Solski svetovalec — šolski nadzornik? »... saj bo njegova naloga, da kot šotski nadzomik ne bo samo povedal, kako je postiopati, nego to tudi pokazal.« (Gustav Šilih v »Učit. tovarišu« št. 40.) V članiku »Vprašanje nadzomiškega izpita«, ki ga je objavil prof. Gustav Šilih v 40. številliki »Učit. tovariša« razlbiiram pokg gornjih vrstic še sledeče važne ugotovitve. 1. Kdo bi se me javil k 'tako lahkemu izpitu, ki obeta v čl. 17. »Isipit za streskog školskog nadzornika ima vnednoist više stručne spreme, školski madzornici uživače srva, prava koja daje ta sprema?« Prav radi tega bo mo<ralo učiteljstvo samo, odnosno njegofvo predstavništvo zastaviti vse svoje sile, da se v tem ddlu izpjtni pravilnik temeljito spTemeni, talko da bodo prišli na nadzomiška mesta zares izbrani in potklicani. 2. Sodim, da ne zadošča sama inspekcija, marveč da bi bMo potrebno iz razlogov, o katerih nam bo še govoriti (podlčrtal jaz!), da kandidat pred komisijo tudi poučuje, a tu ne sme zadoščati ooeina dobiro, nego sele prav dobro. 3. To meni znani francosko-švicarski pedlagog Dottrens. da naziv »šolski nadzornik« vobče ne ustraza 'težnjam moderne pedagogike ter da se mora .nadoimestiti s primernej.šim nazivom »šolski svetovalec«. 4. Potrebno nam je avtoritativno šolsko nadzarstvo v smislu izvajanj odličnega srbskega pedagoga Hadži-Taškoviča, ki zahteva da imidj »... nadzannik vjšu spremu od one, koju imaju učitelji koje nadzirava...« — — Ne da ibi se hotel dotika*i idiejne ;plati v uvodu omenjenega olanka prof. Šiliha, hočem navedene drobce, vzdte iz tega članka, povezati v miselno enoto, ki je že dolgo predmet odloonih zahtev učiteilljiStva, namxeč, naj bi se dosedanji naziv »šolskega nadzornika« spremenil v »šolskega svetovalca«, pa k temu odgovarjajoče preusmerilo tudi vse njegovo dosedanje delo ob priliki nadzorovanja učiteljevega dela v raziredni zajednici. Pralksa je pokazala, da je bil dosedanji red v tem pogledu oestofcrat dooeila pogrešen, oemur pa je vzrok masmiselna porazde^ litev dela, kj ga opravljaijo v danih slučajih šolski nadzorniki. ki so danes večmoma le pregiledovalci dela, ki morajo mehanično opravljati dela in nimajo z internim šolskim delom (namreč z onim v razredni zajednici!) nič skupnega. Tako po drugi plati ni ptarv za prav nič čudnega, da pri najiboljši volji n.e morejo posvetiti svojega zanimanja pedagoškemu poslanstvu, za katerega so odbrani in služiti idejam šole tako, kalkor bi bilo želati. Kot vodje prosvetnih pisairn porabijo večino svojih delovnih ur in energije za administraitivna dela, vzdržujcjo kontakt z upravami narodmh šol v srezu, sestavljaio vsakovrstne statistike, odpravljajo nagomlilane okrožnice ter sploh vodi jo evidlenco nad vsem delom, ki se opravlja v prosvietni pisarni. Ta služba, posvieičeiia sv. Birokraciju, bi se kaj Lahko poverila tako zvanim »prosvetnim referentom«, t. j. vodjem prosvetnih pisarn, ,ki naj bi se izbirali iz vrst onega učtteljstva. ki kaže za to delo potrdbno sposobnost in težnjo, dočim naj bi »šolski svetovalci« vzdrževali z njimi le ikontakt, potirebem za presojo v administrativnih posilih, a aktivno bi naj posegali v to »pisarniško« de'lo le <v smeri1, ki bi bila potrebna kot vez med internim šolskim delom učiteljstva na neki šoli in šolskiim svietovalcem. S to preurediitviio in porazdelitvijo dela bi se tudi uprravni aparat prosvetne pisarne pirav nič ne kompliciral, kajti že danes so učitelji administrativni pomočnilki šolskim nadzornikom v pisarni sreskega naoelstva. Potrebna in nujna bi bila samo odbira inajsposobnejših, ki bi se jim poverila odgorvormost za točno vršenje administrativnih poslov, po drugi sitirani pa ibi se jim iradi reda in potrebnega službenega ugleda poplačala ta skrb z nazivom »sreski šolski referent«. Navedena razbremenitev sreskih šolskih nadzornikov bi gotovo že v kratkem času pokazala samo ugodne posledice, kajti v dane<m slučaju bi se šolski nadzorniki lahko intenzwneje posvetiili internemu delu iraziredMh zajeanic v območju svojih srezov ter bi, po sili razmer, kaj kmalu morali postati ne samo »madzorni« ampak tudi »svetovalmi« šolski organi. In da preidemo k jedru našttetib. zahtev učiteljstva. Ali bi bile potem sploh še mogoče takšne usodne napake, ki so jih v bližnji preteklosrtii storili proti učHeljstvu na hitro roko odbrani in tako zvani »šolski preglledniki«? Dvomim. Na spodaj naštetih konkreltnih primerih Vam hočem pokazati žalostno slikot dela »šolsfkih preglednikov«, ki so ooenjevali enega ter istega učiteljia. pa se boste, dragi tovariši, lahko samii piriapričali, v kakšna diamentralna nasprotja jih lahko dovedejo nepoznanje razmer na šoli, v srezu oz. nepoznanje eposobnosti razredniqga učitelja ter vsega tistega dela, ki ga ta vrši in ga označujejo za prosvetnega deilavca in duhovnega voditdlja svojega naroda. Primer: Učitdlj služlbuije na enem in istem imestu, Itoda vsako leto ga ocenjuj« druig »šolsflci preglednik«. Primieiri ocem se vrste po zaporediiosti v letih. I. Prvi primer službene ocene: 1. Zmožnosti: Poklicno, teoretično in praktično odlično zmožen, se udejstvuje kot mladiTiski in pedagoški pisatelj. 2. Metoda: Ima prav dobro metodo, pouou.je za življenje in je dosegel pirav ddber učni uspeb. 3. Marljivosit. vestnost m točnost: V šcli ziello marljiv, točen in vesten. Uporablja ves prosti čas za nadaljnji šftudij in v korist bližnjemu. 4. Uporabnost: Odlično uporaben v šoli in za izvenšolsko delo. 5. Vedenje: Vzglednega in uglednega vedenja. 6. Povpreona ocena: Odlično (5). Naslednje šolsko leto je delo istetftl uči- telja nadzoroval d-rug »k-lski prealednik« ter ga ocenil takdle: II. Drugi primer službene ocene: 1. Učno delo (uspeh) in strokovna sposobnost: Uspeh deloma dober, Siposobnost prav dobra. 2. Zanimanje za službo: Je marljrv m vntit učitelj, a nezdrave razmere na šoii mu uibijajo votjo do dela. 3. Vedenje v službi in izven šole: Prav dobro. 4. Delovanje za narodno prasvečivanje: Se udejistvu}e litararno. Piše v mladinski list »A« (rmena listov <ne citiTam!), v pedagošlki list »B« in stanovski list »C«. Izdal je knjigo »D«. 5. Drugo delo: — 6. Svojstva kot: a) vzgojitelj. Pouk mrtev in brcz življenia, otroci ne kažejo prav nikakiaga zanimanja za pouk in jih ne zna pritegnilti k sodelovanju. b) Uradnik in državljan: Neoporečen, zaveden Juigoslovan. 7. Oviire pri delu: Nesporazum med učiteljstvom na šoli. 8. Končraa spldšna ocena: Dabro (4). Tretje lefco je istega učitelja nadzoroval zopet drug »šolski preglednik« ter oa ocenil takdle: III. Tretji primer službene ocene: 1. Ueno delo, metoda, učni uspeh: Učno delo smotreno, metoda že precej ustalj.ena, uspehj zadiovoliivi. 2. Strdkovna izoferazba: Strdkovno vsestiranstki izobražen, stremi za nadaljinjo izpopolnitvijo. 3. Zanjmanlje za službo: Je marljiv in vnet učitelj. 4. Vedenje v ehižbi in izven službe: Prav dobro. 5. Delo na narodnem prosvečiivanju: Član odbora društva A, poveljnlk društva B, režiser, pevovodja, se udej.stvuje književno. 6. Ostalo eventuailno dtelovamje in svo>jstva, ki ga označujejo kot vzgojitelja in državljana: Zaveden državljan. 7. Eventualmi nepov<*l'jini vplivr, ki so ovirali vzgojo in učno dalo v šoli: Spor z veroučiiteljem. 8. Končna splošna ocena: Prav dobro (4\ Omiemjam, da je preglednik pod III. ostal v srezu kot nadzOtrriik ter je istega učitelja ocenil tudi prihodnje t. j. četrto leto. Spoznal je Tazmere v kraju, srezu, spoznal tudi osebmost in delo cft. učite-lja, saj je bil z njim v koritaktu zdai že dve leti. Prečitajte spodnj-p oceno, ki se je porod'ila iz tega medlsebojnega spaznanja i.n uvideli boste, koliike važnosti jie objdktivno spoznanje učiteljeve osebnosti pri presoji im oceinjevanju. IV. Četrti primer sfužbene ocener 1. Učno delo, metoda, učni usp«h: Učno ddo smotreno, metoda ustaljena, učni uspehi se — po dosedanjih neurejenili šoLskih razmerah že pričenjajo dvigati. 2. Striokovna i'zobrazba: InJteli-geiiten in strokovmo prav naobTažen. 3. Zanimanje za službo: Izred.no vasten i kot učiteJj i kot upravitelj,. 4. Vedenje "v službi in izven službe: V vsakem oziru neoporečno. 5. Delo na narodnem prosvečivanju: Vnet javtni delavec. vodi vse javno delo v svojem okolišu. Se udeistvuje književno. 6. Ostalo evontualno delovanje in svojstva učitelja. ki ga označujejo 'kot vzgojftelja in državljana: V vsatkem oziru odlrčen na mestu. Zaveden državljan. 7. Ev. nepovoljni vplivi itd.:  8. Končna gplošna ocena: Odlično (5). PriTnerjajmo zdaj vse štiri ocene in prišli bomo do zaključflca, da se je učiteltu zgodila krivica v drugem in tret.jem letu. Božja ¦preridnoftt je hctela, da je bil »šol*ki pregledttik« v prvesn letu inteli^eniten člcnrek, ki je znal pravilno €ceni'ti delo učitciljcvo tako v friternem Solskem kaflcor tud'i izvenSo-J^ricem udejstvovanju. Primerjajoč prvi in četrti primer ocene pridemo do zaključlka, da sta si le ti dve sorodni in pravičm, dočim sta drugi in tretji primer ocene zagrešena v temelju. Dvc leti >e torej porabil učitelj, da je prepričal ocenjevalcei, da je v četrtem letu najmanj še vedno tako dober vzgojiteilj, kakor je bil v prvem. Iz naštetih primerov ocen je več kdt jas- no, da bo učiteljevo delo le todaj pravičro in pravilno ocenjeno, kadar ga tbo nadzoroval človcik, ki je vreden imena »šolsiki svetovalec« in ki ni odbran na »brzu T*aku«. temve^ |e ns svojcm pdložaju delj časa, da inia priliko spoznati! razmere in os^nost podrejenega učiteljstva. Podirejenega namrcč v onera »niislu, ki aa zahteva razmerje, fci ie blagohotno in dobronam.erno t. j. »svetovalsko«. KaScršna je pravica pri ocenjevamju, takšno je delo, ki mu sledi. In če imaio ocene za učence vzigojni namein, ne more nihče reči, da ga nimajo tudi za učiteljstvo. In končno: po ocenah nas tiiSti, Iki nas ne vidijo, sodtjo. Vsako delo pa je vredno svojega pravičnega plačila! Lojze Zupianc