k molitvi zvonilo, ter da se ima  nekaliko  minut pred določeno uro zvoniti k cerkvenemu opravilu; nedeljsko mašo je od 6\ na i/27. uro prestavil. Nekoč ga je orgaoist spomnil, da so mehovi pri orgijah potrebni  popravila,  župnik pa mu je zavrnil: Ti nimaš ničesar govoriti . . . ter mu je stopnice pokazal. On je v svoji   arogantnosti   neznosen proti vsakomur, kdor pride ž njim v dotike   Ako gre prečastiti v kako zunanjo vas (najbolj oddaljena je pičle pol ure) obhajat, pripelje se s fija-karjem,  kar je nekaj nenavadnega, da, oelo nedostojnega za gibčnega in mladega duhovnika. Res se je njegov pokojni prednik v poslednjih letih v enakih slučajih posluževal izvoščka, toda nad tem se nihče ni spodtikal zaradi njegove slabosti in visoke starosti, a bil je v tej zadevi toliko boljši, da je stroške izvoščka poravnal iz svojega, sedanji pa zahteva povračila od bolnikove obitelji.  Ako on v navedeni lastnosti doide kakega človeka,  Četudi voznika,   prične mu s prstom žugati, zakaj se ni odkril ter padel na kolena; kako vendar to, kdo bi si mislil, da se tam zadaj v kočiji pelje Bog?   O svojem času je bolehala dalj časa neka oseba ; dasiravno že previđena, želeli so sorodniki ter sporočili župnika prošnjo, naj pride ter obišče bolnika: odposlanec je pojasnil   Čudno   vedenje   bolnikovo in nekaj govoril,   da je bolnik obseden, je oblastno rekel:    Te  bolezni sploh ni. Danes ne bom prišel, pač pa pridem jutri;  toda drugo je   prišlo in tudi minulo, a dušnega pastirja pa le ni bilo in bolnik se je preselil v drugo domovino brez posebnega navodila. Kmalo potem pa je s prepričevalnim tonom odmevalo s prižnioe o obsedencih in hudobnih duhovih.  To je vzorno katoliška logika!   Kot staro pravo je veljalo, da je imel vsak posestnik navadno po dva cerkvena sedeža na vsaki strani, ki so se imenovali hišna posest, tako so trdili tudi nvši predniki, od župnika pa se trdi, da so sedeži prepisani na posamne osebe ter jih on odda komur hoče, seveda proti prejemščini. Kupil pa je neko posestvo tuji bogataš, ki nikdar v cerkev ne pride, a njemu so se sedeži kot hišni prepustili.   To je tudi dvojna mera.   Pred volitvijo, naj si bode te ali one vrste, pa opazimo našega dušnega pastirja hitrih nog bezljati od hiše do hiše po svojem agitaoijskem načrtu.   Ako ima prečastiti toliko dopadajenja nad volitvijo, zamogel in moral bi tudi nas razveseliti z njegovim športom. Cerkvene ključarje je on že podedoval kot nikdar izvoljene, med nami biva že sedmo leto in med tem Časom bi se  morala vršiti volitev ključarjev najmanj že dvakrat. A to g. župniku ne ugaja. Saj je vse v božjih rokah, posebno   pa   cerkveno premoženje! Običajno se pri nas pobirajo prostovoljni darovi kot priboljšek za ad-ventne maše, ker pa je župnik hodil po dvakrat na teden maševat v Begunje, oznanil je, da tisti, ki so za maše darovali, so maše ravno tako
deležni, četudi se bere v Begunjalr (Vse štima.) Neki veroučitelj je v Šoli otrokom govoril, da „Naroda" in „Go-renjoau ne smejo brati, ker je greh in škoduje (Vam!) bolj prav je, da se malo kolne. To je lepa morala! O tem bi morda znal gosp. Seiger-sohmied kaj več povedati. Religija uči, da se s skletvijo Bog žali in na ta način je božjemu namestniku vseeno, četudi se žali Bog, da se le njega ne. Mi pa trdimo nasprotno! Punctum!
Onevne vesti.
V Ljubljani, 14. marca.
— Klub narodno - naprednih deželnih poslancev se je ustanovil. Načelnikom je izbran dr. Tavčar, njega namestnik pa je Plantan.
— MafO Odgovora. Iz Radovljice se nam piše: Blamaža pa taka! Bohinjski fajmoštri so res mislili, da imajo že oelo gorenjsko dolino pod svojo Črno haljo.  A račun so delali brez krčmarja in up je šel po Savi. Od  tod  vsa   ona jeza,  ki jo sedaj stresajo nad  zavednim uradniŠtvom in značajnim učiteljstvom v najbolje informovanem  listu  „Slovencu". In zljubilo  se je tudi nekemu potnemu človeku,  ki  prihaja češče v Radovljico k svojemu  bratu, ne samo, da mu potemplja Čevlje, ki jih je strgal pri zadnji deželnozborski volitvi, ko je tekal od hiše do hiše in podpisoval glasovnice za vzor poslanca lepega JoŠkota, temveč tudi po informacije, ki jih potem izpušča v svojem „leib-žurnalu" »Slovencu".  Na ta način je nastal dopis v .Slovencu", ki je zagledal beli dan dne 10. t. m. Mračni dopisnik  dobro  informovanega lista je   zagrešil   precej   debelih   laži v svojem poročilu. Pred vsem konstatiramo,  da so naši c. kr. uradniki in učitelji ravnotako  prosti državljani, ki  smejo  in tudi  volijo  po svojem lastnem prepričanju, kakor vsak drug državljan, in potem naj bo prav ali ne kakemu župniku iz Bohinjske Bistrice ali pa oelo iz — — Bohinjske Bele.  Capito!  —  Seveda,  ti ljudje mislijo, da mora naše o. kr. uradništvo in učiteljstvo   tako voliti, kakor morajo voliti naši župniki in dekani, ko jim pride povelje iz Ljubljane — volite JoŠkota, pa ga volijo, ker ga morajo. Mi naprednjaki smo že taki, da volimo po svojem prepričanju — a ne na komando. — Laž. ki je vredna onega, ki je zmašil oni dopis, je, da je  soproga  našega  poslanca  dr. J. Vilfana   hodila  od  hiše agitirat za svojega moža.  Meni li dopisnik, da so radovljiške žene farovške kuharice ? Farovške kuharice  tekajo za svoje „može" — od hiše do hiše, kadar je treba   kako „pametno"   ukreniti. — Ravno taka laž je poročilo o agitaciji   vestnih   uradnikov  gg. Ravnili ar j a in Žuna. Opozarjamo odgovornega   urednika" „Slovenca",  da naj pazi na svojo vestne dopisovalce, ker drugače se  mu  zna  zgoditi, da bo moral  tudi  on iti študirat socijalno vprašanje    med    Katalonoe, kakor je šel „učeni" Mihec Študirat delavsko vprašanje med vestfalske slovenske   delavce ob Ruri. Pozor, pozor! Laž je dalje, da smo mi naprednjaki žugali radovljiškim  obrtnikom z bojkotom,   ako   ne volijo z nami. Laž-njivi   dopisnik   bi bolje storil,   ko bi stopil v tabor   „kat. izobraževalnega dru5tvaa v Rad ovljioi ter tam vprašal,   kak bojkot   so   sklenili pristaši „S. L. S.u še tisti večer po bitki in proti   komu.   Rečem ti, da mi ne račeš — — pravi  pregovor. In dopisnik .Slovenca" bi ne imel niti 30 korakov do vira onega bojkota, ko bi se  hotel  prepričati o istinitosti te naše trditve. In slednjič se dopisnik jezi čez prirejeno bakljado na dan naše zmage našemu poslancu, grdeč naše učiteljstvo, da bi lahko ono preprečilo,  da bi ne nosili šolarji lampijončkov pri tej  bakljadi. O ti posvečena kratkovidnost! Kako so li mogli oni to preprečiti, ko so imeli takrat ravno pouk v obrtno-nadaljevalni šoli in sicer od 6.—8. ure zvečer, a mi smo bakljado improvizirali Še le ob pol 7 uri, a nastopih smo ob 7 uri. Naši učitelji so o tej bakljadi vedeli toliko, kakor o svoji smrti. Raje bi prijel za uho našega kaplana, on je imel takrat ravno čas za to delo. In slednjič naj nam ne zameri „Slovenčev" dopisnik, ki vse le bolj skozi mrak vidi, da naši otrooi po končanem pouku lahko to delajo, kar jim mi starši ukažemo, a ne tega, kar bi jim ljudje ukazovali, ki imajo slučajno na dan 24 ur časa. V bodoče  svetujemo „Slovenčev emu"   dopisniku,   da  se naj raje naravnost  obrne  po informaoije do Lectarjevih  politikov,  kakor pa da lovi po „katoliškem okraju" pretirane novice. Tu pri Leotarju bo pil dobro vino, a Kunstelj ga bo pa še plesati navadil. Slednjič svetujemo dopisniku „Slovenca", da naj hodi v Radovljico ob solnčnem svitu in ne ob — mraku. Končno še eno !   „Nova Doba" je v neki  svoji številki pisala,  da so dr. Vilfana volili tudi Nemci in nemšku-
tarji. No, dr. Vladimire, krono za vsak glas ali še več, ako ga dokažete. Menda jih bodete sedaj krvavo potrebovali. Meščan.
— Koroški dat. šolski svet ia slovenska občina. V Strojni na Koroškem  se ima  ustanoviti nova ljudska šola. Občinski zastop Št. Danijel in krajni šolski svet v Strojni sto kot zastopnika vzdriavateljev Šole zahtevala slovenski učni jezik. Deželnemu šolskemu svetu, ki ga vodijo ne toliko pedagoški momenti, kakor v prvi vrsti germanizatorska tendenca, ta ukrep ni bil po volji iu njegovi organi so preudarjali na vse načine, kako bi se dalo preprečiti, da bi se na novi šoli v Strojni ne poučevalo v slovenskem jeziku. Po dolgem premišljevanju je končno dež. Šolski svet izdal glede učnega jezika to-le salomonsko-modro naredbo:  „Z ozi-rom nato, da se poslužujejo vse šole okoli  Strojne „slovensko-nemškega" učnega jezika,   se je deželni šolski svet  v spo raz um ljenju   s koroškim deželnim odborom odločil predpisati tudi šoli na Strojni slo-vensko-nemški   učni jezik**. Vprašamo, od kdaj pa ima deželni šolski svet pravico šolam predp>savati učni jezik? Državni temeljni zakon določa izrecno:   „Vsi narodi države so  enakopravni  in vsak narod ima neprekršljivo  pravioo do varstva in negovanja svoje narodnosti in svojega jezika.   Enakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v šoli, uradu in v javnem življenju se od države priznava. V deželah, kjer prebiva več narodov, naj bodo javna učilišča tako urejena, da dobi brez vsakega siljenja k priučenju drugega deželnega jezika vsak teh narodov potrebna sredstva za izobrazbo svojega jezika-  § 6. državnega   šolskega   zakona  pa se glasi: „0 učnem jeziku odločuje po zaslišanju tistih, ki vzdržujejo šolo, dež. šolska oblast v mejah, ki jih določa zakon." Da je torej koroški deželni šolski  svet s predpisanjem slovensko-nemškega učnega jezika na šoli v  Strojni  flagrantno  kršil veljavne  zakone, je  iz navedenih zakonskih določb povsem jasno raz vidno. Da vzpričo takšnega kršenja zakonov prizadete slovenske občine ne morejo molčati, je  pač naravno.  Kakor se poroča, je že tudi krajni šolski svet v Strojni sklenil, da se pritoži proti odredbi deželnega šolskega sveta na naučno ministrstvo.  Proti deželnemu selškemu svetu pa se pritožita tudi prizadeti občini Su. Danijel in Libeliče.
— Bližnje zasedanje deželnega zbora tržaškega In po vladi predlagana preosnova volilnega
rada. Kakor znano, je tržaški deželni zbor sklican za v ponedeljek, dne 16. t. m. Obenem je pa napovedana preosnova volilnega reda za mestni svet in obenem deželni zbor, ki jo v sklicanem zasedanju predloži vlada. Lahi so zagnali* velik krik radi napovedanega predloga, ki ga je uradni list „Osservatore Triestino" obelodanil že v četrtek. Včerajšnji „Piccolo" nasve-tuje med vrstami, naj   se predlagana preosnova  izroči  deželnemu odboru, ki je  obenem  mestna  delegacija, v proučevanje  —  kar pomeni zavlačevanje, pridobivanje Časa. „L* Indipen-dente"   pa pove  naravnost,   da bo predložena preosnova izročena deželnemu odboru, kjer bo bog ve koliko časa spala. Ne vemo še,  kaj poreko k temu predlogu slovenski voditelji v Trstu, vendar se nam pa zdi po vladi predlagani volilni red pravičnejši nasproti Slovanom nego je sedanji. Nočemo pa govoriti o ogromni razliki, ki obstoja med načrtom za preosnovo volilnega reda, ki ga je lani odobril tržaški deželni zbor, a ki ni zadobil najvišje sankcije, in med načrtom, ki ga sedaj predlaga vlada   Dobro so nam še v spominu viharne seje deželnega zbora tržaškega, v katerih je bil na nečuven, nasilen način sprejet in odobren oni zloglasni načrt. Tedaj je prvikrat zadonela v tržaški zbornici slovenska beseda. Slovenski po« slanci so energično vztrajali, a Lani so bili uprizorili komedijo in le s pomočjo' te komedije so se prerili iz zadrege. V dvorani je bil namreč tak vriše,  da bi človek ne bil slišal niti zaušnice, če bi jo bil dobil. Poročevalec je čital predlagani načrt in ga seveda ni nihče slišal. A ko je on prečitai enega paragrafov, je takoj sedel, nakar so ostali italijanski poslanci takoj vstali, češ, da je preči-tani paragraf sprejet. Celo vladni zastopnik name8tništveni svetnik LaŠČak je bil proti temu protestiral, češ, da je nameraval predlagati kako spremembo, a da tega m mogel storiti, ker ni mogel slediti Čitanju. Seveda je bilo potem pričakovati, da sprejeti načrt ne dobi najvišje sankcije. Pa je bil tudi res krivičen, oni načrt: po njem bi bili Slovani v Trstu sploh ob vsako zastopstvo v mestnem svetu in obenem v deželnem zboru. Po načrtu, ki ga sedaj predlaga vlada bi
Sa bilo voliti 83 poslancev, mesto osedanjih 54. Mesto samo je po novem načrtu razdeljeno v 6 okrajev, a vsi voliloi v mestu v 4 volilne razrede. V IV. razredu bi imel volilno pravico vsak moški, ki je avstrijski
državljan in ki je dovršil 24. leto in ki bivajo v Trstu najmanje tri leta, če ni že volilec v katerem prvih treh razredov.  Vsaki  teh štirih razredov voh po 17 poslanoev. Okolica je pa razdeljena v 3 volilne okraje a vsi nje voliloi so razdeljeni v 2 volilna razreda (dočim je bil za okolico do sedaj en sam volilni razred in šest volilnih okrajev, ki so volih po enega zastopnika). V prvi volilni razred spadajo vsi oni okoličanski voliloi, ki odgovarjajo vaem pogojem zahtevanim  za  volil o e  prvih  treh volilnih razredov v mestu;  v drugi pa vsi moški, ki so dovršili 24. leto, ki so avstrijski državljani in ki bivajo v Trstu najmanje tri leta, Če niso že voliloi v prvem razredu. Prvi okoličanski  volilni  razred bo volil (vseh 6   okrajev   skupaj)   9  poslanoev, a drugi volilni razred 6 poslancev. Na ta način bo Slovencem zagotovljenih 15 mandatov. Dočim predstavlja slovensko zastopstvo sedaj le ll°/0 vsega  deželnega zbora,  bi po vladnem načrtu predstavljalo 18%, to je skoraj petinko vsega deželnega zbora. A zadobili  bi Slovenci po tem načrtu še nekaj. Do sedaj je ves mestni svet skupaj volil 12 Članov v mestno delegacijo, odnosno deželni odbor. Italijanov je bilo 48, a Slovenoev le 6, in  tako  seveda  ni   nikakor mogel Slovenec v deželni odbor. Po vladnem načrtu bi pa deželni odbor se-stojal iz  15 Članov. 6 teh Članov bi izvolili   poslanci   vsakega volilnega razreda (vsaki  po enega)   iz svoje srede. Ostalih 9 pa vsi poslanci skupaj. Iu na ta način bi prišla v deželni odbor tudi dva Slovenoa.
— Obtožbe proti bivšemu uredniku „Slovenca" g. Mihaelu MoŠkercUi Kakor znano, so vložili proti bivšemu uredniku „Slovenoa" Mihaelu Moškercu pred c. kr. dež. kot porotnim sodiščem obtožbe radi prestopka zoper varnost Časti gg. dr. Franjo Rozina, dr. Ivan Tavčar, dr. Karel Bieiweis vitez Trsteniški, dr. Demeter vitez Bieiweis, dr. MUjutin Zamik, Janko vitez Bleiweis, dalje gospodične: Minka Jebačinova, Minka Vizjakova, Zora PredoviCeva, Ivana Ružičkova, Frančiška Benedikova, Vida Obrezova, Lina Fakinova, Milena Lavrenčičeva, Justina Kavčičeva, Mina, Danica in Vera Rohrmann, Marija in Ljudmila Sirnik, Leopolda in Marija Škerlj ter gospodje: Josip Groriup, Janez Pelko, Ebja Predovič, Pavel Endlicher, Janko Kocjan, Ivan Dražil, Anton Trstenjak, Karel Wi-siak, Rudolf Puch, Albert Sič, Anton Berce in Franc Arko. Uredništvo -Slovenca" izjavlja v svoji današnji številki, da lojalno obžaluje vse žalitve, kakor so te natančno popisane v posameznih obtožnicah kot neosnovane in prosi vse zasebne obtoži tel je, da se zadovoljijo s tem zadoščenjem. Obenem plača uredništvo „Slovenca" tudi vse zastopniške stroške. Vsi zasebni obtožitelji so lojalne izjavo „Slovenca" po svojih zastopnikih vzeli na znanje ter odstopih od nadaljnega preganjanja bivšega urednika g. Mihaela Molker ca".
— „Domoljub" je pisal dne 20 februarja: „V Kočevju in Ribnici kandidira za deželni zbor dr. Ferd. Eger, odvetnik v Ljubljani. Ta mož je pred leti odpadel od katoliške vere cerkve in pristopil k protestantom. Za to je menda postal voditelj liberalnih Nemcev." „Domoljub" je izpustil dost&vek: „in zaveznik klerikalnih Slovencev." Pri volitvi, pri kateri so klerikalci podpirali dr. Eger j a, dne 5. t. m. pa piše „Domoljub*: V Okraju Kočevje-Rib-nica je zmagal dr. Eger s 149 glasovi, propadel je ribniški liberalec ViŠnikar z 90 glasovi." Srama ti božji namestniki in brezdomovinoi pač nimajo nobenega. Zavezali bi se tudi s hudičem in bi ga rajše volili, kot naprednega Slovenca. Fej!
— Nesramno beračenje. V
Rimu bi nekaj ljudi rado na tuje Strofi te sezidalo cerkev „Santa Mari a Liberatrioe". V ta namen so preplavili ves „katoliški svet" in da tudi slovenskega naroda niso izpustili ti berači, je jasno. Saj je s o vensko ljudstvo doslej vedno rado dajalo za svete misijone, cerkve po tujih krajih itd. in zakaj bi se zdaj uprlo milim prošnjam, posebno če je na njih podpisana kaka visoka tonzuri-rana glava? Pred nami leži taka prošnja, v kateri se pa tako nesramno berači, da Človeka obide jeza, da bi dotičniku, ki jo je sestavil, kar priložil klofuto. Cerkev, pravijo, mora biti gotova letos, da se pokaže vdanost sv. Očetu, ki obhaja letos svoj mašniŠki jubilej. Dobro! Kdor hoče cerkev zidati, naj jo zida sam, kakor mora vsakdo, če si hoče zgraditi stavbo, sezidati jo na svoje stroške! Kaj briga nas Slovence tista cerkev v Rimu! Slovenski delavci in delavke, na katere gre predvsem to moledovanje, imajo drugih potreb dovolj, ne pa da bi prispevali za prešerno oerkev za lene Lahe! če sami ne bodo nič imeli, ne bo nikogar, ki bi jim kaj dal, pod Marijin plašč se naj pa spravijo le oni, ki
žele zidak' dotično oerkev. Slovenci imamo toliko cerkva, da pride na Kranjskem na 400 ljudi še ena. Za svoje duše smo, upamo, že dovolj preskrbljeni v tem oziru. če pa Lahi hočejo v nebesa s novimi cerkvami, naj si jih pa tudi zidajo na svoje stroške, če jih bodo na naše, jim to ne bo nič pomagalo za vstop v nebesa.
— Papež v onaedlevleL V Trnovem na Goriškem je pridigal nuno, da je papež padel v omedlevico, ko je izvedel, da dne 2. t. m. v splošnem volilnem razredu niso zmagali klerikaloi na Goriškem. Potem pa je pridušal voliloe, da naj volijo, kakor on ukaže, da ne pade papež zopet v omedlevico, češ, potem bi se znalo zgoditi, da umrje in bi ne imeli več papeža! Kakšna Škoda! — Toda tudi izmišljena papeževa omedlevioa ni nič pomagala. Ljudstvo je govorilo 9. t. m. in pognalo klerikalce od sebe.
— Snujmo društva I Na mno gin krajih bi naši somišljeniki radi osnovah društvo, ah nimajo potrebnih navodil, kakšna morajo biti pravila, ki jih je predložiti vladi v odobrenje. V vsakem kraju, osobito v kmečkih občinah, treba uvaževati krajevne razmere ter po tem snovati taka društva, da se njih delovanje razteza na krajevne potrebe, to je da bode organizacija ustrezala dejansko potrebi in da bode združevala čim večje število člavov. Društvena organizacija ne bodi prisiljena, ampak njeno potrebo in korist mora spoznati vsak Član. Ako bi kdo hotel v kakem kraju osnovati politično ali prosvetno društvo, katero naj bi združevalo somišljenike dotičnega okraja, obrne naj se do „Političnega in prosvetnega društva za Krak o vo in Trnovo v Ljubljani", katero v tem oziru vsakomur rado postreže s pravih in z navodili za osnovanje društva.
— Sprememba pri učiteljstvu.
Imenovani so gospodje, oziroma gospi oe: Katarina Smrdu za Senožeče, Štefanija Pečar za Juršiče, Josipina Majde za Šent Loreno, Marija Marovt za Hi nje, Fran Zagorec za HrvaŠki Brod, Josip Se dlak nad-učiteljem za Jesenice, p. Regalat oebul katehetom v Ljubljani, Božidar Dereani za Rib ni o o, Matija Žitko za Sodražico, Marij Jeleneo za Grodovič in Erika Kastrevec za Staro Loko v Kočevju.
— iS finančne Službe- Premeščeni so o. kr. fin. straže nadpazniki: Jakob Hirschmann iz Mengša v Cerknico (namesto v Krško, kamor je bil najprvo določen), Ivan Lapajne iz Cerknice v Postojno, Frano Smrdu iz Postojne in Luka Kunstelj iz Krškega v Mengeš: pazniki: Fridolin Lenard iz Senožeč v Ljubljano, Ant. česen iz Osilnioe v Senožeče in Jos. Begu s iz Postojne v Krško. V pokoj je šel nadpaznik Josip Hrovat. Iz službe je bil na lastno prošnjo odpuščen paznik Srečko Dornig.
Iz gledališke pisarne. Nocoj
(par) se poje zadnjič v sezoni D v o r a k o v a lirična opera „R u -s a 1 k a" z gospi co Gerbičevo v naslovni partiji. Princa poje gospod Orzelski, princezinjo gca. Gro-szova, jagobabo gca. Peršlova, prvo vilo gca. Skrdlikova, kuhar -čka gca. Thalerjev a, povodnjega moža g. Vaši Če k, logarja gospod Kratochwil, lovca g. Križaj. — V torek (zadnja predstava v abon-nentu za nepar) se poje na korist kapelniku gosp. Hil ar i j u Benišku prvič poljska narodna opeia nMa-zepa" z g. Orzelski m v naslovni partiji.
Eoncert Dimitrija Slavjanske-ga AgrenJeva bo v ponedeljek
23. m ar o a t. 1. ob polu 8. zvečer v veliki dvorani hotela „Union" s tem-le sporedom: I. del: 1. „Balada o ve^ likanu Dobrinji Ni ki tiču iz XI. stoletja". (Dimitrij Slavjanski in zbor.) 2. „Prstan skrivam", starodavna pesem. (Zbor.) 3. „črnooki mladenič", zabavna pesem. (Zbor.) 4». „Haz Bu-lat", kavkaska romanca. (Dvospev za tenor in bariton.) 5. „NoČ je temna", ljubavna pesem. (Samospev Margite Slavjanske.) 6. „Lepi Čas je brž minil". (Samospev Margite Slavjanske). 7. „Proč s tugo". (Samospev Margite Slavjanske.) 8. „Breza na polju". (Dimitrij Slavjanski.) II. del: (cerkvene pesmi.) 1. „ Brezmadežna devica". (Zbor.) 2. „ Pesem kerubinov". (Zbor). 3 „Ne zapusti me, Gospod". (Zbor.) III del: 1. „Svečana koraČ", posvečena ruskemu carju. (Zbor). 2. „Deklioa v gozdu". (Zbor.) 3. „Na zelenih tratah", plesna pesem. (Zbor.) 4. „Vseh gora vrhovi". (Dvospev Margite in Jelene Slavjanske.) 5. „Ej uhnem", stara brodarska pesem. (Zbor.) Pri harmoniju: M. Ivanov. Blagajnica se odpre ob sedmih zvečer. Predpro-daja vstopnic v Šešarkovi trafiki v Šelenburgovih ulicah.
Društvo „Pravnik11 opozarja svoje člane na predavanje, koje bo imel g. dr. Josip Šilović, kr. vseučiliški profesor v Zagrebu, v nedeljo ob 8. svečer v „Mestnem domu" o predmetu „Uvjetna osuda i uvjetni dopust" in prosi s o žirom na dovolj zanimivo  tvarino  in aloveeo osebo
predavateija-uoenjaka polnoštevilne udeležbe.   Kakor nam poroča „Aka-
j denarja", bo po predavanju z gosp.
[ predavateljem sestanek v „Narodnom domu".
FeUttšno In prosvetno društvo aa ■rakovo In Trnovo opozarja tem potom na zanimivo javno predavanje, ki se vrši jutri ob pol štirih popoldne pri Steinerju v Trnovem. Predaval bode živin o zdravnik g. A d o I f R i b n i k a r. Pristop ima vsakdo Naj pride vsak, kdor se zanima za umno gospodarstvo. Po predavanju bode občni zbor.
Kdo bo plačal raikošno poslopje   »Katoliško Tiskarno*' v
LJubljani? Odgovor na to vprašanje je kratek a točen; plačalo ga bode naše dobro, a nezavedno ljudstvo s tem, da kupuje in razširja po deželi na tisoče tiskanih „Domoljubov" in temu podobnih tiskovin! Vsak „Domoljub" pomeni za naš narod en jermen, koji se potem v množini sple-tejo v ono pravo rusko nag a j ko ali kazalki knut, s kojim bode teplo naše t-večeništvo nase dobro in nevedno ljudstvo, kakor so izraelski kralji pretepali verno ljudstvo s škorpijoni? Toda, ako smemo verjeti besedam g. deželnega poslanca K. G-angla, bode naš kmetic po novi šolski izobrazbi že v bližnji bodočnosti toliko prosvet-ljen, samostojen in samozavesten, da bode pri volitvah zapisal sam na glasovnico svojega zaupnega poslanca, a ne od župnika mu priporočenega — zato da je le „mir pri hiši*!
„NaJbuJŠi sovražniki". Piše se nam iz zdravniških krogov: Samo praktični zdravnik in zlasti okrožni zdravnik na deželi ve, kako velikanska je nevednost našega ljudstva v zdravstvenih stvareh. Sicer je rečeno: blagor ubogim na duhu, ker njihovo je nebeško kraljestvo, toda zdravniki moramo skrbeti za te'esno zdravje ljudi na tem svetu, in tu nam ljudska nevednost ovira vsako delo in je čest o krat popolnoma onemogoči Paj čevine, urin, kravji in konjski odpadki so še vedno jako priljubljena domaČa zdravila. Pri infekcij osnih boleznih boleznih je pa zdravnikovo stališče še celo težko. Dopoveduj in dopoveduj ljudem kolikor hočeš — nič se jih je prime, ker ne morejo slediti tvojemu dopovedovanju in tvojim razlagam. Zdravnik bi moral 14 dni bivati v vsiki hiši in ljudem pridigovati, predao bi ga razumeli. Ljudem tega ni zameriti, ker niso nikdar imeli prilike, kaj temeljitega Čitati o infebeijoznih boleznih in njih prouzroČiteljih. Pri Nemcih je lažje delati. V namskik „Familienblattih" je v vsaki Številki kaka popularno pisana meciemska črtica. Taki opisi so koristni ker dobe Čitatelji vsaj nekaj pojmov o medicini in Če je potem poklican zdravnik, mu vsaj verujejo, ga vsaj razumejo, in se potem radb in kar je posebno važno, točno ravnajo po njegovih odredbah. Masa slovenskega ljudstva — to se je pokazalo pri lanski epidemiji — pa nima nobene ideje na pr. o infekcij osnih boleznih. Kako tudi, saj ni imela nikdar prilike, kaj takega Citati. TJboštvo naše popularno-znast7e-ne literature ie grozno, na medicinskem polju pa oelo nimamo ničesar. Lani je izdal dr. Demšar brošurico o spolnih boleznih; to je bil prvi pojav na polju medicinskih popularno zna-t veni h razprav. Z velikim vesoljem sem pozdravil zdaj R. M urnika izvrstni spi- „ Naj hujši sovražniki". Ta kajižica je zlata vredna, kaj takega Slovenoi sploh še nismo imeli. Knjižica je taka, da bi jo morali zdravniki, učitelji in duhovniki spraviti v vsako hišo, zakaj koder bodo to knjiiioo čitali, tam bo v slučaju bolezni zdravniško lahko delati. „Nar. založba" si je pridobila resnično zaslugo a izdajo te knjižice. S takimi deli se več koristi slovenskemu narodu kakor s celimi skladovnicami drugih knjig. Zdravje je vendarle prva stvar, pri nas pa po-mrje -amo v sle d ljudske nevednosti na tisoče in na tisoče ljudi. Naj bi „Narodna založba" nadaljevala po tej poti in obogatilo slovensko popular-no-znanstveno literaturo še z več takimi deli, kakor so Murnikovi „Najhujši sovražniki".
ljubljanska društvena godba. Ljubljansko društveno življenje se je v zadnjem desetletju izdatno oživilo. Število društev raste od leta do leta. V prvi vrsti pa opažamo množitev narodnih društev, ki si stavijo kot prvo in kardinalno točko biti društvo, ki naj slovenski živelj Ljubljane krepi. Veliko teh društev prireja vsako leto društvene veselice: plese, koncerte, zabavne večere itd. Pripoznati se mora, da bi bile te različne prireditve brez civilne godbe nemogoče. Prigodi se namreč večkrat — posebno v pustnem Času — da so na en večer 2 do 3 večje prireditve, pri katerih se rabi orkester. Ako bi obstajala v Ljubljani samo vojaška godba, je izključeno, da bi mogla zadostiti vsem potrebam. Marsikatero društvo bi prišlo v položaj, da bi svojo običajno
veselico moralo opustiti ali pa določiti tak čas, ki bi bil neprimeren za dober obisk.   Večina teh društev pa je na svojo vsakoletno veselico tako navezano, da jo mora prirediti, ako hoče   vzdržati   v  društvu finančno ravnotežje. Dohodki ravno teh veselic podkrepe denarno stanje društev prinašajo jim pa tudi moralnega uspeha. Pomisliti je pa tudi, da se včasih naroči godba za prireditve, ki imajo političen značaj in vojaška oblast ga lahko dobi tudi na nedolžnem narodnem slavju, da odpove sodelovanje godbe. „Ljubljanska društvena godbau je  za Ljubljano kot središče narodnega  življa Slovencev velikanskega pomena! „Ljubljanska društvena godba" je za naše   narodno - slovenske prireditve neobhodno   potrebna! — „Ljubljanska   društvena   godba" je vsakemu    slovenskemu    društvu v Ljubljani in izven Ljubljane za vsak slučaj na  razpolago.   Da  se „Ljubljanska   društvena   godba" mora vzdržati, govori še drugi, za mesto Ljubljano   in  Slovence   sploh zelo važen razlog.   Slovenoi stoje v vrsti kulturnih narodov.   Napredek v kulturnem razvoju se opazuje, raste in ; se širi od leta   do  leta.   To  je ne-■ ovrgljivo dejstvo in s ponosom smemo trditi, da  smo  do se daj napredovah na vseh poljih narodne prosvete. To ' uvažujejo  tudi   naši najzagrizenejsi narodni   nasprotniki  in    vsak naš uspeh poeaenja za nas  zmago, obenem pa je mig'jaj in jasen dokaz nasprotniku,   da   vstajamo   in se postavljamo v bojno črto na tem polju!   Poleg literarnega dela, glo-diŠČa,   slikarske  umetnosti  itd. ima pri kulturnih narodih zelo važno nalogo glasba, katera naj vzbuja pri narodih čut za lepoto. Ona je pokii-oana, da blaži človeški čut, ona daje vsem kulturnim narodom dosti prilike, da se med seboj  poskušajo in smelo lahko trdimo, da se je ravno na   kulturnem    polju glasbe ovekovečil marsikak narod  in si postavil  nevenljiv   spomenik, katerega strme občuduje ves svet.    In   kar je drugim narodom sveto, kar je drugim narodom i d © a 1r pa ne sme biti nam Slovencem postranska stvari Pevskih društev je med Slovenoi razmeroma mnogo,   goji  se  tudi dokaj koncertnega petja.    Kar   se   pa tiče domačega slovenskega orkestra, smo šele pri ustanovitvi.    Slovenski orkester je postal tako živa potreba, kateri nihče ne   more   in   ne sme ugovarjati.    Ljubljana, slovenska metropola,     Ljubljana,   središče in osredotočje   slovenskega kulturnega življa mora  dobiti svoj  orkester, ki naj sodeluje  pri  predstavah slovenskega gledišča, pri Matičnih koncertih in prireja samostojne simfonične koncerte. To je tako nuj za in neobhodna potreba,  sa  katero  se  mora vsak zavzeti, ki želi napredka Slovencev. In tak orkester se ob izdatni podpori slavne mestne občine ustanovi. Podlaga je tu, tveba še spopolnitve.
Krajno skupine c. kr. poštnih In hrzojavnlk uslužbencev v LJubljani občni zbor bo v nedeljo 15. t. m. ob 4. pop. v društveni sobi Emon-ska cesta 11.
Dobrim Hudem* V Ljubljani na Rimski cesti Št. 2 leži na smrt bolan marljivi slovenski fotograf gosp. I. Kotar, ki je splošno znan kot nenavadno spreten mojster. Svoj čas je bil sotrudnik veČine slov. ilustriranih listov in publikacij, fotograf o val razne stvari za umetniške, zgodovinske in starinske zbirke, za deželni muzej, razne stare freske i. t- d. Zdaj je nevarno obolel ter leži doma v največji bedi; njegova bolezen je pahnila v veliko nesrečo tudi njegovo obitelj, ki šteje več nedoraslih otrok, in trpi največje pomanjkanje. Želeti je, da bi se občinstvo, njegovi kolegi, prijatelji in znanci ozirali na to notico ter zaslužnega in ne po svoji krivdi nesrečnega moža in obitelj po svojih močeh podpirali! — Prosi se, da se vsakovrstni darovi pošiljajo njemu ali pa uprav-niŠtvu tega lista.
Nagla smrt. Ko je snoči ob polu 7. prišel v „Kasino-Verein" Samassov prokurist in hišni posestnik Pod TranČo št. 13 g. Lambert Fridrioh, je nenadoma padel in bil takoj mrtev. Pokojnik je oženjen ter 1852 rojen v Ljubljani in semkaj pristojen. Zdravniki so konstatovali, da ga je zadela kap. DomaČi so odredili, da se je nje« govo truplo prepeljalo na dom.
0 letošnji   stavbni sezoni.
Vselej, kadar prisijejo prvi pomladanski solČni žarki, prikažejo se ti tudi kmalu zidarji is Furlanije. Letos je sv. Gregor že za nami, pa Furla-nov še ni. Na stavb išči h je še prazno. Pač prenaša na dveh par kaznenoev mokro opeko in meša par žensk malto, toda „kela" leži še v kotu, ker ni zidarja. Prihodnji teden bo živahnejši, ker so stavbni ki prisiljeni s delom pričeti in dobiti delavski materijal.— Predvsem bo letos ometati tistih 14 poslopij, ki so se lani zgradila, ozir. dogradila.   O novih zgradbah to leto
(Dalje v prilogi.)
2. Priloga „Slovenskemn Narodu" žt. 64, dne 14. marca 1908.
ne bo veliko povedati, ker bo njih Število napram preteklim sezonam — telo majhno.   Temveč se bo prizida-
val o, adaptiralo iu razširjalo Izmed dograjenih poslonij sta omeniti tn oajprej stavbi „Ljudske posojilnice-ob MikloSičevi cesti ter „Katoliške Tiskarne" v Kopitarjevih ulicah, ki bosta do prihodnje zime popolnoma dodelani in tudi že uporabni. Na Ko-deljevem se prično graditi prihodnji mesec objekti vojaškega preskrb o va-
ca; v mestu samem pa si zgradi ob Bleivreisovi cesti Janko Popović e ot adstropno poslopje, na Dolenjski
esti si zida trgovec F; ano Babic puo nadstrop o hišo; ua Opekarski cesti si napravi posestnik in gostilničar Anton Steiner čeden salon, v Jenko Tih ulicah si zgradi m agi s trat ni sluga Iv. Kavčič pritlično hišo; pleskar Ivan Bricelj si pnzida kolnico iu napravi prizidek z 2 sabama. V Florijanskih ulicah št. 20 bo dal Rud. Škulj adaptirati nekatere prostorej stavbnik Pil. SupanČič bo prezid al v nekdanjem ^Katoliškem", zdaj njegovem „domu" dvorano in stranske prostore v prvem nadstropju ter jih adaptiral za stanovanja. Posestnik Fr. Zabukovec na Opekarski cesti bo dal postaviti pri svoji hiši gostilniški paviljon ter prizidek in iz gospodarskega poslopja adaptirati dal prostore za stanovanja. Ivan Ogrin, posestnik in zidarski mojster bo napravil pri svojem poslopju leseno lopo in žično ograjo ob zemljišču v Karlovskem predmestju. Za vsa ta in podobna dela se bo potrebovalo okoli 8C0 zidarjev in delavcev.
Kolizejsha stavbišča in zgradba BOVO Ceste. Letošnjo pomlad so pričeli svet na jugovzhodni strani Koli-zejskega (sedaj Deghenghijevega) po slopja preurejati, in sicer se ondi sledeče premeni: Del ondotne jame se zasipa; stari del „Ceste na Rudolfovo železnico" od Kolizejskih ulic do pro-testantovske cerkve se opusti, mesto DJe pa se gradi skozi sredo novega stavbnega sveta nova cesta Na voglu ceste in vrta zgradi si g. Iv. Knez privatno poslopje. Prst in drug potrebni materijal dovažajo z nekdanjega dirkališča kluba slov. bici-klistov.
Mestna plinarna ima zdaj četrti novi kotel za plin dodelan. Njegov obseg je vprav velikanski in je plinarna zdaj opremljena za par desetletij s potrebnim aparatom.
Pri železni brvi Južne železnice se delajo še hrastove stopnice. Ko bodo te dodelane, se izroči ta brv svojemu namenu.
Sadno drevje je po določilih deželnega zakonika iz L 1870, jeseni do 15. novembra, spomladi pa do 15. aprila, najkasneje pa do 15. m a j a gosenčnih gnezd, zapredkov, ličink i. dr. očistiti, spomladi napadena drevesa posekati in sežgati, mrčes pa, naj se pokaže v kakršnikoli obliki, pokončati. Kdor se tem odredbam ne pokori, zapade globi event. zaporu, ali pa se da delo na gospospodarjeve stroške izvršiti. Na marsikaterem vrtu pa ti visi z drevja ne broj goseničnih gnezd, podobnih osušenim in zakrivljenim židovskim nosovom.
Nove cigarete. S 16. marcem se bo začelo prodajati sledečih šest vrst importaranih egipčanskih cigaret: Melek in Myrto s pozlačenim ustnikom v zavojčkih po 100 komadov, zavojček po 11 K; Daire brez ust-mka in Amenophis z ustnikom v zavojčkih po 100 komadov in v pločevinastih dozah po 25 komadov po 9 K oz 2 K 25 v ter Katmer z ustnikom in Rhodis brez ustnika v enakih zavojih po 8 K oz. 2 K.
Predavanje za kmetovalce pri
reja podružnica c. kr. kmetijske dru žbe v St Vidu nad Ljubljano. Vseh skupaj jih je bilo že enajst. Predavali so gg- GroiubaČ, Legvart. Pavlin, Pire, Ribnikar in Žir ovil i a. Kmetovalci ta predavanja Še dosti dobro obiskujejo, ker se pri tem marsikaj koristnega nauče. Šentviški klerikalci so pa ta predavanja pisano gledali, ker jih vodi g. nad-učitelj Zirovnik. Toda — vsaka po-vodenj se uteče ! Zato so pa na predavanje preteklo nedeljo 8 t. m. prišli celo trije mladeniči iz škofovih zavodov, dasi je ravno gosp. Zirovnik predaval ta dan.
Čebelarski shod.   15. t. m. ob
3. uri popoldne se vrši čebelarski shod v Rakovniku pri Med-, odah pri g. Pavlinu. Predaval bo g. nadučitelj Ant. Likozar o naprednem čebelarstvu.
Utonil Je v Mlinščici petletni Ivan Tihel, ki je bil v oskrbi Marije Jemc v Klečah pri Dolskem.
Kap le zadela v gostilni Tomaža Berganta v Kamniku delavca Josipa Keclja, ko je šel po pogrebu generala Holečka pit pokalico.
Razširili bodo to pomlad šolsko poslopje v Ihanu okraj Kamnik. Novi del poslopja bo namenjen za nadučitelj evo stanovanje ter v učne svrhe. — V Mavčičah pri Kranju prično prihodnjo pomlad z zgradbo novega šolskega poslopja za dvo, ozir. tri-razrednico. Materijal bodo letos do-važali. Šolskih otrok je zdaj 136. —
Na Žalni bodo to pomlad gradili novo šolsko poslopje. Stavbna dela so že razpisana.
Startna nesreča V kamnolomu v Zapoti pri Litiji je padla tako velika plast kamenja na delavca Pranoa
0 b a h o iz Št. Jurja pri Sv. Križu, da je umrl v sled poškodb
Dela na progi Ju ine železnice Prihodnji mesec prično v Borovnici nadaljevati s polaganjem novih močnejših relsov, kjer so lansko leto z delom prekinili. Letos upajo progo od Borovnice do Trsta s polaganjem končati.
Nova postaja Južne železnice Vrd| med Borovuioo iu Logatcem, se gradi. Na primerno razširjenem prostoru so že položdi več potrebnih glavn h in menjalnih tirov, skladišča, zdaj pa grade postajsko poslopje. D » zime bo baje vse končano. Postaja bo služila obojnemu prometu Od Vrhnike do te postaje je deloma zgrajena že nova dovozna oesta.
Odlikovanje člani prostovoljnega gasilnega društva v Spodnjem Logatou gg. Josip Smole v Spod. Logatcu, Ivan M e r 1 a k, Franc Novak, Prano Peč kaj in Frano Reh-berger v Cevoi so dobili za 251etno zaslužno delovanje Častne svetinje.
Dovoljen jo za izvrše vanje stavbinsbe obrti je dobil g. Anton P i 1 s v Idriji.
Poštna nabiral a lop se postavi od ponedeljka oaprej v Gornjem Bo-štanju. Oskrboval jo bo Josip D o -bo všek.
Udeležba kmetijskega tečaja na kmetijski šoli na Ormu. Tridnevni kmetijski tečaj, ki ga je priredilo vodstvo od 8. do 11. t. m. je bil prav dobro obiskovan.   Prvi dan
— v nedeljo — dopoldne je bilo 120, popoldne 5 4, drugi dan v ponedeljek — dopoldne 31   in popoldne
1 7, tretji dan — v torek — dopoldne in popoldne 1 2 udeiežnikov, sami gospodarji, večinoma z novomeškega in krškega okrajnega glavarstva. Med udeležniki so bili tudi monsignor prof. Tomo Zupan iz Okroglega, gosp. deželni poslanec I. Dular iz Jurkevasi in 1 posestnik iz Istre. Mnogobrojna udeležba v nedeljo je pokazala, da se naši posestniki zelo zanimajo za take poučne tečaje, vendar za večdnevni obisk in udeležbo jim primanjkuje, kakor se j»h je mnogo izrazilo, v to potrebni čas.
Spomladanski lavni vinski semeni v Krškem. Opozarjamo še enkrat vse cenj. vinske kupce na javni vinski semenj, ki bo prihodnji torek, dne 17. t. m. Vina bo prav veliko i u zato se bodo lahko sklenile prav d ibre kupčije. Ker se priče semenj > i e cb 10., pridejo Ljubljan-ćanje nnko - dopoldanskim vlakom, ki gre l Ljub jane ob 7. uri 15 minut. Iz Krškega se vrnejo lahko že popoldne ob 3. uri 10 minut. — V sredo pred sv. Jožefom je v Krškem tudi velik živinski semenj.
Spet ne bode niči iz Celja, 13.
marca: Nedavno se je v našem mestnem občinskem odboru predlagalo, najeti posojilo 200.000 K v prireditev hiš, ki naj bi nudile cena stanovanja. — Potreba stanovanja za nižje sloje prebivalstva je res nujna in veselilo bi nas bilo, ako bi to zadevno naši mestni očetje bili res ustvarili saj nekaj. A iz vse te namere ne bode nič! „Nervu* rerum" je tisti šment, ki tudi najboljšo voljo
— ugonobi. Zidati bode treba novo poslopje za davkarijo, obilo novcev bode treba za „bodočiu vodovod. A teh ni in ni. Zato pa — potrpljenje!
Čitalnica v Rajhcnburgu. Otvo ritev novega gledališkega odra bo v četrtek,   dne  19. marca.    Uprizori se veseloigra   nDr. Vseznal    in njegov sluga Štipko Tiček".
Utopljenega so našli v nekem
potoku na Gor. Štajerskem iz Ljub-nega L. SernoveŠnika, o katerem smo včeraj poročali, da je Šel z doma z doma z namenom, da se usmrti vsled neozdravljive bolezni. Pokojni je bil doma iz Mozirja.
V Možicah na Koroškem so Slovenci pri občinskih volitvah propadli v L in III. razredu. Poraz so zakrivili sami, ker niso v zadostnem števi'u prišli na volišče.
Uboj. 30. julija 1905 je na plesu v Colu pri Repentabru 311etni rudar Blaž Ivančič iz Materije vrgel vrč k s tako silo v glavo železniškega delavca Jožefa Griachetta, da je ta Čez 4 dni umrl Ivančič je po uboju izginil in ho ga prijeli še le 17. nov. 1907 na Štajerskem pri nekem pretepu. Obsojen je bil le na 3 mesece ječe zaradi prestopka proti varnosti življenja.
Akad. društvo slov. agronomov „Kras" na Dunaja ima svoj občni zbor z običajnim sporedom 16. t. m. v restavraciji „Holzeru XIII. Turkenschanzstrasse 19
Vojna eskadra v Trsta. Včeraj dopoldne je prišla v tržaško pristanišče vojna eskadra, sestoječa iz kri-žarke.   oklopnice in nekaj torpedovk.
Nazaj iz Ameriko Včeraj popoldne ob 2 je priplul v Tržaško pristanišče parnik  avstro amerikanske pa-
robrodne družbe „Aliceu, Ž njim se je pripeljalo 1400 nesrečneže v, ki so se bili podali v Ameriko iskat sreče.
Med i>i<mi je bilo največ Madžarov in Soaakov. — 30 njih je morala policija prevzeti i u jih poslati dalje ua državne stroške, ker so reveži brez sredstev. — Med plovbo iz Amerike v staro Evropo se je na parniku zgodila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. V Atlantskem oceanu je Tereziji Wirt rojeni Pallovitz, soprogi Gašperja Wirtba. doma iz Stolnega Belega grada padel iz rok v morje 2-etm sinček, imeuom Gyulo. Nesreča se je pripetila 89 februarja zvečer. Vrgli so sicer takoj v m rjr rešilni pas s fiksno lučjo in pluli nazaj proti onemu mestu, kjer je otrok padel v morje, a otrok je ie utonil. Nesrečno mater ie pa policija ob prihodu v Trst vzela na zapisnik, da se pojasni, jeli otrok res po nesreči padel v morje in aH ga ni morda mati vrgla nalašč. Snoči je bila mati pridržana v zaporu. I
Beda v Ameriki. Avstrijsko-ogrski konzulat v Netv- Yorku je pred kratkim na lastne stroške poslal v domovino veliko število, baje 900, Slovakov, med katerimi so bih tudi Jožef Lahky, Ivan Hugvela in Adolf Paozet. Ko so se včeraj s parni kom pripeljali v Trst, niso navedeni trije Slovaki imeli nobenega vinarja denarja m ki*zalo jim ni drugega, kakor stopiti v vlak in poskusiti svojo srečo. Mislili so se na ta način slepo pripeljati do doma, a so se siromaki varali. Sprevodnik je kmalu prišel nato in tako so morali v Ljubljani izstopiti iz vlaka in se bodo morali zagovarjati zaradi prestopka želez -ničnih predpisov pred sodiščem. Pa se še dobe ljudje, ki odhajajo v tem neugodnem času v daljno Ameriko.
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni „Evropa11 ima od danes do vštetega torka sledeči spored: Smo vendar enkrat sami!!! (Smešno). „Steeple Chase". Nesrečna konjska dirka. (Interesantna pa naravi posneta projekcija! Pretresljive zadnje dirke, ki so se vršile pred mesecem v Parizu. Požigalec. (Žaloigra). Mož z leseno nogo. (Smešno). V torek sodeluje „Društvena godba" pri predstavah ob 4., 5, 6 , 7. in 8. zvečer.
V panorami-kosmorami na
Dvorskem  trgu pod Narodno kavarno je razstavljena  od jutri naprej A 1 z a c i j a, Lotaringija. Flegmatičen vlomilec. Ko je
Šla danes zjutraj mimo poštne flUjalke na Cesarja Jožefa trgu neka ženska in videla v pisarni delavsko oblečenega človeka, se ji je takoj obudil sum, da to ne more biti nihče drugi, kakor vlomilec, in tudi to sumnjo takoj mimoidočim izdala. Naenkrat se je pred hlijalko nabrala množica radovednega občinstva, in tudi policija je bila mahoma obveščena o tem. „Tatu se pa ni prav nič zmenil za predpriprave, ki so se zunaj delale zanj, marveč je flegmatično opravljal za zapahnjenimi vrati svoj „hudo-detek w posel. Množica je že nestrpno čakala, kdaj pride policija in zgrabi roparja Ko pride ta res tja in odpre vrata, je postalo vse nervozno. Ali bo streljal ali se bode branil z nožem? so ugibali zunaj. In ni hotelo priti do nepričakovanega presenečenja. Komaj policaj stopi v rilijalko. že se smeje obrne nazaj in odide. Lahko si je pa misliti, kak obraz je naredil „lopov", ko vstopi v pisarno 5 oboroženih mot, vsa nervoznost se je pa i z premem! a pri strmeči množici v glasen krohot, ko je izvedela, da je je bil tat kurilec peči. Stvar je postala predmet raznih burk, a pozornost one ženske je pa z resnega stališča le odobravati, pa če je prav bilo vse le prazen strah.
Aretovala te včeraj mestna policija 27 letno, slaboglasno šiviljo Meto Zalokarjevo rodom iz Rodice, pristojno pa v Jarše v kamniškem okraju. Navedenka ima v mesto prepovedan povratek, je bila zaradi nepoštenosti že devetkrat predk&zno-vana in ima tudi sedaj na vesti iste grehe. Oddali so jo sodišču.
Delavsko gibanje Včeraj se je iz Amerike pripeljalo 12 Hrvatov in B Slovencev. 60 Hrvatov se je odpeljalo v Heb, 15 pa v Beljak.
11 gubi j ene in naldene reci. Posestnikova hči Marija Žerovnikova je izgubila staro denarnico, v kateri je imela 9 K denarja. — Neka dama je izgubila Črn ščipalnik. — Zidarski mojster g. Jernej Hlebš iz Hradec-kega vasi Št. 28 je potegnil iz Gruberjevega prekopa 4 m dolg, debel hlod. Lastnik ga dobi nazaj pri Hlebšu na domu. — Sluga finančne prokurature Matija Rodič je našel specialno karto Kranjske in jo oddal pri magistratu. — Sprevodnik električne cestne železnice Jakob Globočnik je izgubil zlat prstan z diamantom, vreden čez 80 kron.
„Društvena godba Uabljan-
aka11 koncertuje danes zvečer v hotelu „Južni kolodvor" (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Drobne novice.
Trgovanska pogodba   s Srbijo
stopi v veljavo šele r> 1. januarjem 1909.
— 1 milijon za dobrodelne namene daruje prva avstrijska hranilnica na Dunaju povodom cesarjevega jubileja.
— Grozovit čin blaznika. Iz praške blazniee so poslali več manj nevarnih bolnikov v gozd drva sekat. Pri delu je napadla blaznost bolnika Mandika, da je s sekiro razklal glavo tovarišu Kučeri, potem pa kakor maček splezal ua visoko drevo, Priti so morali ognjegascj z lestvami, da so ga spravili z drevesa.
— Strašna nesreča. Na mostu nad železnico Turin-Milan je zadel ponoči velik avtomobil ob tramvajski voz. Avtomobil je padel na želez-nično progo. Sedem oseb, med njimi tri ženske, je bilo ubitih, pet oseb pa je bilo ranjenih.
— 200 pozabljenih vagonov. Nedavno se je poročalo, da je na progi Moskva-Kaznn zginilo 200 voz. Že dalje časa so se slišale pritožbe, da na tej progi manjka tovornih voz. Sedaj pa so našli na postaji Perovo onih 200 voz, ki so bili pozabljeni, dasi so bili nekateri celo natovorjeni.
— 1,200.000 K za ljudska stanovanja je darovala češka hranilnica v proslavo cesarjevega jubileja.
— Umrl je v Varšavi poljski pisatelj Piplawski.
Rožne stvori.
* Zavarovani kralji. Portugalski kralj Karlos je bil zavarovan pri dveh družbah za 1,600.000 K. Navadno so vladarji zavarovani še za večje vsote. Strel, s katerim je anarhist Bresci ustrelil italijanskega kralja Humberta, je veljal angleške zavarovalnice 30 milijonov mark. Seveda morajo vladarji, kojih življenje je v neprestani nevarnosti, plačevati tudi visoke premije. Kralj Aleksander se je hotel par tednov pred nasilno smrtjo zavarovati v Londonu za 1,600.000 mark, toda premija se mu je zdela previsoka ter se je hotel ponuditi v zavarovanje pri bližnjih zavarovalnicah, toda smrt ga je prehitela. Napoleon III. je dal svojega sina kmalu po rojstvu zavarovati za 40 milijonov mark, ki so se izplačale sinu, ko je postal polnoleten. Toda zavarovalnino je užival le kratek čas, ker so ga Culukafri zahrbtno ubili. Angleški kralj Edvard je zavarovan za 15 milijonov mark, a mnogo večje so zavarovalnine raznih finančnih krogov, ki bi jih s kraljevo smrtjo zadel morda polom. Taka zavarovanja znašajo na Angleškem več kot 50 milijonov. Ko je umrla kraljica Viktorija, se je samo v Londonu izplačalo na takih zavarovanjih nad 5 milijonov mark.
* ^JPustitc male k meni ...« V Soluogradu oskrbujejo » nebeške sestre« otroško zavetišče. Kako malo poznajo »nebeške sestre« brata Kristusa in njegova vzgojna načela, dokazuje shiraj, da je »sestra« Matilda 4letni deklici v spanju izpulila šop las, đa je sirotici nastala na glavi za petkronski tolar velika pleša. Tako sirova kazen je doletela deklico v spanju zato, ker ni zvečer odložila glavnika iz las.
* Elektrike ni poznal. Iz Hesen-skega je prišel boljši kmet obiskat svojega sina-vojaka v Mogunc ter se nastanil v hotelu. Ko se je dobro na-večerjal, je šel po 9. uri spat. Gostilničar, ki je imel navado, tla je ob 1. popolnoči stopil na ulico ter pogledal po oknih hotela, ali so ovsod luči nga-snene, je zagleda.) kmetovo spalnico razsvetljeno* Poslal je natakarja k njemu vprašat, ali mu morda česa manjka. Natakar je potrkal na vrata, kmet je skočil iz postelje, nakar se je razvil sledeči razgovor: Natakar: »Ali vam morda česa manjka, ker še žgete luč?« Kmet: »Sam bog vas je prinesel, kako sem vas vesel. Niti očesa še nisem zatisnil, pihal sem, da me trebuh boli, a luči le nisem mogel ugasniti.«
* Kje se stanuje najceneje in najudobnejše? Kdo bi verjel, da je tak paradiž v velikih ameriških mestih, v prvi vrsti v Njujorku. Hišni gospodar v Njujorku je pravi angelj v primeri z našimi. Za letnih 1200 K najemnine odda stanovanje s štirimi velikimi sobami z vsemi mogočimi udobnostmi. Vsi prostori se grejejo s parno kurjavo, za katero skrbi hišni gospodar. Vsak čas, podnevi in ponoči lahko dobi stranka vročo vodo. Nadalje postavi gospodar vsaki stranki omaro za led in aparat za kuhanje s plinom. Vsaka stranka dobi nadalje telefon, a vse potrebščine se potegnejo v stanovanje po vzdigalu. Vsako stanovanje ima svoje kopališče z mnogimi ogledali, omaricami, celo omarica za domačo lekarno je v njem. Plin je v Njujorku tako poceni, da je treba veliki stranki plačati za kurjavo in razsvetljavo na mesec kvečjemu 8 kron.
* Meteor je ubil v državi Ohio (Amerika)   nekega človeka.   To je
drugi znani slučaj v zgodovini, da je meteor zahtevaj človeško žrtev. Prvi tak slučaj se je pripetil na Češkem, ko je meteor ubil nekega kmeta. Ubiti kmet je dobil zaradi nenavadne smrti svetovno slavo. Znanstveniki so namreč izračunih, da pade na zemljo v enem letu sploh le 600 do 700 meteorov. Pred 150 leti so učenjaki še proglašali trditev, da bi sploh moglo padati kamenje na zemljo, za budalost. Ker pokriva dve tretjini sveta morje, se seveda le zelo redko pripeti, da bi kdo opazoval meteorje, ki padejo v morje. Tudi so meteorji navadno prav mali, ker se vsled bržega padanja skozi vesoljno ozračje tako razbelijo, da se navadno razlete na male kosce. Iz vsega tega je razvidno, da je v najslabši loteriji iaglje zadeti glavni dobitek, kakor pa imeti srečo, da bi koga zadel meteor na glavo.
* Papež Pij X. in beneški kam-panil. Po štiriletnem težkem in napornem delu je dosegel novi Markov stolp v Benetkah višino 20 metrov. Treba je tedaj še 78 metrov, da doseže svojo nekdanjo višino. Papež Pij, ki se je kot beneški patrijarh uprav zaljubil v Benetke, je sklenil, da kupi zvonove za novi stolp. To pomeni pri znani papeževi štedljivosti zelo veliko. Odbor pa je sklenil, da prelije stare pobite zvonove. Nato je papež sporočil odboru, da pokloni zlatega angela za vrh stolpa, a tudi pri tem ni imel sreče. Stari angel je namreč imel srečo, da se pri zrušitvi stolpa ni razbil.
* Žolčno kamence povzroča velike bolečine in težave. * Franc-Jožefo-vo vodo« mnogi zdravniki in profesorji z izvrstnim uspehom zapisujejo proti temu zlu.
Tovarna za ponarejeni denar v ječi. V Bendsburgu in okolici se je Že dalje časa širilo mnogo ponarejenega denarja po pet mark, a policija ni mogla priti na sled, odkod izvira ta denar. Slučajno pa so prijeli mater jetniškega nadpaznika, ko jc ravno hotela v trgovini nekaj plačati s ponarejenim petakom. Zagovarjala se je, da ne ve, kje je dobim napačni denar. Tudi hišna preiskava v njenem stanovanju ni imela uspeha. Nato se je dal policijski komisar zapreti v ječo kot navidezni zločinec. Takoj prvo noč je slišal v sosednji celici piliti in brusiti. Na ta način so prišli ponarejaleu na sled. V ječi je bil namreč mož zaprt zaradi ponarejanja denarja. Sprijatelji] pa se je z nudpaznikom. kateremu je končno tudi zaupal, kje ima orodje za ponarejanje denarja. Nadpaznik mu je < rod je prinesel v celico, a ponarejeni denar sta potem razpečavali njegova žena in mati. Vse tri so zaprli.
* Nezdrave sanitarne razmere na Odrskem. Kakor priznavajo madžarski časopisi, poni rje na Ogrskem razmeroma več otrok kakor v katerikoli drugi deželi. Največ žrtev si pobira smrt med nezakonskimi otroci, od katerih jih umrje izpod 5 let celih — (\iV < ! Vse te otroke ima na vesti živinska nemoralnost in skrajna lahkomiselnost Dežela magnatov in vitezov, ki lovi židovske in neimul-žarske duše, da pomnoži ua umetni način število Madžarov, se uiti ne zmeni, da bi z zavetišči zabranila naravnost moritev novorojejeneev.
* Vsestranski cesar Viljem. Te dni se vprizori v berolinskem opernem gledališču velika koreografska produkcija po znani Bvronovi tragediji »Sardanapal«. Česar Viljem prevzame osebno rediteljstvo plesa. Prvi predstavi bodo prisostvovali edino cesarjevi zaupniki.
* Tudi obrambno društvo. V Kumbergu na Štajerskem je ndstav ljen župnik Wagner, ker je več šolskih deklic spolno zlorabil. Pobožni kmetje so baje za župnikova hudodelstva vedeli, a so molčali, le trgovec Haver, ki mu je tudi župni': one-častil hčerko v šoli, je svinjarja ovadil. Od takrat trgov'/u ni več obstoja. Zupnikovi pristaši so mu pomazali hišo s krvjo in Človeškim blatom ter razvili strahovit terorizem, da sc njegova trgovina popolnoma bojkotira. Sedaj si je mežnar Kolleger izmislil posebno >šalov<. Izpod cerkvene strehe je prinesel si ara cerkveno obleko in stare insirumeme ter razdelil med 15—20 fantiuov, ki hodijo s tem vsako noč trgovcu delat mačjo godbo. Vselej jih zato napoji s pivom in žganjem, a ne ti svojega žepa.
* Strajki v Avstriji leta 1900. Trgovinsko ministrstvo je izdalo statistično porodilo o Strajkih v Avstriji leta 1906. Iz tega poročila je posneti, da se je Strankarska gibanje leta 1906*. znatno uovhniIo. V tem ie-tu je bilo skupno 1088 Itrnjkov aa 6049 obratih z 276.424 delavci. Od teh je dobrovoljno štrajkalo 153.688 oseb, dočim je bilo KUKrS delavcev prisiljenih praznovati. Največ štrajkar jev je pripadalo rudarstvu, namreč 25.2rr vseli štrajkarjev, potem tekstilni industriji (18.7'/* ) tovarnam za predelovanje kovin (10.7'".' ) in stavbni stroki (109;). Strajknrsko gibanje je trajalo v največ slučajih (62.2'v   vseh štrajkovi  l—10 iu po-
vprečiio v  vseh   št raj k i h  16.9 dni. Vzroki štr«jkarski*#a gibanja so bili , kakor     navadno    nezadovoljnost z mezdo, oziroma delavni čas.
* Japonska na potu državnega socializma. Ko je bila končana vojna m Rusijo, je upala Japonska, da propade Rusija tudi v gospodarskem oziru in je zato začela proti njej ljuto gospodarsko vojno. Ali japonska industrija in japonski kapital sta bila preslaba, da bi mogla takoj izprsa uspešno tekmovati z Evropo, in tako so novo ustanovljena japonska podjetja 1'aliiala drugo za drugim. Tacaš je v Kini padla vrednost srebra in ko je še v Zedinjenih državah nastala usodna denarna kriza, dozorela ■je tudi japonska kriza do vrhunca. Leta 1903. je znašal japonski budget 600 milijonov kron, leta 1908. pa že pol milijarde. Gospodarstvo ni napredovalo, pešala je industrija, državne obresti pa so znašale 404 milijone kron. Vsa prometna podvzetja, tobak, sladkor itd. so zastavljena, eelo riž, glavna hrana japonskega naroda, je bilo tako težko dobiti, kakor ob veliki lakoti ali prav slabi letini. Prošlo leto je bila Japonska na robu finančnega propada. Parlamentu je bila poglavita naloga, kako se rešiti mina, in ko se je odločil, da opusti monopol na riž, zvišal je ceno numo-poliziranemu tobaku za 30^ in namerava istotako monopolizirati sladkor in petrolej. Tako bo imela Japonska v kratkem monopol na sol, riž, petrolej, tobak, sladkor, alkohol in žveplenice. Tako tira sedanja finančna kriza Japonsko v državni socializem.
* Čudna stava. Lansko leto je sklenil neki trgovski potnik z ameriškim športsmanom na Dunaju stavo za 40.000 K, da se bo celo leto neprestano vozil v brzovlakn med Dunajem in Inomostom. Ako bi le enkrat zamudil zvezo ali bil le en dan bolan, hi stavo izgubil. Dne 31. januarja 1907 je potnik vstopil na Dunaju v brzovlak, ki ga ni več zapustil do 31. januarja 1908. V Inomdstu, oziroma na Dunaju je pač izstopil, a že s prihodnjim brzovlakom je moral vožnjo nadaljevati. Železu ičaa uprava mu je izdala poseben koledar, v katerem so mu postajenačelniki na Dunaju in v Inomostu vsak dan potrjevali vožnjo. Seveda je na vlaku jedel, spal, se preoblačil itd. Dasi ga je med letom za par dni napadla huda influenca, vendar se je premagoval ter se neprestano vozil. Sedaj je stavo dobil ter dvignil pri notarju deponiranih 40.000 K. Xa večno tresenje in .ropotanje pa se je njegovo živčevje tako navadilo, da ne more drugače zaspati, kakor da mu delajo umetni ropot vlaka.
* Domača reja nojev v Afriki. V Kaplanclji so začeli krotiti in doma rediti noje leta 1857., in sicer zaradi peres. Leta 1875. so redili na raznih farmah 21.000, a danes rede 360.000 nojev. Vsak noj se ceni na 50 do 1000 mark, a vrednost peres, ki se dobe od enega noja na leto. znaša 30 do 450 mark. Leta 1882. je znašala vrednost izvoženih peres 20 milijonov, leta 1906. pa 28 milijonov mark.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Mesar, dijak   in kermenateljc.
Včeraj se je vršila pred ljubljanskim okrajnim sodiščem radi lahke telesne poškodbe vesela kazenska razprava. Dne 18. svečana si je namreč preganjala ponedeljsko razpoloženje v neki gostilni na Dolenjski cesti družba, v kateri sta bila tudi okrogloličen mesar in suh dijak s prazno mošnjo, a zdravim želodcem. Mesar si je naročil pri gospodinji kermenateljc in zabičil, da mora biti tak, da bode gledal čez krožnik. Ko je gospodinja prinesla mesarju zaželjeni kermenateljc, začel ga je z zadovoljstvom raz-rezavati. Toda delal je račun brez krčmarja, oziroma lačnega dijaka. Komaj se je začel po sobi širiti pre-prijetni duh tečnega kermenateljca, omahnil je dijaku, ki si je ravno ob-rezaval nohte, nož iz roke, ki je instinktivno posegla po zobotrebcih. Predno je mesar še nesel prvi griž-ljej v usta, zabodel je že dijak svoj zobotrebec v najlepši kos in — ni ga bilo. Prvemu kosu so pa sledili s čudovito hitrostjo ostali tovariši in predno se je mesar mogel vmisliti v položaj, že ni bilo na krožniku drugega nego sama kost, katero je že poprej namenil svojemu »Šipseljnu«. Kakor da se ni nič zgodilo, začel si je i na to dijak zopet obrezavati svoje . nohte. Dijakova ravnodušnost je pa končno vendar razvnela mesarja, ki je pozabi vsi na svojega zvestega »Šipseljna« pograbil za kost in jo za-! lučil v dijaka z besedami: »Će si sne-. del meso, pa sne j še kost!« Vsled last-. ne nerodnosti ali po naključju je pa _pri tem zadel mesar ob dijakov nož in se pošteno obrezah Ker se sodišče pri včerajšnji razpravi ni moglo pre-' pričati, da bi bil dijak kriv poškodbe, .ga je popolnoma oprostilo. To pa zopet mesarju ni bilo všeč, ker je odha-
ja joo iz razprav ne dvorane godrnjal, da bi bilo sodišče moralo dijaka vsaj obsoditi, da mu plača — kermenateljc.
Kazenske obravnave  preti deželnim »od iščem.
Nevaren tat in potepuh. France Cuš, rojen v Gojeveih, brez stalnega bivališča, se je imel v torek zagovarjati pred sodiščem. Bil je že petkrat zaradi tatvine kaznovan. Dne 12. majnika 1907 je prišel iz zapora, Wer je prestal kazen 13 mesecev težke ječe, a to ga ni spametovalo. Njegova stroka je tatvina po hlevih. Dokazalo se mu je več takih tatvin. Tako je na Marije Terezije cesti vzel hlapcu Jožefu K a 1 č i č u , ko je ta spal, celo opravo, a ga je, ko jo je oblačil, zasačil okradeni hlapec in mu jo vzel, kakor tudi havelok in še en suknjič, katere reči je v sosednem hlevu nekemu drugemu hlapcu izmaknil. Jožefu Zoretu, hlapcu na Dunajski cesti je izmaknil več obleke in perila, hlapcu Autonu C i n k o-1 e t u v Spodnji Šiški žepno uro in par štiflet, hlapcu Štefanu W i p -č k u v Liebenauu je vzel obleko, črevije in poselsko knjižico, istotam hlapcu Naudetu F u e s k u uro z verižico. V noči na 12. oktobra m. 1. je prišel Cuš v hlev I. W e s j a k a v Mariboru iu okradel hlapce Janeza W e s e n j a k a , Jakoba Pivca in Miho Koš m a n a , jim vzel qbutev, nekaj obleke, pet kron gotovine i u Wesenjaku vojaško izkčtziiieo. Pod tem imenom se je imenoval tudi preti sodiščem in sele kasneje je priznal preiskovalnemu sodniku, da se piše Cuš. Obdolženec noče ničesar priznati in trdi, da je pri njem našle reči kupil od neznanih mu ljudi, ali pa da jih je našel. Dokazalo se mu je tudi, da se je več časa brez dela okoli potepal. Obsojen je bil na dve leti težke ječe, po prestani kazni se bo pa oddal v prisilno delavnico.
S požarom je grozil. Jožef M a j-n i k , delavec, preje bivajoč v Žireh, je šel k svojemu sinu na Savo. V Poljčanah je prosil pri posestniku Jožefu Šari u prenočišča. Ker ga ni dobil, zglasil se je še pri Katarini P o h a r , a tudi ta mu je prošnjo odbila. Jezen zaradi tega, je zagrozil rekoč: »Ko pridem na konec vasi, bom zadnjo hišo zažgal in se grel.« Obdolženec, ki to grožnjo taji, je bil obsojen na štiri m e s e e e težke ječe.
Lovski tat. Anton B e r ž n i k , črevljar iz Predvora, je bil že večkrat zaradi lovske tatvine kaznovan. Dne 11. novembra 1907 je bil zasa-čen, ko je hotel v Dolenčevem lovišču na Toškem vrhu streljati, bodisi srne, ali pa divje koze. Beržnik pri-poznava svoj čin in je bil obsojen na šest mesecev težke ječe.
Tatinski hlapec. Pavel Ban iz Poharjev, samski hlapec, pri Svetem Duhu, je izmaknil Francetu Veri i-č u 50 K gotovine. Zaradi tega je bil po orožnikih aretovan. Da bi bil krivdo od sebe odvrnil, je napram orožnikom to dejanje krivo podtikal hlapcu Antonu R i e d e r j u , ki je bil itak aretovan in sodni j i izročen, kasneje se je pa njegova nekrivda dognala. Ban je kasneje tatvino priznal. Obdolžencu se je pa zlasti zadnji čas dognalo vlačugarstvo, kakor tudi, da je brez dovoljenja revolver nosil. Obsojen je bil na d v a m e s e-c a težke ječe.
Nevarno sta pretila Mijo J u r -č e c in Alojzij Smola, delavca v Ljubljani, Janezu W e r 11 u dne 24. svečana t. L, ker ju je na policijski stražnici na Dolenjski cesti ovadil, da sta nagajala hlapcu Antonu Vidi-cu, ko je sekal neko drevo. Jurčec je potem \Vertla napodil, ker je ta obdolženca posvaril, naj Vidica nikar ne nadlegujeta. Obdolženca sta Wert-lu do doma sledila, in za njim šla v hišo, kjer jima je pa pri drugih vratih ušel. Razgrajajoč sta hodila po hiši in prežala pred \Vertlovo sobo ter grozila, da ga bosta že dobila, Jurčec je dejal, da ga mora »hinrih-tat«. Obdolženca trdita, da sta bila pijana. Jurčec je bil obsojen na 6, Smole pa na 5 tednov težke ječe. Izpred porotnega sodišča v Mariboru.
Napred brez vsakega vzroka.
12. novembra pr. 1. je šel posestnik Jožef Orla5 iz Trdoboicev domov v GrruŠkovec pri Ptuju. V domači vasi se je sešel s fanti Ivanom Forstna-ričem, Mihaelom in Jakob Ciglar« j e m in 291etnim Francem Sattler-j em iz MeainŠkega vrha. Poprosili so ga tobaka za njuhanje in ga dobili. Kar udari Sattler OrlaČa s koliČem Čez hrbet in čez obraz, da je vsled drugega udaroa prišel ranjenec ob oko. Sattler je priznal, da je OrlaČa udaril brez vsakega vzroka Obsojen je bil na 2 leti težke ječe. Od Satt-lerja kot hudega nemškutarja sploh ni pričakovati drugega kot tako skrajno sirovost in podivjanost!
Drug slucal akraloe »irovp-
Stl. 22. decembra se je vračal posestnik Mihael Sahelšek iz Razfcok pri Ptuju iz Planjskega domov. Bilo je že mračno, ko je prišel v domačo vas. Pri Rodoskovi hiši sta ga napadla 24letni Frano Kri veo iz Si-
teia in 28letni Ivan Letenja iz Vinarjev. Vrgla sta ga u a tla in ga obdelavala s noži kot prava divjaka. Ko sta menila, da sta ga dovolj ter se odstranjevala, vrgla sta ranjencu še par polen v hrbet, ker se je vzdignil. Sakelšek je umrl drogo jutro. Sodna obdukcija je dognala na telesu 7 vehkih ran, med temi 4 smrtne. Obtoženca sta se pred sodiščem ob nadala, kot bi ne bila nič storila, tudi iskrice kesa ni bil > v njih. Ko je pri-jokala Sakelškova vdova v sodno dvorano in tožila, kaj naj počne s 4 nepreskrbljenimi otroci, in njen pretresajoč joa niti najmanj ganil obtožencev. Kot kamen je bilo njuuo srce. Obsojen je bil Krivec na 6, Le-tODJa pa na bx/t leta težke ječe. Tatinski trgovski pomočnik
211etoi Konrad Veratschnig ij Ostrovioe na Koroškem je bil trgovski pomočnik pri trgovcu Martinzu v Mariboru. Temu je kradel srebr-nino in razue slične stvari, tako da mu je napravil škode naibiž do 1500 K. Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe in povračilo škode v pobotanem znesku 1200 K. Ta svota obtožencu sprva ni bila všeč in glasno je za-klical: nKaj? Trdo prislužen denar naj zdaj tako izdam ?u kar je vzbudilo pri poslušalcih ogromen smeh. Pozneje ko je sprevidel, da b > imel od svoje nkupČijeu vseeno dobiček, se je pa vdal.
teiefonsKD m Drzojovn* oorociio
Radi prof. Warinutha.
Dunaj,Nj4. marca. Profesor kanonskega prava v InomostuWarniuth je imel nedavno tega govor, ki ga je izdal tudi v brošuri in v katerem je preciziral svoje stališče o takozva-nem modernistiškem gibanju. Ker je VVarmuth izrekel v tem svojem govoru par britkih resnic,se klerikalci čutijo žaljeni in so vprizorili proti njemu divjo gonjo. Danes je bil v tej zadevi poklican na Dunaj rektor vseučilišča v Inomostu Scala. Scalo je poklical k sebi naučni minister dr. Marchet. Tudi prof. \Varmuth je že na potu na Dunaj. Scala je kasneje konferiral tudi z rektorjem dunajske univerze dr. Ebnerjem.
Inomost, 14. marca. Jutri prirede klerikalci tri protestne shode proti prof. \Varmuthu. *
Dunaj, 14. marca. Ministrski predsednik baron Beck je dal radi afere Warmuth poklicati k sebi posl. Schraffla ter mu izjavil, da strogo obsoja žaljenje vsake v državi pripo-znane cerkve, da se bo dal o stvari informirati in da bo skrbel, da bodo klerikalci dobili primerno zadošče- j uja.
Poslance dr. Erker odložil mandat. Dunaj, 14. marca. Poslanec mesta Inomost dr. Erker je odložil svoj državnozborski man ";:t.
Proračunski odsek. Dpnaj,  14. marca. Proračunski odsek je danes nadaljeval razpravo o postavki »ministrstvo notranjih del.« Govorila sta Mastalka in Hvbeš.
Veliki knez Nikolaj Mohajlovie. Dunaj, 14. marca. Veliki knez Nikolaj Mihajlovič je dospel semkaj. Njemu na čast bo dvorni obed pri cesarju in nadvojvodi Franu Ferdinandu.
Odgodi te v hrvaškega sabora.
Zagreb, 14. marca. Sabor je bil danes s kraljevim reskriptom odgođen na nedoločen čas. Starostni predsednik Erazmo Barčič je otvoril sejo ob polu 11. Ko se je prečital zapisnik zadnje seje, je stopil v dvorano vladni uradnik, ki je izročil predsedniku kraljev reskript, s katerim se odgodi zasedanje sabora. Starčevičanei soglasno protestirali proti odgoditvi. Nastal je v zbornici velik hrup iu vrišč, ki je trajal dobre četrt ure. Opetovano se je zdelo, da se bodo poslanci dejansko lotili drug drugega. Ko je predsednik hotel dati prečitati kraljev reskript, so Starčevičauci skušali to zabraniti. Barčič je na to odredil, da se ima napraviti sejni zapisnik. Ko je bil sestavljen zapisnik, je skočil Starčevačanec Peršič na predsedniško tribuno in ga raztrgal. Hrup in nemir se ni polegel, dokler se ni jela prazniti dvorana.
Zagreb, 14. marca. Danes ob polu 1. popoldne je prišlo v Zagrebu do velikih demonstracij, ki so bile naperjene proti banu Rauchu in proti madžarski vladi. Ko se je izvedelo, da je sabor odgođen, je bil ves Zagreb pokoneu in najmirnejših ljudi se je polastilo silno ogorčenje. Ljudje so hiteli na ulice in dajali glasno duška svoji nevolji. V najkrajšem času je bila zbrana na ulici tisočglava množica, ki se je po Ilici valila proti Jelačićevemu in Markovemu trgu. Med potoma je ljudstvo venomer kričalo: »Doli z madžarskim hlapcem, proč z Rauchom;« Rauch ni ban, on je krvnik hrvaškega naroda.« Policija je bila brez vsake moči. Bati se je, da se demonstracije ponove in sicer v veliko nevarnejši obliki.
Demonstracije v Pešti. Budimpešta, 14. marca. Suoči so bile tu velike demonstracije v prilog volilni reformi. Med demonstranti in policijo je prišlo opetovano do krvavih spopadov. 50 oseb je bilo aretova-nih. Danes je bilo več aretovancev obsojenih na globo od 50 do 500 K. Pričakuje se, da bodo jutri še hujše demonstracije.
Radi Makedonije. Pariz, 14. marca. Poslanec Co-ehin je sporočil ministru zunanjih del Pichonu, da bo vložil v zbornici interpelacijo o razmerah v Makedoniji in sploh na Balkanu. Pichon je odvrnil, da bo svoječasno odgovoril na interpelacijo.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
V manufakturni stroki ni razun pri juta - tkaninah posebnih sprememb v cenah, in to navzlic dejstvu, da so cene tozadevnih sirovin skoraj povsod več ali manj nazadovale, razun bombaževine, ki notira zadnje dni zopet za nekoliko višje, kakor v preteklih 14 dneh.
Volneno blago. Tovarne drže v jeseni zahtevane cene, ako tudi bi vsled znižanih cen za sirovine bilo pričakovati razmerno pocenitev tovarniških izdelkov.
Za polvolnene fabrikate in za blago iz volnenih odpadkov zahtevajo celo 4 do 10','' višje cene, bodisi za takojšnjo ali poznejše pošiljate v ter mislijo take višje cene doseči tudi prihodnje mesece. Že sedaj slaba kupčija pa da pričakovati, da bo pozneje najbrž mogoče računati z nekoliko nižjimi cenami.
Pri platnu je opažati stalno, četudi malenkostno padanje cen, kar se zdrži najbrž tudi v bodoče, tako da dobi najbrže proti jeseni trg zopet normalno stanje. Seveda ni računati pri tem na najnižje cene, kakršne smo doživeli pred 4 ali 5 leti. Izvoz platnenih izdelkov pa v zadnjem času močno pojema, in posebno so naročila iz Amerike, vsled tam vladujoče krize, zelo redka. To dejstvo vpliva tudi na padanje cene v tuzemstvu.
Cene blaga iz bombaževine so v zadnjih štirih tednih ostale večinoma stalne in ker bodo tovarne še nekaj časa predelavale po najvišjih cenah kupljeno prejo, za sedaj še ni pričakovati nazadovanja cen tem fabrikatom. Kakor hitro pridejo v delo cenejša prediva, kar se zgodi prihodnjo jesen, bodo skoraj tudi fabrikati v cenah padli ter se bodo cene prilagodile sedanjim, nizkim cenam sirovega bombaža. Sicer pa razni karteli ne bodo zamudili, vse ukreniti, da cene ne bodo padale preveč ra-pidno.
Za odeje se zahtevajo stare cene, tudi za jesensko dobavo.
Tudi sukanci so obdržali prejšnje cene, toda najbrž se ne motimo, da bobo za ta predmet kmalu cene padle.
Cene za juta-tkanine so v zadnji perijodi trikrat padle po 5%, tedaj skupno za 15^v , in četudi je treba priznati, da so bile jesenske nenavadno visoke cene neutemeljene špekulacije, tako manjka tudi sedaj za vsakih 14 dni perijodično padanje cene za 5% vsakršen vzrok. Najbrže se karteliranim tovarnam ne posreči, pridobiti kupce za sklepanje letne kupčije po tako visokih cenah. Zadnji čas je na tozadevnih angleških in nemških trgih opažati nekak mir, kar bo imelo najbrž tudi večjo stalnost na avstrijskem trgu za posledico.
Kar se tiče splošnega kupčijske-ga položaja, je treba pripomniti, da tožijo vsi prizadeti tovarnarji in trgovci na debelo in na drobno o slabi trgovini. Konzum je vsled neprimerno visokih cen pri vseh predmetih znatno odjenjal, in ker trgovci pričakujejo, da nastopijo nižje cene, hočejo se najprej iznebiti svoje zaloge, preden dajo tovarnam novih naročil. Vsled tega izostajanja naročil in povspešene produkcije so si marsikatere tovarne nakupičile nenavadno velike zaloge, ki bodo imele težave z razprodajo, vsled česar bodo mno-gokatere tovarne primorane začasno omejiti produkcijo, kar so na Nemškem nedavno že storile nekatere tovarne, da drže enake cene. Tudi glede izdelovanja moških in ženskih oblek je letošnja konjunktura daleč zaostala za lansko, povsod velike zaloge v skladiščih in. pojemajoče cene.
Kakor je razvidno iz dosedaj obelodanjenih bilanc akcijskih družb tekstilne stroške,so za letos skoraj povsod izplačale 2 do 4% višje dividen-€le kakor lani in vrhutega so marsikaj odpisale, kar se je v prejšnjih letih zamudilo, tako da se za marsikatero tako podjetje sme smatrati leta 1907. za leto opomočka in oddiha, da bodo mogla od dohodkov lanskega leta še zajemati za prihodnja leta. Zato pa so nade v tekoče leto za sedaj prav slabe.
Z« prebivalce mest, uradnik« I t. 3 Proti ;«2feotam prebavhanja in vsem naslad kom mnogega sedenja in napornega du&ev. nega dela je uprav neobhodno potrebno do mače zdravilo pristni .Moli o v Sertlit* pr»*ek", ker vpliva na prenavljanje trajno m ura vu ovalno ter ima '.laiftevalea in topi leti učinek.  Skatljica velja S K. Po postne r,
povzetji razpošilja to zdravilo vsak iekar <v Mol.lj, c. m kr dvorni zalagate 1 oa DUNAJ!   T-achlanhen »   V lekarnah Ježeli je izrecno  '/ahi"»af.» MOLi,-«»v pr* parat, zaznamovan z va*- viKtnn znamko jq podpisom 33-4
14 is ■»•Jujoe Daj bero ime at o Tiiv. MOME L. SCILLAE. preizkušen isdel.k, ki g, zdravniki večkrat zapfonjeio.
Prof. Pavlov označuje
% ki«
na podlagi točnih preiskav ilrav tek >* najmo-fročnej&ega zbmevalea eekretorakih želodčnih živcev. Prav odlično pa zbujajo tek, krepe želodec in olajšajo bolečine pristne Br»dyjeve želodčne kapljice. Pospešujejo opravila prebavnega dela, slast do jedi, odstranjajo telesnemu dobrobit u škodljivo nape nanje, čezmerno tvoritev kislin, telesno zaprtje, želodčne bolečine in drugo motenje  prebave.  Dobi  ae ▼ lekarnah.
C. Bmdy, lekarnar, Dunaj I.Fleechmarkt 1/388 razpošilja 6 steklenic za K 6-—, 8 dvoj nate steklenice za K 4-60 franko. 3610_9
J
Technikum Mitrvvelda je pod držav nim nadzorstvom stoječe višje tehniško u&-lišče za strojne in elektroinženirje, tehnike in poslovodje, ki žteje vsako leto okoli 3000 obiskovalcev. Pouk elektrotehnike in gradnje strojev se je v zadnjih letih močno razširil in ga tudi podpirajo bogate zbirke in laboratoriji za elektrotehniko in gradnjo strojev, delavnice in strojne naprave. Poletni semester se prične 22. aprila 1908 in se za brezplačni predpouk, ki se prične 24. marca, sprejemalo slušatelji od začetka marca naprej vsak delavnik. Natančen program s poročilom oddaja brezplačno tajništvo technikuma Mut-weida (kraljestvo Saško). Za praktično izvež-banje se sprejemajo volonterji v tvorniških učnih delavnicah, spojenih z zavodom in obsegaj očih okoli 3000 qm površine. Po vseh razstavah, ki se jih je doslej udeležil, je dobil technikum Mittweida oziroma njegove pre-cizijske delavnice znamenite odlike. Industrijska in obrtna razstava Plauen »za odlična dela«. Industrijska in obrtna razstava Lip3ko: kralj, državna kolajna »za odličn. uspeh tehniškega pouka«. Industrijska razi stava Cvikava: zlata kolajna »za odlična dela«-Mednarodna svetovna razstava Ljutih: prix d'honneur.
Proti ZUDODOIU Hi UIliiOBf Z81
isborne daluja dobro znan«
antiseptična
Meln8ine ustna in zobna voda
ki oti-dil dlesno iu odstraojiajtj neprijetno Mapo ls ust. i «te&Ll«nfte& s navodom 1 &•
BI gorodnemu gospoda M- sLevstikii,
lekarnarja v Ljubljani. Vata izborna Meiusina ustna in gobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ost in je aeprokosljiv  pripomoček proti gnjilobi sob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam.  Obenem pa prosim, pošljite 5e 3 steklenice Mela«, astne in zobne va -a Dovolim, da to javno oznanite, kor e rea hvale vredno.
Leopold tangi, mestni tajnik. Metlika, U. aprila 1906.
M. lek&7&& Mil Lsust&i^
I Ljubljani; Rtsijns etsfa il 1
x-!ee? ne * •*tc»wh*9??& Pv*£. lo^efovrors i* 26 11
129
Priporoča se, p»ziti na to znamenje, uzdano v probek, iti ua. etiketo z rudeeim orlom, ker se jako pO£rost,oma prodajajo poEiaredbe
Mattoni-jeve Gfesshubler slatine.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih špeceriiah. vmakih in delikatesnih trgovinah
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za drnibo sv. Cirila In Metoda
G. Jak. Kogej v Ložu 2 K, katere sta daro \ala pri Kovaču v Starem trgu gg. Žumerin Harmel iz Cerknice. — G. M. Werli v Cerknici 4*10, katere je nabral »muzikant« na kitaro v veseli družbi v »Kazotu. — lz Škofje Loke se nam je poslalo 360 K, s pn pombo: ker luč temo prodira, zavedno ljudstvo denar £a Ciril in Metodovo družb'? zbira. — G. Ivan Brinšek v Trnovem 32 K. katere so na dan pusta nabrali 3 Kitajo (Fr. Samsa, Al. Ličan in Jos. Brinšek) vad različnimi rodoljubi. — Cenjena rodbina Žumer v Cerknici 10 K mesto venca na krsto umrlega gosp. Adl. Šerko. - G. Janko Kocjan nabral na zabavnem večeru stielskeg* kluba »Triglav« v hotelu »Ilirija« 15 K. ~ Bratje Matij če, Anton in Viktor Meden 20 K mesto venca na krsto prijatelju Adolfu Serk^ v Cerknici. — Na svatbi g. Dragotina Majct v Ljubljani nabrala gospica Fanica Majd" 8*20 K in 1 K zgubljene stave za 1 minuto, torej skupaj 9 20 K. — G. Hinko Likar, nad* učitelj v Grahovem 10 K mesto venca ■ krsto g. Antonije Kraje v Grahovem. G-
Dora Crnologar v Višnji gori 469 K, kater« je nabrala med rodoljubi na pustni torek. **" Skupaj 110*59 K. — Srčna hvala! 2iveli!
Z« nČltOlilkl kOavtki I G. Antonija dr Prcvčeva v Kostanjevici 10 K mesto vcoc» na krsto prerano umrle drage prijateljice t
Vsoto smo
n^^n3Olge Kobau. — Srčna hvala! AJAJOCESREDSTVr«ročili g J. Dimniku.
Neteorolosično porodio.
;\&x*%  n*d morjem '406   Sr odaji aračnl tla. k 7ft6'9
7332 7352
2 0   si sever ! oblačno
13.: 9 iv
14 I 7. zj.
2. pop. 734 2
i
Sređnla včerajšnja temperatura: 3 4° nor icalna 31'- — Padavina ▼ mm 4'5,
0 2 si. jzahođ ak. oblačno 5 4  sr. jvzh.  pol eblaS.
Zahvala.
Povodom smrti mojega ljubljenega soproga, gospoda
Fmrs Gresorefo
izrekam srčno zahvalo preč. duhovščini, osobito prijatelju rajnika gosp. župniku Fr. Vrhovšku, gosp. c. kr. okrajnemu šol. nadzorniku J. Turku, g. L. Jelencu kot zastopniku »Zaveze«, slavnemu aČiteljstvu in uradništvu, si. krajnemu sol. svetu, občinskemu odboru, gasilnemu društvu, gospodom pevcem in vs^m prijateljem pokojnika.
V Dolenji vasi, 12. marca 1908.
Julka Gregarač
939
soproga.
Ob priliki smrti nase nenadomestljive, nepozabne matere, iskreno ljubljene soproge, hčere, tete in svakinje, gospe
Oge Kobau roj. Gasperin
mestne učiteljice v Ljubljani in soproge c. kr. davčnega oticiala
izrekamo tem potom globoko ginjeni naj [.»risrčnejšo zahvalo vsem korpo-racijam, znancem, prijateljem, kolegom, koleginjam in sorodnikom za mnogobrojno spremstvo na pokopališče ter vsem darovalcem prekrasnih vencev.
Tudi se iskreno zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje.
Ljubljana, 14. marca 1908.
Žalujoči ostali.
Zahvala«
Za vse dokaze srčnega sočutja povodom   bolezni   in  smrti našega preljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda 960
fin\*m& Grad
krojaškega mojstra
kakor tudi za časteče spremstvo dragega rajnika k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem prijateljem, sorodnikom in drugim udeležencem srčno zahvalo. Posebej in iskreno pa se zahvaljujemo slavnemu pevskemu društvu »Slavec«, ki je svojega preminulega dolgoletnega sobrata-pevca spremilo korporativno, mu zapelo zadnje slovo ter mu poklonilo krasen venec.
Najsrčnejša zahvala vsem.
V Ljubljani, 14. marca 1908.
Žalujoča so roga i o roci
Z Izurjena KIJučajničarsKa
omočnika
se sprejmeta takoj pri Ivanu Tril-lerjn na Bleda. 957-1
IS
S
trt 4n 30 bron
si lahku zaslužijo marljive osebe s prodaja- ; njem   brezkonkurenčnih novosti  na Avstro-Ogrskem. Vsak meščan ali kmetovalec jkupi rad. Pojasnilo zastonj. 964 H. F. A. Stehr, Hamburg 23 m.
TbomIT
Portal za 5 velikih oken in 2 vrata z železnimi rol6 in z brušenimi sip;2tti, ša skoraj novo, poceni proda M, Stermecki9 Celje, j
A. KUNST
Ljubiinnn
I A.
4
4
31
4
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dama, gospoda In otroka Jo vodno no Izbero.
Vsakršna naročila M iavrSaJeJo točno to po niski ceni. Vas mera is ihranja-jejo in ssinamenajejs« — Pri snosnjih naročilih naj ss blagovoli vsorss vno-•lati.
Važne!
MM!!
konfekcijske stroke želi premen it i Službo, sprejme tuli mesto blsgaj-ničarke. — Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda* pod ,A. Št 601 963-1
Sveže in kuhano
vsako množino, kupujem po pogodbi celo leto. Ponudbena naslov : Ivan Subanf trgovec v TratU 924—1
Proda se dobro ohranjeno
torno
najnovejše   konstrakcije   51/-,   HP s stranskim   sedežem   za polovico na kupne cene. 956
Natančneje  se  izve  pri dr. E. j BretlUi Ljubljana, Francovo nabrežje štev. 1
V&mot
nsiiiji, vpffli is k
Najbolji* In nsjcimja« postrežba
m drogv«, kemlkellje, aelleće, otetja, korenin« itd. tud' po Knsippu, ustno vode In sobni prašek, ribje olje, ra-diine in poslpalne moke aa otroke« dlšsvo, mila in sploh vsa tosletns predmete, fofco&jrisii^ame *|)»rHte
i. iftotrebsoln«, klrurgicna obvS' <čika vsake vrate, aredatva za dealn kokcIJo, vosek In pasta za tla Itd. — velika zaloga najfinejšega ruma te UuuJvtU*. — Zaloga svežih ml-
ft*a*c*i*tUb v«»e£ In aollj aa kopal.
Gb&oti. knWL tt$1daiH stropov.
UB m  as M w ra^«-e|«
poaetaK priporočljivo: grenka *ols tvojna sol« soltter, enojsn,  ko*'  . «t trrsnitno spno itd. -   Vanuja oaru&tti
■tta lairHlaJeiu fcoeno m sioJidfto.
11
Anton Kane
Ljubljana. Židovske ulice št I.
J  Kupuj* pe> me>Jvl*Jl eenl raaaa aeliSca (roža),   vetja  korenine, s«
čutna, Kki)t}o itd. itd. ittiissQssiJi<aai^seiM^i#is^Jssns^«ysi
6
Iščem
965-1
= 11111111111111111111111 (IJI) 1111! 1111 IIIIIHlilUliK
enosraf
za nemščino in slovenščino se išče za odvetniško pisarno. Lahko začetnik.
Naslov: Traven« poste restante €elje. 966—1
Sprejmem v službo zanesljivega
stavbnega i
polirja
Vstop takoj.
E3 Ponudbe s pogoji naj se pošljejo pod Val. Scagnelli, Krško 967-1
MflNPELJEVl OTROBI
Z VU0LIČKIM PUHOM NAJBOLJŠE SREDSTVO
Zfl GOJITEV POLTI A/V\0TSCH&C2,l?aNflJ
929 -2
stilno
.'. v najem ali v zakup .'.
najrajše na Spodnjem Štajerskem ali Dolenjskem. Ponudbe pod 9,Spreten gostilničar" na uprav. „Slov. Naroda".
HOTEL JURIJA".
V nedeljo, dne t5. moren I
ONCER
jubljanske Društvene godbe.
Začt tek ob pola 8.      Vstop prost.
Toči se razen pri Ij d bi j enega piva združenih pivovaren Žalec-Laiki trg pravo mouakovsko (Franciska-ner Leistbrau) naravnost od s<<da kakor tudi pristna Štajerska, dolenjska (cviček) in istrijauska vina.
Za obilen < bisk se priporoča
FRIC NOVAK
949 hotelir.
Na občno željo s
Danes, u soboto zvečer ob I:
monaUousho ploo:
Kašljajocim
otrokom i odraslim
eapisajejo zdravniki z najboljšim uspehom
THYM0iHIEL SCILL/E
kot pomoček, ki razkraja in odločuje sles,
ublažuje dušeči kašelj in pomirjuje sopilne težkoče ter odstraajnie njih pogostost. Že na stotine zdravnikov se je izreklo o presenetljivo točnem uspeha Th^moniHu Mellltie   pri  dušečem  kašiiu   in dragih
vrstah oslovskega kašlja K3T Prosim, vprašajte zdravnika. IGo Steklenica 2-20 K, po poŠti frako, Če se pošlje denar naprej 2*90 K. 3 sntek., češe pošlje denar naprej 7 K. 10 steklenic, če se pošlje denar napre 20 K. Izdelovanje iti glav)na zaloga
B. FRAGNERJEVA LEKARNA
3477      c. in kr. dvorni dobavitelj. 23 I ,**Pr»e;» III., diev. »Ot. 1 t.; Dobiva se po skoro vseh lekarnah.
Pazite na Ima Izdelka, izdelovalca in sli eno
Dstanovljeno lota 184S.
Kdini zavod
- v LJubljani-
za kemično čiščenje obleke ter zastorjsv, barvarija in likanje sukna
--
par,
Poljanski nasip —
Ozke ulice St. 4.
Sprejemališče
Šelenburp-t ulice štev, 3,
Postrežba očna. Solidne cene.
Eiiiiiiiiiiii uiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiu
Slaščičarna in kavarna
Llubljona, Kongresni trs
priporoča
vsak dan sveže slaščice, fino :: pecivo, likerje, desertna vina, čaj, belo in :: črno kavo itd-
Mesečna soba
v bližini sodišča, mebiovana ali ne-meblovana SO išče. Ponudbe s ceno na uprav. „Slov. Naroda- do 20. t. m. 949—1
Krasne
BLUZE
največja izbera v svili in drugem :-:   modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila ter :-: otročja ob^kce :-:
priporoča po najnižjih cenah
M. KRISTOFiČ
por. Bućtir
STARI TRO 4t. 28.
fiind^vii Borova«l<
^»askar   %   JBorovlJstla (FerlMls)
-v-,  priperoca  s civa.-jf.- vsakovrsintli
pjsak za iovco i& strelce 00 najno9ej6i£ sifitetnih pod popotnim jamutvom Taci pra^ deluje stare samokreaniotj, v^pr^j^ma «sako vrstna popravila, t«r }lh boono ia ^»obn Bšvseafs Vse pufiko eo ca c. kr. praukoie miniol od cnoDe preeknfteav tlustr-46 oeniki rsssrmj 11
se sprejmejo takoj pri A. Singer v Gosposkih ulicah it. 4. 921
Jtelnže za trgovino
se ceno prodajo
9 Ljubljani, Mestni trg št: 25, I. na"str.
39-11
tniiiii
se sprejme takoj.
Ponudbe naravnost: Fran Stupica! c. kr. notar pri sv. Lenartu na Štajerskem. 884 -3
h ^AiUMiaejMii"""........■■e»«Meee»eifa-
TVeznega, zanesljivega
strojnika
z daljšimi izpričevali sprejme predilnica PREBOLD pri Celju. 894-3
Gotovo imate dobro srce
in nočete, da bi vaše do nače živali, pse, konje, teleta itd. muči mrčes, nego jih močite s
.Fichteninom'
ki hitro in zanesljivo pomori vse žu-II želke. 251-2
Priznalna pisma brezplačno pri vseh prodajalcih.
Dobiva se povsod.
Tvornice F leti te nI na
J(arel Sb el & 3(omp
družba z omejeno zavezo Opava.
Lepo posesti o
v dobro obiskovanem farnem kraja na Kranjskem, blizu železnice, lepa donosna poseat, s6 proda pod jako ugodnimi pogoji. Pripravno za trgovca, mesarja, gostilničarja, trgovca z vinom, zalogo piva. 847—3 Vprašanja pod „Zlata Jama" na upravništvo „S1. Nar.u
50 kron plačila na teden oll 50-60°lo provizije
dobi vsak, kdor prevzame prodajo mojega nagizdnega blaga in svetovnoznanih ščitov. Zastopstvo se odda tudi kot postranski zaslužek. Strokovnega znanja ni potreba. Naj torej nihče ne zamudi zahtevati izvirnih vzorcev in kataloga od 950—1
ANTONA HRUBY jBJggti aa JKoravskanu
Lepa zračna
stanovanja
vsake vrste z eno, dvema ali veČimi sobami od 8 kron mesečno naprej,
se takoj ali za pozneje oddajo v
novozgrajenih hišah v Pređo vičem Seln poieg Ljubljane. 937—1 Več se izve pri Eliju Predoviću na Ambroževem trgu 7, LJubljana.
Trgovski potnik
27 let star, zmožen slovenskega, nemškega in laškega jezika, pri trgovcih prav dobro vpeljan, išče mesto za 909—3
potnika, korespondenta au knjigovodja.
Pisma na upravništvo „Slov. Naroda" pod šifro ,,stalnost št. 200."
PO
. najpripozhcilijci
Vitanja naročila se točno Izvrše.
o
a
5
7>
2
D.
e
04
TJ o rs
v
<
m
p
o cr
5* Ir
i
|e* «fes*»*| ŠV
in
domačega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
JU|amtelfssmmaa Pred ikottjo ie,        Start trg 4,
sOlee 4.
velik
Vsako nedeljo
koncert
v gostilni BALIJA v Rožni dolini pri Ljubljani.
Vstop prost.
F. in M. Balija.
Začetek ob 4. popoldne.
K obiini udeležbi vljudno vabita
923-1
ۥ kr. priv. tovarna za cement
Trboveljsko promogokopno družba v Trbovljah
priporoča ■voj prlposnsoo lavraten sf~oa~tSai—eS ■ ansns— eul t eadno lednakomernl, vse od avatriiakega drufltva in«enir}ev In arhitektov določeno pred* apiao glede* tlakovno In odporns trdota sisao« n»dUrtIJ aj o^l dobroti, kako«
tod! ovoje primano lavrstno srn
Prlps>rs>^Ilea in sprlcevemlsa
rasnih arsdov In na jelo vilo jllh tvrdk so na raspolago.
Centralni urad: 7*7-3 Dunaj, I., MazlmlUmnst** sne 0.
7539
4265
Tamburaši pozor!!
Podpisani ima naprodaj bas. kitaro, dva braća, dve bisernici itd. kakor tudi anttkvarićne slike.
Old grafovi, starinar Sv. Jakoba nabrežje št. 19 v LJubljani.
Prodam takoj v
lastnega pridelka, po zelo nizki ceni.
Učen, veleposestnik v Rihen-berkn na Goriškem
590—9
Gostilničarska
koncesija
se takoj odda.
Več se izve pri g. Fani Bili a ▼ Ljubljani, Židovske ulice štev. 1, L nadstropje. 958—1
Preklic.
Podpisani preklioujem vse ras-žaljive besede, ki sem jih govoril g. F. B e 1 i 5 u , kovaškem mojstru v Ljubljani, tudi preklicem besedo o igralki g. I. M.
V Ljubljani, 14. maroa 1908
JRosar
952 izvošoek.
Potnik.
Mlad moi trgovskega značaja, z večletno trgovsko prakso ter znan po večjih krajih Kranjske in Štajerske, teli vstopiti kot potnik pri kaki domači tvrdki. Nastopi kot za stalno, ali lahko pa tudi kot za postransko službo. 883—5
Naslov pove upravnistvo „Slovenskega Naroda".
Dvorski trt ft. 3
pod „Narodno kavarno1
Od 15. marca do 21. marca
AlzDCiia-Lotnringiia
Blagajne. ?!
proti požaru in vlomu, „Foxu pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje aego kjerkoli. — Bečko skladište
blagajna,    delničarsko društvo
Zagreb, Hica 22, 34*4—18
1
Ivan Novak iz Spodnje Šiške
Št. 23 bo svoje posestvo, katero obsega hišo, gospodarsko poslopje
ob državni cestj, vrt, njive, travnike iu gozde s površjem 20 oralov
v petek, 20. marca t. I.
ob deve tik dopoldne na licu mesta
prostovoljno prodajal skupno ali po kosih. 830-3 Plačilni pogoji ugodni.
Zahtevajte zastonj
in i>< srnine prosto moj veliki, bogato ilustrirani glav 1 katalog z okoli 3000 slikami vsakovrstnih niH.astih, srebrnih in zlatih ar >n vseh vrst solidnih zlatnin in s rebrn in, glasbil, nsnjatega blaga, kadilnih priprav po Izvirnih tvor-nUUIh ernsh.
Niklianta rf roootoarka K 3*— Sistem Koskopt patentna nra   .   .   .   .     „ 4' — Švicarska ori g. sist. Roskopt patent    .   . „ 5*— Registrirana „Adler RoHkopf" nikljasta remonte ar k a na sidro . „ T*— Goldinasta remontoar. „Luna" dvojni pokrov „ 8 50 Srebrna remontoarka .Gloria1 kolesje, p osto 8 40 Srebrnn remontoarka dvojni pokrov .   .     „ 12 15 Srebrna oklopna verižica s obročkom na vsmet 15 g težka   ...       .   . „ 2 80 Rus. tula niklj. cil. romont. nra, kolesje
Lana, dvojni pokrov......„ 10*50
Budilka..........„ 2*90
Kuhinjska ura........M 3
8cbwarswaldska nra......„ 2*80
Ura s kukavico........„ 8*50
Za vsako uro S letno pismeno jam-tvo. —
Bres rizika. Zamena dovoljen«, ali denar nazaj.
Prva tvornica sa ure v Mosta «JSs»aa ■CoBiPatl* c. in kr. dvorni dobavitelj V Mostu it 655 (Češko). t 21
99
Ottoman"
papir za cigarete
iti cigaretne stročnice se hvalijo same,
reklame zanje ni treba.
H Idi— 1
podružnico u spijetu Ljubljanska kreditna "banka v Ljubljani  podružnica o ceiovcu.
Stritarjeve ulice *t. 2.     »•■•nmi rond k 200.000.
I- fjlas
oroei
marca r»o K 15!/j
promese na komunalne srčike glainfilobitek k 300.000
M m  VlatjA mmmUtm    k žrebanju 1. «• »»rllti i»o li T.
promese noJ»™^ ^"°fica
vloge na knjižice in na tekoči račun
proti A\ °J0 nim obrestim.
«1—3u
I I
PodzostopnlKo
išče vpeljana firma, deln. družba za prodajanje strojev (Kraft-Maschinen) za obrate z živili Strokovne reference prve vrste in prav natančno poznanje vseh zadevnih obratov v deželi se zahteva.
Ponudbe pod „Lelckter Verdienst 1953" na naslov Rudolf Mosse, Dunaj, I. Seilerstatte 2 961 — 1
■ I AV IM 35 let, ki bi oskr IIB^IbII^ bovala  dva večja
ollšO otroka in pomagala kot sobarica, se sprejme pri
Brigiti Spreitzer 945
.'. na Starem trga v Ljubljani.
Jfajboljše ure
fjssjr om»* 34* O O o« I* u pij rolo! ~VI
Zidarje
z dobro plačo sprejme takoj trboveljska premogokopna družba.
873—1
145
gld.
i
325 gld.
Dobro idoea nikljasta remontoirka s s«-kund. kdz icrra ^urna 1 jzid. 45 kr. - Gloria srebrna remontoirka lepo gravirana s nek. kazalcem, 3fc urna 1 gld 70 kr. — Pristno poelaČ. remontoirka, Ia dvic kolesja. 3 urna t gld 35 kr. — Roskopt patent remontoirka. dvojnat pokrov 3 gld. 2o kr. Amer. uouble zlata remon-
toirka z lepimi S gravir pokrovci 9 gld  tU kr. Za vsako nro bletno pismeno jamstvo.
Po povietju poši ja. 932
S.K0HANE ir oz ur Krekov št. 358.
/a nengajajoče denar nazaj. Nešteto pooaročil od dostojanstvenikov in dr Cenovniki zastonj in poštnine prosto
Prva boroveljska k|p tvornica orožja
Peter Wernig
c. in kr. dvorni dobavitelj
družba z omejeno zavezo
Borovlje na Koroškem
priporoča 835 —2
lOVSkO  pnlkO vseh sistemov, priznano  izdelki  prve vrste z največjim strelnim učinkom.
Cenovniki zastonj in poštnine prosto.
Samo najfinejše posušene I
koKosoue orehe i
AtIT. BAJCC
umetni in trg. vrtnar
v Ljublani, Mm* cesta 2
Največja izbira vsakovrstnih sadik, listne in cvetoče rastline, vrtnice, zimotr aj ne cvetlice(perene), lepo cvetoća grmov|af različne konifere ciprese), velika izbira lepih rastlin za balkone in okna.
Priporoča se za nasadit ve parkov in vrtov. — Trgovina s cvetlicami.
Izvrševanje šopkov, vencev L t. d.
Okusno delo in zmerne cene. 11
:: Zunanja naročila točno. ::
[j ■
predelujejo tvornice CerOS in
delajo iz njih brez vsakršne primesi  v   strogo   Čistih aparatih znamenito
Jedilno most
za  pečenje,    praženje in
kuh anj e. Zahtevajte Ceres jedilno mast z v eli k o n oč n im i podobicami na ovitku.
Monograme
In drugo risarije uvezuje na vsakršno blago hitro In ceno
Marija Rimerc
v Ljubljani, Hradeckega vas štev. 1, I. nadstropje 78f—3
(naapr. Dolenjske mitnice, prodajalna Češuovar)
Zunanja naročita točno in ceno.
Hišn z restavracijo.
V blizini kolodvora Bled letovišče se zaradi smrti proda iz prostih  rok   enonadstropna  kiča s
prav dobro obiskovano gostilno S koncesijo, s trafiko« vinotocem, ptvotočem In iganjetočem- Pri hiši je velik salon, velika veranda« sobe za tujce« dve kleti, pred klet, ledenica, gostilniški vrt« zelen-jadni vrt, klev, kolarnica, aceti-tilenska razsvetljava, popolnoma opravljena in v najboljšem stanju.
914 1 Naslov^pove uprav. „S1. Naroda".
Spretne
864 l
tkalce In tkalke
sprejme takoj ob dobrem zaslužku tkalnica Dugaresa na Hrvatskem
Priden Ijcl pošten
hlapec
Vijen prt konjih, ki bi prevažal blago s kolodvora v trgovino, se takoj sprejme. — Plača po dogo-voru. 955-1 Karel Šiskovič. Črnlksl, Istra.
926
Pod trančo 2.
Razstavljeno od nedelje 15. marca do vštete sobote 21. marca 1908.
Pdnpl, Lizbona.
Gospodična
bi se rada izvežbala v gospodinj* stvu, posebno v kuhi, želi vstopiti pri kaki boljši meščanski rodbini. Pripravljena je opravljati vsa lažji gospodinjska dela. 954—1 Cenjene ponudbe prosi pod šifro „Zora 15" Ljubljana Glavna pošta, poste restante.
: najhujši: fovražnilii.
Lahko umevna razlaga o jfjf roditeljih nalezljivih £ bolezni W
Spisal Rado Murnik. £
SsV
Cena 60 v., s pošto 70 v.
Ta pouČoa razprava se bero •
kakor kaka povest. Vsaka hiša ^£
bi morala imeti to knjižico, 5*v
da spozna najhujše sovražnike S
Človeškega zdravja. S
■a. ^iai "^^"^s" "A" "A* "A" "A* 'a"'sf "A" "^h**^"
^V9^W*^Wm^Wt ^Wm^Wt b^^b ■^•r« m^u mT* t^^m
UrrstcLxi.c.    lov i'ena Se 16 let ubsvojec«
najsiarejM l|ublisinatK>
iosredovalnica stanovanj hi mi
G. FLUX
Gosposke ulico it 6 928
prlporoea las nameies le boljšo
službe iskajoče vsake vrste
kakor priatno, trgovinsko in gostilniške osobje za Ljnblfano in zuna|.
——    Hotni na  luhaj. —— Vrstna In  kolikor možno hitro postrežbe K*jtoto»% fcjen*.
zunanjim dopisom jr onloziti znamko n odgovor.
Premog in drva
prodaja po najnižjih cenah
M. Bucher
Kolizej s&t 130
-- Telefon št. 259. ===== in sicer: 526 l
50 kg Ia trboveljskega premoga v kosih K 1-50
50 kg  kočevskega premoga v kosili . E 1-20
50 kg trbovljskega ore-hovnega premoga K. 120
Kdor vzame na debelo cena po dogovoru.
Delniška družba združenih piUOUOren Žalec in Laški trg
lalltetat
izborno pivo. črno pivo,Jnluntor".
gSgr  Zalog* v Spodnji  Siftk .    -    Telefon Šter. 187.   Tg£H 757_« eST     PeiUlatva     dom sprejeaia teatavrater gosp. B. Srilinlk „ITarodni dom", LJubljana. (Štev. telefona 82.) ~W
Velikanska zaloga
spomladanskih In poletnih
Veliko konfekcijska trsovina
A. LUKIĆ
oblek   .       ^ tljrilw
inOBClB ! Ljubljana, Pred škof jo štov. 19. |
iz najmodernejšega blaga. • Cene brez konkurence. Solidna postrežba.!
. :: Ogromna zaloga
! najnovejše ! spomladanske In poletne
— j. j
e
BI
091732
^65R
CL
vajene dela, plačam od srednjih ?vr St. 30—36 po 9 K, 23—30 pa £; dobrim in zanesljivim delav-jdam delo tudi na dom. 781—8
[rtohorč, Uubno, Ppdnart. Opozori seW
iwi'ii hhi u *w in ta ilf-C
pri nakupu
ia za išle ♦
bliza 40 let obstoječo rtrdko
L MIKLAUC
tjubljana
urjeve (Spltolske) ulice itw. 5.
na- Ha zahtevo se dopoSljejo vzorci.
Vodovodi
kanalizacije, kopalUke naprave
Projekti in izvršitev pri domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj).
8664—40
Inlealf - bldrotekt
Konrad Lachnik, Uubllana
BcctkSKiim ollce Jtev. 4,       Brzojavi: Lachnlk-UDblliEiHL
Razpošilja se naše sue-tovnoslavno specialno pivo
Saloator
po starem običaju in sporočilu tudi letos meseca marca.
Da se zagotovite, da dobite resnično „Salvatorskoa pivo in ne katero premnogih ponaredb, pazite na zdolaj stoječo varstveno znamko, vtisnjeno na vsakem sodu in steklenici, ki je kakor tudi oznamenilo „Salvator* patentno uradno varovana
Deln. dr. Pavlanskp pivo Salvatorsko pivovarna
Monakovo.
* Pristno *
SALVATOR
(2w£oxxa*2zoTro)
se bo v Ljubi j ani edino in |gkl|nćnO   dokler bo kaj zaloge, tožilo
vsako soboto, ne-
Ustanov//.
deljo in
kolodvorski restavraciji
JOS. SCHBET. 908
Polovico lokalo
sa trgovino s vso oprave vred ao tako! odda, 849-« Kje, pove nprav. „Slov. Naroda".
?roda se
v prekrasni legi poleg kolodvora v Trilčn Učna novo zidana
hiša
8 Štirimi stanovao Ji. Izdelaj e se v hiši potrebščina, ki se lahko prodaja vsak dan in bi bila za pridnega moža dobra eksistenca. Hiša je pripravna tudi sa letovišče. Ponndbe pod J. 37" na nprav-ništvo „Slov. Naroda". 896-1
VABILO
na
XVIII. občni zbor „Kmetske posojilnice
ti se vrši te i aprila 1.1. ob l m
" okolice v Ljubljani
i cesti SI. 18.
1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Predlog načelstva in nadzorstva o pokojninski preskrbi uradnikov. 7. Volitev predsednika, njega namestnika, treh članov načelstva in treh članov nadzorstva.   8. Predlogi zadružnikov.
V Ljubljani, dne 14. marca 1908.
5. Prememba pravil.   6. Odobritev letnega računa.
Načelstvo.
»jemal.
Denarni promet v letu 1907 K 59,197.246*20,
Izdatki.
Bebet.
Račun bi asa J ne: Gotovina dne 1. januarja 1907 ...........
,f       deležev t Vplačani opravilni deleži.............
Vplačani glavni deleži..............
99     rezervnih zakladov s Dvignjene obresti glavnega rezervnega zaklada
Dvignjene obresti poseb. rezervnega zaklada in doneski zadružnikov y,      pokojninskega zakladu; Dvignene obresti in prispevki uradnikov
99       vlog s Prejete hranilne vloge...............
Prejete hranilne vloge v tekočem računu............
posojil: Vrnjena posojila................
„      naloženega denarja: Dvignjena glavnica..........
„      tefeoel: Prejeta glavnica.................
yy       zadružnega donim Prejete najemsčine...........
l°/0 odpisa......................
zadružnih hls t Prejete najemsčine............
.«     prehodnih zneskov: Vrnjeni prehodni zneski........
,.      inventarja« Prejeta skupila...............
99       obresti: Prejete obresti posojil..............
Prejete zamudne obresti.................
>     obresti vrednostnih listin...............
»        »     naloženega denarja..............
9,       upravnih duhudkur : Prejeti upravni dohodki........
K
321544 328 800 4287 3706 1593 5132206 3477653 6196454 13848400 294621 14115 1956 4611 29276 150 510403 11829 18601 78288
2304
06
19 26 74 95 19 48 63 50 07 46 42 66
51 13
01 88
29953132 14
4
5 6 7 8 9 10 11 12 13
14
15 16
17 18 19
Račun
99 99 99 99 99 99 99 99 99
99 99
99
99
blagajne: Gotovina dne 31. decembra 1907
deležev: Izplačani opravilni deleži......
Izplačani glavni deleži...........
>log: Izplačane hranilne vloge........
Izplačane hranilne vloge v tekočem računu ....
posojil: Izplačana posojila.........
naloženega denarja: Naložena glavnica
tekoel t Vrnjena glavnica.........
zadrazneita doma: Davki, poprave in 1°/, odpisa zadružnih hiš: Izplačila za novi stavbi .... zadružnega zemljišča: Davek za leto 1907 .
vrednostnih listini Njih nakup......
prehodnih zneskov« Izplačani prehodni zneski
Inventarja: Nakup inventaria.......
dividende : Izplačilo na 100 glavnih deležev .   . .
nagrad t Izplačane nagrade.........
dobrodelnih namenov : Izplačane razne podpore obresti s Izplačane obresti hranilnih vlog ....
Povrnjene obresti posojil......
Plačane obresti tekočega računa ....
davka: Plačani davek leta 1907 .......
upravnih stroškov: Upravni stroški v letu 1907 zadružnih hls: Davki in razni stroški ....
387474 84
800 4557613 3162619 7051217 14315242 170000 7035 142643 11 14100 32023 3207 2000 5700 1700 55502 2509 935 9805 30304 603
02
24 88 14 46
76 31 18
37 54
75 79 10 34 23 03
29933132 ! 14
Izkaz izgubo in dobička za upravno leto 1907.
■redit
Račun
99 99 99 99 99
obresti: Izplačane obresti hranilnih vlog..........
Kapitalizovane obresti hranilnih vlog............
» » 9      >     v tekočem računu......
Za leto 1908 predplačane obresti posojil...........
Plačane obresti tekočega računa..............
V letu 1907 za leto 1906 plačane obresti posojil.........
Povrnjene obresti posojil..........,.....
V letu 1907 za leto 1906 vnovčeni kuponi vrednostnih listin.....
zadrnžnrga doma: Davki, poprave, l°/o odpisa in predpl. najemsčine
zadružnih hlsl Davki in predplačane najemsčine.......
vrednostnih listin: Kurzna izguba .........
lnventar|a: l0°/0 odpis za obrabo............
davka 2 V letu 1907 plačani davek............
upravnih stroškov: Upravni stroški za leto 1907 ......
Izgube in dobleka: Čisti dobiček v letu 1907 .......
K
55502 446413
37963
31513 935
89145 2509
17913 8610 3091 2176 843 9805
30304
58316
795044
75 38 64 59 10 36 79 50 28 84
58. 34 23 27
65
2
3]
4
5 6
7
eun obresti: Prejete obresti posojil..........
V letu 1906 za leto 1907 prejete obresti posojil......
Zaostale obresti posojil.............
Prejete zamudne obresti.............
Prejete obresti naloženega denarja..........
Prejete obresti vrednostnih listin...........
99      vrednostnih listin: Nedvignjeni kuponi......
,9     zadružnega doma: Prejete najemsčine v letu 1907 .   . .
Prejete najemsčine v letu 1906 za leto 1907 .......
99      upravnih dohodkov: Upravni dohodki v letu 1907 . 9?      vrednostnih listin: Izravnava kurzne izgube iz leta 1906 . 99     zadružnih hli: Prejete najemsčine za leto 1907    .   .   . . 99      Izgube ln dobleka: Pripisani ostanek dobička iz leta 1906 .
K
510403 26777 104907 11829 78288 18601 20486 14115 1188 2304 614 4611 917
51 14
57 13 01
70 07 96 88 25 42 01
795044
65
tiva.
Bilanca za upravno leto 1907.
Paziva.
Raeun blagajne: Gotovina dne 31. decembra 1907 ..........
9f      posojila: stanje vknjiženih posojil o) na zadolžnice      .    .   . 4,789.134*17
p) na zastavna pisma .   .      222.580*—
a) stanje meničnih posojil............t.332'026 92
b) stanje posojil v tekočem računu......... 3,800.428*76
99     naloženega denarja: Stanje dne 31. decembra 1907 ......
M      zadružnega doma: Stanje dne 31. decembra 1907 .......
99      zadružnih hiš : Stanjevdne 31. decembra 1907 .........
99     zadružnega zemlji s*« l Stanje dne 31. decembra 1907 .....
99      vrednostnih listin : Stanje dne 31. decembra 1907 .......
Nedvigneni kuponi...................
M     prehodnih zneskov: Stanje dne 31. decembra 1907......
99      Inventar I a i Stanje dne 31 decembra 1907 ..........
^99      obresti: Stanje zaostalih obresti posojil dne 31. decembra 1907   .   .   . .
K
387474 02
10144169 1230668 203584 261185 109253 411900 20486 7573 7592 104907
12888795
85 17 92 49 50
70 01 20 57
43
►aei
99
99
99
99 99 99 IV 99
deležev: Stanje glavnih deležev dne 31. decembra 190/*......
Stanje opravilnih deležev dne 31. decembra 1907 .........
vlagi Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907    .   .   .     11,051.710'— Kapitalizovane obresti za leto 1907 ........ 446.413*38
Stanje hranilnih vlog v tekočem računu dne 31. decembra 1907 898.846*22 Kapitalizovane obresti za leto 1907 ......... 37.963 64
rezervnih zakladov: Stanje glav. rezerv, zaklada 31. dec. 102.604*98 Stanje posebnega rezervnega zaklada dne 31. decembra 1907 . 86.17333
pokojninskega zaklada: Stanje dne 31. decembra 1907 .....
tekoel: Stanje dne 31. decembra 1907 ............
zadružnega doma: Za leto 1908 predplačane najemsčine ......
■Adresnih hli I Za leto 1908 predplačane najemsčine.......
obresti: Za leto 1908 predplačane obresti posojil........
Izgube In dobleka: Čisti dobiček za leto 1907 ........
K
20000 6226
12434933
188778
21343 124621 1574 1488 31513 58316
12888795
JLetai račun in bilanca so razpoloženi v zmislu § 25. zadružnih pravil zadružnikom v pregled.
Načelstvo.
24
31
19
50 52 81 59 27
43
D-^B
an
■BaSBSSSBznnnsSfl
ESSMER1" tej
(boljša pijaca sa zajtrk, noprekosna po ■ObroH tal OOHl. Poizkusili vitki po 100 gr 1 R do 2 K pri J. Buzzoliniiu in A. Starala v LlobllanL
Zajamčeno nepremočijivo mazilo za usnje
HEVEAX! i
dela ngnje mehko, trdno in zajamčeno nepremočljivo.
Pločevinasta škatlja 8 čopičem stane 3 R, 10 Skatelj 25 R« Na strokovnih razstavah samo asivišje odlike. "VK
Zaloga za Kranjsko: FR. SZANTNER
-v ljubljani, 8«l«nburf«¥« ulic« itrv. -1.
Tvrdka Slavoja Jenko dediči v Podgradu v Istri
sprejme takoj y službo
1 ftlagojničorko in prodajalko
manufakturne stroke.
940-1
o  o    Reflektira se le na starejše in dobro izveibano J moči.     o o
Ponudbe z izpričevali in referencami je poslati naravnost tvrdki.
Langen & Wolf, Đnnaj X., Laienburgerstrasse 53.
Originalni motorji ,o!to'
▼ svezi Um 23
z napravo za sesalni
ss kurjenje z rjavim premogom, nižinskim ali plinovim koksom, kauma-zitom ali og^em.
Gospodarsko najbolj primarna obratna moč novoga časal
Originalni motorji „Ottou za svetilni plin, Sveiovnoslavni zaradi preproste in solidne sestave.      bencin, bencol, petrolin, karbonol.
e
FSl
Petrolejski žarilni gorilnik »KROrlor
Prednosti:
Vzorec 1908.
Solidna sestava. — Porabi so na uro samo za I1/« vinarja petrolaja.
Okoli 100 Hefnerjevih sveč svetilnosti. Preprosto ravnanje. Stane vse skupaj 9 K. Preprodajalcem velik popust.
269-8
Edina prodaja za Avstrijo:
Austrijska eksportna dražba za pllnooo žarllno loč z. o. z.
(Oosterr. Eiport-Ssaglnhlicht-Geselschait m. b. H.) Dunaj, V, Ramperstorfleratrasso 66.
s W
i
Oe*. kr, avatrljsko državne železnice-
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dno 1. oktobra 1907. leta,
Odhod is Ljobljui jni. ssLi
7-oe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. ieL, Gorica, d. I* Trst, c kr. dri. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec , Prago. _
7'Q7 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
0- oo pred poldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
ii-40 pred poldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel.. Gorico drž. žeL, Trs drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec
1- OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
s.ao »opoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorica drž. žeL, Trst drž. žel, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
7alo z veder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7'SO zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
io*40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Trbiž, Beljak, juž. žeL, Gorica drž. žeL,Trst drž. žet, Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod is Ljnbllana dri. kolodvori
7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, s-oo popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7MO zvečer. Osebni vlak v Kamnik tO*0O ponoči. Osebni vlak v Kamnik (Samo ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
»obod v Lfasliaao fai. isLi
o-BS zjutraj- Osebni vlak is Beljaka jui žeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudotfovega, Grosuplja.
Il-ID predpoldno. Osebni vlak is Prage, Celovca, Beljaka juž. žeL, čez Podrožčicc in Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic
a-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic Rudotfovega. Grosuplja.
4-SO popoldne. Osebni vlak iz Beljaki juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (čet Podrožčico) Gorice dri. žeL, Trsta dri žel. Jesenic
O-OO zvečer. Oseb. vlak is Prago, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic
8.37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudotfovega. Grosuplja.
8-40 zveOer. Osebni vlak iz Beljaka jui. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta dri. žeL Gorice dri. žeL, Jesenic.
HOO ponoOl. Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsti drž. žel. Gorice dri. žel., Jesenic.
Dohod v Ljubili
•-dO zjutraj. Osebni vlak Is Kamnika. lO-oo predpoldno. Osebni vlak Iz Kamnika 8->o zveder. Osebni vlak Is Kamnika, o-09 ponoči. Osebni vlak is Kamnika. (Sami ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.}
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih želeinic v Trsta.
2L
Cenjenim damam vljudno naznanjam, da jem  « »
otvorila na Mestnem trgu št. 11
(poleg trgovine Jglič.J
943-1
salon za domske m otročje klobuke&
i
Pričakujoč obilne naklonjenosti se vdano priporoča
X Jfovač
bivša modistinja ::   :: tvrdne :: :: Uivod - Jrfojetič.
-^rs>
U sled mnogoletnih (skušenj v tej strogi ~ kafar tudi zato, fer sem si na Dunaju i Sama ogledala najnovejše dunajske mo~ dele, sem v stanu prevzeti vsa v to strofo spadajoča dela in popravita ter jih izvršiti solidno in po zmernih cenah.
^J/ov modni salon.
za postelje in puli
oriporoia po najnižjih oonak
Zunanja naročila se toino izvrinjejo.
^vdanansššššššsnanannnal
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Trpežno blago. — Cene solidne.
1 Točna postrežba,
■ i
In arobrnino
na Mestnem trgu št. 17
priporoča svojo veliko zalogo preelzlj -altih mr is prvih tovarn, bndllla, stenskih, salonskih to ur mm nihalo, brlljantov, zlatnina in •rebrnlne. Namizna oprava is kitajskega srok]
Lastna doiavnloa sa popra-i vila In vaa nova dela.
O
O
■O
m
fl
5
Najboljši koametiski predmeti so
amllo 70 h, croani po
dn
sa olepoanje polti in tel«
da
_ SOk po I K,
sa gojitev sob in ust.
J|M lssas voda da Uaaa po-stada po
________ P«
I k.,  sa ohranitev in rast laz.
Ti izdelki „Ada«, ki ao oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Ur. Pl. Marditscliligir, kemik
I. Ivosodo soilodsla
v JLJnblJanl.
Sademestk« sa ,AIdo" savracajta.
Avg. Agnola
v LJubljani, Dunajska cesta 21.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zroal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
pe asjalžjih conah.
Za slabokrvne in prebolele f
Pijte pristni maršala v steklenicah 7|101 po K 1*5
Direktni «« * .»-m..
FMNCEKO CAJCIO. Ljubljana, Selenburgove ulice 6, Židovske
n
Trgovina, s travni
i ni FRANC KASTB1
v Ka (liji pri Rudolf o vem.
Vljudno naznanjam, da sem otvoril popolno urejen > trgovino i \ nimi in deteljnimi -temeni, ki stoji pod strokovnim nadzorstvom g. V. Rohrnu načelnika podružnice e. kr. kmetijske dražbe v Radoifovem.
Vsa semena so preiskana glede kaljivosti in čigtote po c. kr. gemei preg edovalai postaji na Dunaja, t^ko da jamčim za oboje.
Priporočam  te  za cea;ena Daroiila,  katera   hočem  tocao izvrševat
ostajam
z odličnim spoštovanjem
4380-11
FRANC KASTELIC
Prevzetje gostilne.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva
gostilno „pri Mostu", Vodmatšt.l
kjer* bova točila različno zajamčeno pristno vino in priljubljeno Gdssovo in Dreher jevo marčno pivo.  Na razpolago bodo tudi vsak čas okusna mrzla in gorka jedila
Za obilni obisk se najvljudneje priporočava
851—3
F. in I. Vodišek.
s
varilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevaj pri nakupu kar na kratko zavitek ali zaboja s,cikorije'*', temveč določeno znamko:
Franck
da imate zagotovilo za vedno jednako in najbolj kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke podpis, Kajti naše zamotanje se v jednakih barvaj
papirju in z podobnim natisom ponareja.
mi
«1  Kuw  X44;i7,«;V U.W.W.
Težko vprašanje
s katerim si nali največji učenjaki le dolgo Saša sastonj belijo glave, kako bi elektriČnost, ki je nje zdravilnost le desetletja dobro znana, v zdravilni umetnosti praktično uporabili, je naposled reieno prav i del al no, ■ tem, da bo isnaSli
I Clektro-Uitallzer |
avBtr. p. 23912, ogr. p. 34972, sem. d. p. 181785 To je is suhih elementov obstoječi električni životni aparat vedno uporabljiv. Tok se regulira prav preprosto, tako da se dandanes že vsak bolnik dama prav pripravno lahko sani elelfctrlaftra, sam zdravi.
Številna zahvalna pisma potrjujejo zdravil ni ačinek Elektro-Vitaliserja prav sijajno.
O. Fran Poselil, • ta vb ni slepar v lilrslnsu, Iileslnaeratraeae 109 s. A. pjoo:
Vljadno Vam naznanjam, da som tri mesece rabil Vaš „Elektro-Vitaliser' in V moram v veliko svojo madovoljnost javllati, da se mi je sdravje precej popravilo. Kf matiike bolečine v križa in v hrbtu so skoro popolnoma popustile, Čutim se jačje in bolj svežega nego prej, tako da upam, da okrevam popolnoma, ako bom ie nadaU nosil VaS aparat. Že sedaj, cenjeni gospod doktor, Vam gre topla zahvala sa Ijubeioi Vas trud in bom is zahvalnosti priporočal Vaš aparat vsakemu bolniku.
Rad dovolim, da objavite to vrstice in bom vsem tovarišem v trpljenju rad dal vsakršna pojasnila
Priporočamo torej vsem bolnikom, slasti tistim, ki jih moči nerTom«*1 nevrastenija.  ri^niatliem.  bolečine v krlsu Isa v ar lavi, * lodese In erevfine slabosti, slabosti srca. ohromelosti, v»» Itovrstnc druge slabosti, neprllllse pri menstruaciji, boleas
maternice Itd., naj spodnji kupon pošljejo na naš naslov, nakar pripošljeo nevtegoma našo 64 strani obsežno, il u i trovano
i
brezplačno knjigo
gratis in franko pod zsprto kuverto.
Elektroterapeot!!ka ordinacijo,
\euer Harktl
»ammmamj 1
I. nadstr. odd. Al.
«3 Kupon za brczpUčno knjigo.    «•.
Z Elektroterapevtiška ordinacija na Dunaju L, Neuer Marki 14,1., odd. 61.
Prosim, pošljite mi knjigo »Razprava o moderni w olektrotorsplti" gratis in franko pod zaprto kuverto.
h
Ime:......,.......................-........---------............................----------------..........................
Naslov:
Za dame specialna damska brošura
Y6
Gričar&Mejač
r
6
Ljubljana =
Prešernove ulice št. 9.
*>7 Iric' :t"
1 iS* ■
F. Zajec
LJubljano
svoj dobro urejeni
Stari trj 26 » optični zavod::
kakor  razna očala, sčlpalce daljnoglede toplomerle, zrako-
merjO itd. — OČala ia Ščipalci se napravio natančno po zdravniškem receptu. i i
Velika zaloga
raznih
žepnih in stenskih
Ceniki za optično blago in separatni ceniki ur in ===== zlatnine se razpošiljalo Iranko. =
mar
C2L
zlatnine in srebrnlne. sjsiszaHzasaaaaaaaaj
Štor
1P r        jr i lov «ln   s* 11 oah Št*
Največja zaloga moških, damskih k otroških čevljev«. Č8?l]8i za lawn-tennis In pristnih
leinerAil pilil! ce?!jei
Elegantna
In      2620 40
iako skrbna ž z vršite v po vseh cenah
Ivan Jax in sin
v Mjfaalaslfaajzmt
Dunajska cesta št. 17
priporočata svoj Bogato zalogo
vxmh koles.
V
a *
v
■L" 8.1
Šivalni stroji
y
Brezplačni knrzi za vezenje v/ hlaL
a k
» r *
Pisalni stroji .ADLER'. >;
IVAN SGH
0*^ *?^^WOsaC KS
LER, Dunai il!/iH Erdbergstr. 12
paš »a že veliko let dobro
znane stroje vsake vrste za poljedeljstvo itd.
kakor: mline za sadje In grozdje, stiskalnico za sadje in grozdje, škropilnice, poljsKo orodje, stiskalnice za seno, mlatiinice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamo -reznfco,  stroje za  rezanje  repe,  mlina   za go-
lanie, kotle za kuhanja kiaja, aosaike za vodnjake
In   gnojnice,  vodOVOdO, svinčene cevi, železne cevi i. t. d, postranske   komade za vse stroje, četudi niso bili pri meni naročeni.      Kose za slamoreznice iz la jekla
!po izdatno znižanih cenah!
ravno tc-cko vse priprave za kletarstvo, medene pipe, 8esalke za vino, gumijeve In konopljene cevi, gumijeve ploče, stroje za točenje piva, skrinje 2a led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sodavode In penečih vin, mlin za dišave, kavo Itd., stroje za Izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizno tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje In stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje,
vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plač. pogojih ===== tudi na obroke! =
Ceniki z ve6 kot 500 elikami brezplačno In poštnina prosto.
J Dopisuje ae tudi v slovenskem jezika, |j
Prekupel ln agonijo zaielleni.
674—2        Piie naj se naravnost:
IVAN SCHINDLER, Dunaj III/., Erdbergstr. 12.
*MMJ* »MU aiuulfc M lajimisib
otroških vozičkov
te M»adiM d« MjflMji*
žima
» MubljanL
tarnata oafsiettsa n seBIfc 1 esvntloa,
artaM~¥iafMit MftTMi vwi fwniM-naf^~i
m
trsouma z manufakturnim In perllnlm blatom
== v JL.juJt»Sj&«.i = i
z& %ium. trgu it. 9 I
priporoča S
vence in šopke | za neveste 1
ter 8
nagrobne vence i po Izredno nizkih cenah« |
Potrebščine za krojače in šivilje. |
vsak gumasti predmet
v utamaaa. Za to dobite 3 velefln* hi g ie nič ne vzore«, 6 VZOrCSV 90 ET., Iz fzoree* 1 gld. 71» kr,*o vzorcev 1 gld *0 kr. poleg najnovejšega llastrovaaega cenovnika m aa-vodilo za o porabo francoskih ia ameriških gumastih predmetov, tacat od 4f> kr. naprej. V zalogi so vse kuriozitete, mnogo novosti, izdeluje Najcenejše i- direktno se kuoi le na pismeno naročilo. Diskretna poaUjate*
■K, z*loa;* t   »urni-U Hi kuhihhiHi preilintlsv. Dunaj, IX 5, Nnssdorlerstrasse 3—10. 836 -1
Varat, znamka : Sidro.
Liminent. Capsici comp.
nadomestilo aa
3375 -27
Pain-Expeller s sidrom
f>ri_TCanc Izborno , bolečine tolažeče In odvajalno mazilo ob prehlsjenju Itd.; jw 90 11, K 1'40 in K 2*— ee dobiva v vseh lekarnah Pri ii&fcupa tega splošna ^riljabijsnega domačega zdravila naj ae jemljejo le originalna ste-
klenice v Skatljicah s nate, varstveno anamku „sidro"  potom m vsakdo prepričan da je dobit ong. izdeiak. Dr. Rlohterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Eliacina c. 6 nova
&*jc^oiiIJaDJ« dan
Št. 9523
i
Razglas.
922—1
CADEZ
v Ljubljani
Mestni trg št 14
poleg Urbančeve manufakturna trgovine priporoča 11
klobuke
feplee, nm mk pk; tate, o?ralnike ili
V smislu § 15. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. 1. št. 22 dež  zak.) se naznanja javno,
do so imeniki »olilnlh upravičence? za letošnje dopolnilne volitve
v ob5ioski svet sestavljeni in da so
od ponedeljka, dne 16. marca skozi 14 dni
v mestni posvetovalnici ob navadnih uradnih urah razgrnjeni vsakomur na vpogled in smejo tamkaj med tem časom vlagati ugovori proti njim. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet.
jitestnl magistrat v £jubijani,
dne 14 marca 1908.
Župan:
Iv. JCribar, m. p.
"i T
I
Odlikovan
s častno diplomo in zlato kolajno na HI. dunajski :: u :: modni razstavi :: :: ::
1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti presvetle gospe : nadvojvodinje Marije Joslpine. :
krojaška obrt
.3
s? priporoča v i^gotovljanje moških oblek kakor tudi vseh avsir. uniform
po najnovejšem kroju. Priznano solidno delo In zmerne oene.
Friatno angleško blejao je v najvišji Is-berv vedn*> * gafovi
rtr^rr,      ,wm^^u^fa*>aSt■ —
I
1
Nafboffatelso zalOsfO ln naj- i| raznovrstnejio Izbiro
itiQ»Irlw In humonlleo
Ima
Alojzij Kraczmes61
Izdelovalec klavirjev In sodno za-prlseženl zvedoneo
LJubljana Sv. Petra cesta št. 4.
Vedno so v zalogi
ppdlaraml
pa brezhibni klavirji.
Slaven, Slaven, Slaven, Slaven,
ker čuva prtenino.
vA2 16
vsed bleščeče beline, ki jo dobi prtenina. ker ne  dobi  prtenina  po pranju  prav nikakega
po pranju duha
ker je zelo poceni in se pri pranja prihrani mnogo
časa.
O 9
a
*T3
9 <S
rt
Dobiva so v trgovinah z drogerijami, a kolonijalnim blagom in - z milom. ——————^—
Ha debelo pri L. M IN LOS, Dana] I., Hdlkerbostel 3.
■nem abl-
panj« lat popravljanja Viek alat«aaav. OUvna sastopitve dvornih firm Ii. Masa« dorfer sta Danajo, H« In al   sta Đamafa, FSrater v liSbava, Th. Hi bara; t LI pestem.  Za vsak, pri meni kupusa klavir doesla la»*l — Najniža l-paaaje^i
plMllsu
aC W aC aC aCaC atfaC aC aC aC aC W X X !ftV
Obrtno naznanilo.
Da zadostim vsem zahtevam v vsakem oziru, sem svojo te 25 let Obstoječo pekarnico temeljito prenovil in postavil Tanjo parno p0čl| opremil svoje podjetje z najmodernejšimi tekni&himi pripomočki, zlasti stroji za gnetenje in mešanje in najel izborno izurjeno OSebJOi To mi omogočuje, da morem
izdelovati brezhibno, enakomerno, ekskvizitno pecivo; ker
kurim namesto z drvmi sedaj s premogom, morem tudi največjo množino h ruha točno dobaviti v treh urah-
Pekle se bodo vse vrste finega peciva, dalje navadno pecivo in različen kruh, zlasti Jako priljubljeni rieni kruh, za speci ali te te pa dunajsko pleteno pogačo, orehovo ro-iičke, orehove in rozinovo Štruklje, sladkorne roiičke (brioohes) in bnhtelne. Vedno so v zalogi različna čajna peciva iz tvora. V. S o h m i d t in graftki prepečenec F. S p r e n g a.
NaroČila vseh vrst se sprejemajo v centralni prod a Jal-
nlcl v Oradiftču it 5 in v podrainicah: v Prešernovih ulicah it 90, v Kolodvorskih ulicah št. 26, na Krakovskem nasipu it. 4 in v baraki poleg tobačne tovarno.
Z zagotovilom, da se bom vedno trudil, da zadostim v vsakem pogleda vsem zahtevam, prosim obilega poseta.
Z odličnim spoštovanjem
823—5
Jean Schrev.
Tttousbl sotrudnlh
star 24 let, vešč trgovine a mešanim blagom, posebno mannfakture, voja- [ Šcine   prost,   iSce   sllltbe    Nastopi j lahko takoj. 900 - ■■ I
Naslov v uprav. „Slov. Naroda". s
Kinematograf „Cdison
li   Dunajska cesta
aaspretl kavam« ,tvropa<
V »i?cjcIo it s  soboto nov spored.
925
Spretno učiteljic
ae priporoča ae«* poučevanj
'»•ajn ~am Cenf
zmerne. Pouk doma in izven doma. 850-
Ponudbe in vprašanja naj se pošiljajo rij gospodično Erno Obrekar, Hranilnico; cesta st. 7, L nadstropje ▼ LJubljani.
SVETOVNOSLAVNI
398 108
BRANCA
tvrdke FRATELLI BRANCA » MILANI]
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU 1 Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v LJubljani pri: J. Buzzo liniju; Anton Stacuiu; slaščičarni Jak. Zelaznika.
!Preselitev trgovine!
Podpisana vljudno naznanjam, da sem svojo
modno trgovino
v Židovskih ulicah št. 7
= preselila na Jurčičev trg =
Osebni kredit
za uradnike. čnstnike,:učlleUe m
Samostojni hranilni in posojilni konzorciji Uradniškega društva dajo po zmernih pogojih taci proti dolgoletnim vračilom osebna posojila.
Agenti izključeni. 36dž—2u
Naslove konzorcijev prijavlja brezplačno teatralno «o«fl*tvo U rud ni sine a*** društva, Dona), Wipplingerstrasse 25.
kjer mi bo že z ozirom na večji prostor možno, čast'tim naročnikom vsestransko postreči s mnogovrstnimi solidnimi, modnimi predmeti.
Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost in prosim prijaznega zaupanja
tudi v nadalje
z odličnim spoštovanjem
862—1
Jospma Podkrajšek.
Za
te Elegantne klobuke eirofce
j najnovejše pariške in dunajske modele
3336   36 priporoča
fi. tfivod-jtfozetič
893 v Ljubljani, Stari trg št. 21GB8 modna trg. ter salon za damske klobuke.
___ Filijaika v Kranju, Glavni trg.
'■''^i^lilif'11' ■: 1
Popolna oprema
sa novorojenčke
otroško perilo
v zalogi za vsako starost pri p o roda sass— trgovina s perilom
I
C. J. HAMANN I
Perilo lastnega izdelka. I
1H70 Vtrtartov*;««* 1*70 I
Dr. prane Oergane
-I. l^irurgični oji^tent deželne bclnice =
933-1
operater na dunajskih klinikah dvor. svet. prof. dr. barona Eiselsberga (kirurgija) ln dvor. svet. prol. dr. Chrobaka (ženske bolezni); ter na oddelkih prol dr. Wertheima (ženske bolezni) = in prol. dr. Scbaitzlerja (kirurgija) -
si jemlje čast, naslanjati p. n. občinstvu, da je začel j
^ ordinirati za :
kirurdlčne in ženske bolezni.
V LJubljani, dne 15. marca 1908.
Ordinira od Z—3.        Komenskega oliceit.8.
H
S
i
!
O
5 »j
is irl
m cl c r o o
•J
o
H
e
«
a
e
e
i
a
?
a
e
HI
6
*
i
o
Nov vegetabilski creme za prsi
Najnovejša iznajdba iz prirodnih pridelkov. Razvitek in obnovitev prsi. Razkošen stas. Rabi SO samo zunanje. Zdravniško preizkušeno. Lonček z navodilom stane K 3 — in K 5 —, pr-Štnina 70 h. Prodaja in razpošilja gospa KAthe Menzel na Dunaju, XVIII, Schulgasse 3, L nadstr. 11. Znamke vseh dežela se sprejemalo.
ć 317 —» 5
A. KUNC
Ljubljana, Dvorski trg 3
4na ot|lu %ido%>*k£li salte-1.
Strokovnjaš* a
postrežba z iz-bornimi izdelki po nizkih cenah.
Velika in moderna
zaloga obleta
za gospode, dečke in otroke, o o O
Cene so stalne in označene na vsakem :: :: :: predmetu
8 8 3
I
;. naročila po meri točno in priznano dobro.
z
ejfa ■ najhitrejša wHa v tato je i paroili jmrn&vi IM"
s oesarsklml brseparnlkl „KAIS£R tVILHELM JL", „kRONHRiNZ WILHELM", „KAISER MflLHELM d. OROSSE". PMkomorafea vožnja traja a ume 5-^6 si ti L
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne ?ozne tetke za parnike gori navede neva narobrodnega đrnatva kakor tudi listke za vse proge amerifttah žele^-ale dobite w Kjfamlaflf avsmfl edina le prt
4t
ED?ABD0 TAVGARJB, Kolodvorske ulice Si 35
naaprod ah^itaiu gestilii „pri Starem Tišlerjar\
Odhod is Izubijana je vsak torek, ftetrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, t cono in {brezplačno, -  Postrežba poštena, reelna tn solidna.
Potnikom, liamenjerjim v zapadne dr£>iw aakor: Colorade, fidejciko, Calitor-nijo, Artzoi a, Utah. Wioming Nevada Oregon in Wa8hington na<M nase drostve posebno agodne in izredno cć".o črez Salveston.   Odhod na tej
progi in Bremna enkrat mesečno. 3044—28 Tn se <3obiva)o pa tađi listki preko Ba.umora is na vse ostale dele sveta, kakor: 8razinJo, Knbu, ^-wo #-&r*,&, ' o ->       rH^uraporav K »nt rali jo itd
Herbabnvjev podfosforokisli
Zaloge skoro ^ vseh lekamicah!
opneno železnati sirup.
Že 38 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev irupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti.
Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
Pristen samo s spodnjo ~~ varstveno znamko. [o|
Pred ponaredbsml se svari.
L1J
d
Herbabny|ev
Sarsaparilla sirup.
Že 33 let uveden in vrlo preizkušen.   Izborno, lahko delujoče odvajilo. Odstranja zaprtje telesa in tega posledice. Pospešuje menjavanje snovi in tvori kn.
Steklenica 1 K 70 h, po pošti 40 h več za zavoj.
Edino izdelovalisče in glav. raz]
?e°6veaviSfse6e: D p. H e 11 m a n n a lelcapnica „Zur Barmherzigkeit" KDaaJs^
Zaloge pri gg. lekarnarjih w  aLifaalalffamaft  «aa  UTovem meatn.
.faaSalf
u VII/t 73-75.
4>^B 7
Nolietia
DokoUnic (gamaš) iz usnja
|H  (|||(||J3  za Sr8P°^e^ §°"Pe in otroke.
Br Tnristevskih čevljev B= Ameriških čevljev Otroških čevljev = Čevlji za dem
v izvrstnih ka~ kakovostih po smernih cenah.
v najveeji isbiri
Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem
Szantner
blenbuttove ulice 3 * LJUMjona * Selenburjooe ulice 39
i[m aaroeUa točno proti povsetfa. §
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Paatoslemiek.
Lastnina in tiak .Narodne tiskarne8
1994