Gospodarske stvari. 0 zastrupljenju škodljivih mrčesov. (Konec.) 4. Ličinke in mrčes v ranah invotlinah drevesnib. Pritliino drevo in več vi-sokih dreves v nekem vrtu je imelo rane na 3—4 centimetre široke, ki so jih bile krvne uši napravile. Te rane so se opetno z gori naznanjenim strupom zoper kislobinega črva. deloma pa tudi z neko zmesijo iz kreosota izškropile. Po treh letih ao se bile nekatere teh ran ali popolnoma zacelile, druge pa veeidel ozdravljene. Pri starejših in mlajših jablanih in slivah so se našle velike, deloma noter v notrajne dele dreves segajoče rane in votline. Ko se je v te votline strup zoper kislobinega črva nabrizgal, je prišlo cele trope stanog iz njih.r Nekatere teh votlin je poprej brez dvombe tako imenovani vrbovi vrtar naredil bil, druge ao po drugih raznih vzrokih. nastale. Da so pa neštevilne stanoge, ki so po njih živele, v njihovo razširjevanje tudi evoje pripomogle, je brezdvombeno. Da je pa ta mrčes vsaj bil zadržek, da se te votline niso mogle zarasti je gotovo. Strnp zoper kislobinega črva za pokončanje stanog ni zadoati moeen. Ce 8e strup vbrizgava, se stanoge brž umaknejo, pa se nekoliko časa pozneje iz svojih skrivališč zopet na svoje kraje nazaj povrnejo. V naslednjem naznanjeni atrup stanoge vaaj delonia pomori in provzroči, da za delj časa na svoje prejšuje proatore nazaj ne pridejo. Vzame se 30 graaas&v mazljivega mijila in se v malo vode v l'/2 decilitrn raztopi s 25 gramov ali 30 knbičnih centimetrov patoenega olja in 20 gramov rujavega eirovega kreosota dobro pomeša in potem z deževnico ali sicer z mehko vodo stanjša. Zgoščena kreosotova zmea se za petkrat atanjša. Vse atare rane po drevescih, naj že izvirajo odtod ali odtod, bi se morale od časa do časa s to kreoaotovo zmesijo izškropiti; kajti v vaakem primerljaju mrčes in glive mnogo pripomorejo, da nahajajoče 8e rane ne zarastejo, ampak se še celo razširjajo. Ta kreosotova zmea pa služi dobro v pokončevanje ne le mrčesja, ampak tudi gliv. Za pokončanje kislobinih črvov in za vbrizgavanje 8e rabijo najbolje podobne ali veee škropilnice, kakoršne imajo za mazanje šivalnib atrojev. Opomniti je treba, da ae mora škropilnica pri porabi vedno tako držati, da je konec cevi navzdol obrnjen. 5. Nekatere ličinke in kuke (vrbovi vrtar. lubadar) narejajo votline na razne atrani v debla sadnih. dreves in zato se te kuke same in tudi drugi mrčes, ki se po takih votlinali nabira in potika od vbrizganega strupa ne doseže. V take votline pa 8e napeha pavole, ki se je v žveplenem ogljencu napajala in se ljnknja potem z ilom zamaže. Tako a časom ves mrčes v votlini konec vzame. Sejuiovi. Dne 2. oktobra v Arvežu, na Dobrni, v Dolu, v Konjicab, pri sv. Heleni. Dne 4. oktobra v Jurkloštru, v Žalcu, pri sv. Lenartu v Slov. goricah. Dne 5. oktobra vArtičah in dne 6. oktobra v Pišecah.