#fcl48i
W
V 0ortci3 V torek  dne« 24. decembra   1912,
Tečaj XLI1.
Telefon št, *Jtf^
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič.
P. n. naročnikom.
Vse one naročnike, ki se našemil va-jmIu še nišo odzvali, prosimo najnujnejše, i>aj nakažejo zaostalo naročnino od L septembra t. I. dalje vsaj do konca t. 1.
Upravništvo hoče napraviti v tem oziru red. Listi morejo izhajati le s točno naprej plačano naročnino.
Prosimo upoštevanja našega poziva! Upravništvo »Soče«.
Vabilo na naročijo.
Božič je tu in novo leto pred" durmi. To priliko porabljamo, da vabimo na na-ročbo' našega lista.
»Soča« je najstarejši primorski list, ž njo je spojen ves preporod na Goriškem.... nastali so novi časi. v katerih je polno narodnega dela v vseh mogočih smereh in sredi katerih mora stati tu kot trdna skala dober napreden list. Nadejamo se, Ua naši rojaki to umejo in se oklenejo našega lista v taki meri, da bo mogel vedno uspešneje boriti se za pravice slovenskega naroda in delati za njega lepšo bodočnost na gospodarskem in kulturnem polju. Vseh Slovencev na Goriškem, ki streme po napredku, je dolžnost, da podpirajo »Sočo«. Podpira pa se jo z narocevanjem, kupovanjem in priporočanjem. Če naši politični nasprotniki toliko storijo za svoje časopisje, zakaj bi ne storili svoje dolžnosti tudi napredni goriški Slovenci?! Še toliko bolj, ker vidijo, da je list v rokah Družbe, ki se trudi in dela, da bi bil naš list res uzo-ren in najbolj štet v našem javnem življenju. Pri tem pa takoj povdarjamo, da je izdajanje lista združeno z velikimi troški, katere morajo kriti dohodki lista. Ni res, kar pravi kedo, da je naročnina malce pre-- visoka; ne. čisto primerna je (drugi listi s trikratnim izhajanjem so še dražji) in v sedanjih razmerah se ne more znižati. Pač pa potem, če se število n a r o č n i k o v z n a t no po m n oži! — Zato pa kličemo vsem našim prijateljem in naprednjakom: Naročajte »Sočo«,
Uredništvo
se nahaja v Oosposki ulici Št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno,
UpraviiiStvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v I. nadstr.  na levo  v Goriški Tiskarni.    .
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslarice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke , po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu. 30 vin. vrsta. —' Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
POTAPENKO:
Generalova hči.
}L.                    Prevel: A. M.
(Dalje.)
»Klavdija Antonovna je bila lepša!« je odvrnila Hivrja prepričano.
»Kaj? Ona, ti hinavka, to motovilo, ta stara devica, — da je bila lepa in celo lepša od mene? Tega se ne more verjeti. Kajpa, ta Hivrja se je vsa navdušila zanjo, ker je dobila od nje za spomin nekaj starih oblek in še kaj takega...«
Ženski sta odšli. Hivrja je zopet odšla v svoj kot. Marja Vladimirovna je ležala na postelji na ledjih in ni mislila o ničemer, samo jezila se je strašno. Nato se je ogledovala po sobi: povsodi je bilo videti kaj, kar jo je spominjalo na Klavdijo An-tonovno. Njeno pohištvo, njene knjige, tintniea, preproge... In objela jo je želja, da bi zvezala to v culo in vrgla skozi okno.
Zinajida Petrovna se je vrnila od popa. Zunaj se je že zmračilo, in v stanovanju je bilo hladno, da je zazeblo jVUirjo VUtditnirovno. Zinajida Petrovna je srečala v veži Hivrjo in obe sta stopili hkratn v sobo. Marja Vladimirovna se ni hotela
agitirajte za njo,  ^MčVajtejo, v vseli lokalih!
Vsem  iiLi§jfl*i s^dL*iijim in  bodočim naročnikom žeHr*10/ vesele praznike'
UrecAv» in tipi-avništvo..
Lepo glasijo J^ičtic besede: Mir ljudem na zemlji! *^c kedaj, si Lelirno sedaj miru, ker jas no ie^jdiino pr^d seboj katastrofo, katero* ^ prinesla nova. vojna. Že predpriprave f1*! režejo živo v meso, stanejo milijoilc, i" trPeli bomo radi njih dolgo časa, Kaj *'a šeTe bi iiiiiu prinesla vojna. Zato s0 Jfc>11 ^obrociejne* vplivale v poslednjem ca.si>- ^edU t- Dunaja z Najvišjega mesta, i^etfograda. in še malo prej iz Londona,- sd^j te pariški so izzve nelev: Mir 3jucLel11 M zemlji J Krvi je že dosti prelite n^ fr^l^uu; MM bi se spustile v krvav-i \fJP fcles še druige države, ko narode pr- etr^s;l W**h »reci grozo balkanske vojne ju |i0 rd vseli strani doni ljudski glas: voj*icyllo^^iii°' ^Ili s« tu res hujskači, ki s^o <3^'\X\ tia a#40, ali to so bili večinoma taJ(i ^lonieuti, ki bi nič ne prišli v poštevJ^alsluLi»j vojn«, drugi pa, ki so trezneje s*flf't, Vecloč, da bi čutili vojno sami iui $&^> ^o soglasno odklanjali glasove prvih ju ^'i te vali mir% — V Londonu se vrši miu^a Icoi^fcrcinca, ki. ima dognati mir r^d ^IKtnici in Turki. Počasi gre naprej t^1 diferenca. Ali umevno, poglejmo v (inišo pora.:žciiiii Turkov: užaljeni so, k ako*1' J^ lnor^jo b iti bolj užaljeni, njihov D>oi)OsJe st*t in kar ne gre jim v glavo, da Mior-^0, odstopiti kar cele pokrajine s ponosr»i|Ui in^sti: Sfolun, Odrin, Bitolj, Skoplie, slu*der oni"W ki so bili njihovi vazali in Ji'11;MsQ nič Št^li. Talcji pot miru je pač t^8'**li iti jo bodo morali do konca, drugu^ brihrume zavezniki v sam Carigrad, f *lin fcri- sloveči črti Č2atal-dže še stojijo \o%$* pripravljeni na boj in Odrinu in Sl^,d f kr^ti Ukota, ki izroči mesti zaničevaineiiin »gjavru«____
Ali bo irii,.^H1)^ vpojna? ^Možnost kakega oborožene^'1 eVrQpsl«cga. konflikta je odstranjena in g^aajcii se menda srne smatrati tudi sptfrf^ed Avstrijo in Srbijo,
razgovarjati z \&^Y\0^ O &nri tudi? Pripovedovala bi p#aj» kar so se pogovarjali pri popu. Morda* ]l bil tam tudi graščak, in rnorda jj *q g^^akc' že dvori in to ne brez uspeha! jvlsa^ka se |c naredila kakor da spi, &aju*o ^ bi ne bilo treba poslušati materij,^ .&riP»ovedovan!a.
»Gospod \^&. ^ ri^mara naspali!....« je zašepetala. Hi vria^ ;> veste, jjrejc je bila tu Kiljina s li^rJ0'* .*
»Kakšna  y$P^t
»Kiljina   \o^01,^nkov^.. ^«
Nato ji je Ui'v^ja natanko razložila, kaj je prosila Kil ji|la in kal ji ie odgovorila Marja Vladirnjr?^IHlv
»Oni so j^ nravnost napodili., se lahko reče.. . f° |}^i Hi l«l»v zares ni lepo!.. Klavdija ^oflovna bi vse p^osl«-šala, izprašal^ p^lov-ala i« potolažila z lepo besedo. .j'ia'tn kal^oscsjo vsi spoštovali! Vertemi^N, da so celo najstarejši starci o"bstL3Jal'» sncinali Sepice in se globoko nrikl^Hi *tf«3ar je Sla Klavdija Antonovna MiiniO,1^ žilici...«
»Žežopeito "li! 2opefc!«Jcšinilo. Ivla-njički po glavi; *1ilg^ se je obrnila k zidu in legla na bok'
Hivrja in Zir^a Vetrovna sta uimol-knili-za pol steid*"tlev
»Povej Ulj v^clllW, proslirj' te, kakšen človek je bila tu ^vdija Antonovna?« je
toda kaj bo na Balkanu, ali sledi mir ali natjaijevanje vojne, to še ni dognano. V t>7 |kih rokah se nahaja to, kakor bodo lio-teliTurki, tako pa bo. Če bodo miroljubni in pametni, ostanejo še v Evropi, če ,ne bodo morali teči čez morje v Azijo. Skoro bi bilo bolje to slednje, kajti potem bi bila dana šele podlaga pravemu rniru na Balkanu....
Ob lanskem Božiču je bila vojna v Afriški Libiji, letos še ne vemo, ali je na Ralkauu konec vojne ali ne; prej smo skončali tretjo že skoro napovedano. Večen boj, grozen, ali tudi srečo in blagostanje prinese boj. Ali se je bilo mogoče izogniti boja na Balkanu? Nikakor ne. Krščanska raja je čakala do zadnjega tre-riotka; potem pa, ko so vse obljube šle v ni C, je vstala sveta vojska in'premagala svojega krutega tlačitelja. Naj dopolni di-plomatični boj delo svete vojske na Balkanu ter naj ustvari pogoje za mir in raz-vitek Balkana. Na ta način se utrdi prijateljstvo med sosedi
Mir ljudem na zemlji! Če je treba kje nii ru, ga je potreba v Avstro-Ogrski. Mir med avstrijskimi narodi! bi moralo doneti z Dunaja in Budimpešte, mir, kateremu je temelj vsestranska pravičnost in jednakopravnost. Ali v naši državi imamo vilajete: slovenske, hrvaške, slovaške, v katerih se narodom slabše godi nego je bilo m Iialkanu nod Turkom. Naša država je potrebna miru. Mirni pa bodo narodi, če se jim da, kar jim gre po človeških in božjih postavah. Mi Slovenci si želimo miru, da se moremo lepo mirno razvijati, pripoznavarno vsakemu svoje pravice, ali tudi mi hočemo imeti svojih polno mero. Vsi jednaki in v prostem tekmovanju med seboj, potem bo sledil razvitek, iz tega bo izviralo blagostanje in sreča narodov. Naša prizadevanja gredo v tej smeri — da bi le tudi na višjih mestih na Dunaju sledile potrebne spremembe in bi se resno začelo upoštevati temeljne zakone in dati narodom, .kar ti zakoni ukazujejo. Tam gori treba drugih glav, iz ljudstva vzraslih, potem bomo kmalu culi blagodejne Božične besede o miru ljudem; sledile bodo iz zapisanih zakonov, katerih dobrote so nam doslej neznane.
vprašala Zinajida Petrovna polglasno, prizadevajoč si, da ne zbudi hčere. »Povsod slišim o nji...«
»0, čudovito dekle je bilo to«! je odgovorila Hivrja z razvnetim, šepetajočim glasom, »to je bilo zares dobro dekle... povem vam, da to ni bila ženska, ampak angel, pravi angel... To je prava beseda — angel! .. Kaj je ona vse delala, naravnost — rnučeniško • • • "i vse to radovolj-iio, nihče je ni silil, nihče... Znano je pač, da mora učiteljica poučevati čitanje in pisanje, in druzega nič, prav tako, kakor deia vaša gospodična. Ali ona.... Moj I3og, česa ona ni vsega delala!..«
»Pa kaj je bila ona?«
»Kako, kaj je bila ona? Kaj je bila Klavdija Antonovna?«
»No, da... To se pravi, kakšnega rodu je bila?«
-Visokega rodu!«: je zategnila Hivrja ponosno, a to čuvstvo je bilo v nji tako globoko, da se ji je šepet nehote spremenil v globoke iz prsi prihajajoče glasove, »generalska hči! Da!«
»Ali ie mogoče?«
»Da, generalska!... Jaz sem videla na lastne oči...«
»Kaj si videla?«                          ;
»Videla sem pač, kako je prihajal sem k nji sam general, oče Klavdije Antonov-
Iz Konlega ttlajeta.
Koroške razmere so pravi pravcati škandal, da Škandal vseh škandalov za ustavno državo. Ni treba hoditi na Turško po turške razmere, tu med Slovenci so turške razmere, da še hujše, še pri Turkih so nemogoče take reči, kakoršne se godijo v naši državi....
Slovenski Koroški poslanec Grafen-auer je imel v poslanski zbornici govor, v katerem je nas kal v pristnih barvah, kako delajo s k< ' škhni Slovenci.
Iz tega g >   )ra priobčujemo poglavje o mučeni m v u slovenskih otrok na Koroškem.
Posi. Urafenauer je povedal to-le:
»Pred nekaj leti je odprl koroški deželni svet poleg že obstoječega razreda s slov. učnim jezikom v Selili nov takozva-ni dvojezični (utrakvistieni) razred. Pokazalo se je pa že takoj v začetku, da je ta nov razred popolnoma nepotreben. V začetku šolskega leta 19.U/U je štel ta razred 19 otrok, sedaj je to število padlo na 11, dočini ima slovenski razred 100 otrok.
Vsak razred ima lastnega učitelja. Wa slovenski razred so pa poslali nekega učitelja Milloniga, ki je začel otroke neusmiljeno mučiti. Tolkel jih je po glavi s pestjo, s knjigo, suval v obraz, ušesa trgal, poruval cele šope las z glave, z nogami brcal, tako da so prihajali otroci domov vsi otekli in ranjeni. Nekatere je na očeh poškodoval, da sedaj slabo vidijo, pri drugih je zopet sluh opešal. Nekega dečka je tako tepel, da se mu je* iz nosa kri udrla, in mu je učitelj sam komaj kri ustavil. Mnogo otrok je obolelo, ker jih ni pustil učitelj na stran, drugi so prihajali zopet domov s ponesnaženimi hlačami.
Umljivo je, da se je polastilo drugače tako mirnega prebivalstva silno, ogorčenje, ker je bil vsakdo v strahu za telesno zdravlje svojega otroka. Že meseca novembra je prišlo na krajni šolski svet polno pritožb, ki jih je naznanil Šolskemu vodji. Tudi na okrajni šolski svet se je u-ložila ovadba in se je prosila odpomoč. Ali nihče se ni zganil in trpinčenje otrok
ne, da!.. Prihajal je v samem zlatu, se lahko reče: na ramah zlato, pas zlat in sablja zlata in medalja jn vse, vse ostalo... A kaj ste vi mislili? Vi mislite, da je navadnega rodu? O ne, generalska hči je bila!«
»A kaj jo je privedlo sem?« »To se pravi,   da je postala   učiteljica?«
»Da, da!..«
»E, Bog ve! Tega mi ne yemo. Jaz vem samo, da je zares prihajal'general iz daljnega mesta, če ne iz samega Kijeva. In ona ga je imenovala očeta. On jo je na vse načine vabil k sebi, toda ona ni hotela za nobeno ceno. Prosil jo je, jokal pred njo, sama sem videla, kako je jokal. A ko je videl, da ne opravi ničesar z jokom, tedaj je pričel tudi pretiti. S pestjo je"tolkel po mizi in kričal: Jaz te bom prisilil, š po lieijo te bom prignal nazaj, z vojaki, je rekel... Ona pa — nič, molčala,.je, samo zmajevala z glavo... Naposled ie pa rekel: No, pravi, ko se tako ustavljaš svojemu rodnemu očetu, naj bo;" odrekam se te na večne čase, ničesar ne libš^odedo-vala od mene, na večne čase. Čiai pa: kakor vam drago, oče, pravi, Jaz iie 'morem spremeniti svoje namere iti* odloči-, t ve... In s tem je tudi odseli« *        ,
iVšlo dalje svojo,pot; Vložile so se nove jj pismene in uštmene pritožbe  na  okrajni ! stiski' SVet; starši sami so prihajali v ob- \ činsko pisarno in tam zahtevali, naj župan | red napravi.'Občinski odbor se je obrnili na okrajni Šolski svet in zahteval odporno«, Toda vse zastonj! Nazadnje so ljudje obupali ih si sami pomagali. Dne 19. ie-tolarja, so ostali otroci slovenskega razreda ražveh petih vsi doma;       -
In glejte, kaj se je zgodilo? Dne 1. marca je prišel v Sela okrajni- glavar Rainer s šolskim nadzornikom in začel iskati — provzročitelja šolskega štrajka. .Dva dni je trajala ta preiskava proti štraj-kujočim starišem in tretji dan.je.napravil okrajni glavar že ovadbo, na [državno* pravdništvo, pa ne proti učitelju, ki se je:| neštetokrat pregrešil zoper § 420. kazcn-> skega zakona, ampak proti staršem zaradi • prestopka po § 305. Učitelju Millonigu se', pa nI druzega zgodilo, kot da so ga prestavili na boljše mesto. Okr. glavar se je. sam prepričal, da so pritožbe staršev po-* pqlnonta utemeljene,' pa ga ni spravil v, disciplinarno preiskavo, ampak namerit tožbo proti' —staršem. In da je mera pol na, je da! okrajni'glavar krajni šol: svet,: ki je zahteval rešitev pritožb zoper MiK loniga, kratkomaio razpustiti zaradi —\ sovražnosti proti šoli! — Ali ni ta glavar* •— imeniten človek?
Tako delajo s slovenskimi otroki!
Zaradi lepšega naj še omenim, da sem poleti enkrat govoril z okrajnim glavarjem Rainerjem o šolskem štrajku v Selib in ga Vprašal, ali bi on \ takem slučaju kot je bil v Selih, svoje otroke v šolo pošiljali nakar mi je brez pomisleka odvrnil, da bi ne storil tega. Selškim kmetom pa zameri^ če so to storili!«
Komentar bi bil odveč!
premoženja po 16:800 krori; 240.ČJ0O jirFje, ' ki imajo premoženja od 40.OQO~30.000; 153.700 Francozov ima premoženja od ( 80.000—200.000 kron; 54.000 pa vmed 200.000 in 400.000; 25.000 jih ima 4Qft.00Q —800.000; 10.900 Francozov ima premoženja od 800.000 do 1.6 milijona:,kron in končno 4220 Francozov irna od 1.6—14 milijone kron.                                               !>••¦    [
Na to sledi razred denarnih kraljev; : 595 Francozov ima premoženja  vsajfrijpd 4—8 milijonov; 280 jih ima po 8—40 mili- ; jonov; 70 pa jih je, ki imajo nad.40.mili-; jonov.                     '                                                 ;. -¦!'¦ i    i
Ti denarni kralji so poprečno, nad" šestkrat bogatejši od najbogatejših oseb v ¦ času starega francoskega kraljestva,... jn;j desetkrat bogatejši so od najbogatejših^' knezov iz fevdalne dobe.                 l\ . %
Ludovik XIV. je imel 16 ; milijonov f kron letnih dohodkov, eden izjried^sej-p danjih denarnih kraljev mu ie popolnoma j} jednak.                                      •.   -/-.ti r_-ši o- jI
Burgunski vojvoda v XV.-stoletju jej j slovel •radi svojega. bpgatstva;„a|i tJna? leto je imel dohodka le i?Vf» mrfjjona;j Jacques Coeur,;ki je imelnaslov" »clqnarni.« Ijtralj« ni imel nad ,20 milijonov. Sfjm.uel--tSernard, 1651—1739, je bil znan'.bogataš,, .ali zapustil je le okoli 20 milijonov.   ," ,
.Število francoskih .multimilijoriarjev znaša okoli 1600; premoženje njihovo znaša 33Va milijarde. Teh 1600 Francozov bi bilo moglo izplačati vojno, odškodnino Nemčiji 1871. šestkrat pa.še bi. jim. bilo ostalo par milijard.                                 ,
Nemčija je sodila v letu 1871., da $ 5 milijardami vojne odškodnine, diktirane Franciji, doseže to, da bo Francija dolgo vrsto let povsem slaba v denarnem po?-gledu; ajj.ves svet še je začudil, ko je vide!, kako hitro je Francija prebolela nem-¦ško Eano.-. .                                         I
bandanasnjiako se v Franciji razpiše kako veliko državno ali mestno posojilo, vse drvi .V "bančne'urade in pripeti se, da je podpisana v najkrajšem času tudi dvaj--šetkrat večja svota nego znaša razpisana svota posojila.                                '
No, ta pojav si je lahko razlagati, ako pomislimo, da skupno bbgatstvo Francije znaša dandanašnji 208 milijard kron; od tega je 24 milijard državna last; francosko privatno imetje dosega pa lepo svoto 184 milijard.
D' Avenel, statistični veščak, je sestavil številke, ki kažejo, kako je razdeljeno francosko premoženje. Po teh podatkih je ena "tretjina francoskega prebivalstva brez premoženja, 4 milijoni oseb ali družin ima premoženja po 200 kron, daljnih 3Va milijona ljudi ima nekako po 1000 kron premoženja. Od te meje dalje raste skala bogastva jako hitro. 1,473.000 Francozov ima
»In praviš, da je bila mlada?«       :
»Čisto mlada... Tako okoli triindvajset let, no, kakor vaša gospodična... A i krasotica, moj Bog, in še kakšna kraso- ! tica! .;«¦•-.-                                       {    ¦
»Krasotica; praviš?«                          i
»Kraljica, prava kraljica!... Ako že- * lite, vam lahko pokažem njen portret...«
»Kaj ie tu?«,                                     .
»Da. Pri meni na takem mestu, da ga ne bi mogel nihče najti... V omari... » Morda je to celo greh, ali jaz jo čuvam ka-kor ikono, ker mislim, da je imela sveto dušo. Zares! — In jaz sem jo imela že tako rada, pokojnico. Bog ji daj večni mir in pokoj... Ako hočete, pojdive v šolo, pa vam bom pokazala...«                            j
»Pojdive, pojdive, pokaži!« Zinajfdo Petrovno je zelo zanimal potret prejšnje ! učiteljice. Da je bila krasna, to so trdili j vsi — pop in žena njegova in graščak, vsi. Na graščakovem obrazu se je pokazala poleg tega Se nekakšna mračna senca, ki je izdajala, kakor se je zdelo, da se je med njim in pokojnico dogodilo nekaj neprijetnega.                                  ¦           :
»N-da, bila je krasna, tega se ji ne more odrekati!« je govoril s takim tonom, kakor da je hotel reči, da je  pripravljen
Tr§QVskc-obrina zadruga v Gorici v likvidaciji.                   j
Visoko c. k. ministerstvo je % odlokom z dne 25. novembra t. 1. št. 53611—XXb pozvalo   likvidacijski   odbor,   naj z vso eneržijo izterja od članov Trgovsko-obrt*! ne zadruge jamstvene prispevke po 300 kron in na ta način zbere fond, iz katere* ga bo možno kriti vsaj deloma izgube, naf stale pri Trgovsko-obrtni zadrugi. Isto mfc ' nisterstvo izjavlja nadalje, da bo, kakof hitro likvidacijski   odbor   (Jokaže* da je ' nabral pri članih fond 300.000 krpn^nakal- ' 2ak> izplačilo državne podpore, ki jo je bilo ... svojčas obljubilo.                                 r,      ^ j
Z ozirom na to se poživljajo v$i oni • člani Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici, k» se do danes še niso odzvali svoječas-nemu pozivu likvidacijskega odbora in vplačali ali potom izjave podpisali v kritje izgub Trgovsko-obrtne zadruge odmerjenih 300 kron, da to store še tekom tega meseca in s tem prihranijo sebi ogromne j stroške, likvidacijskemu odboru veliko delo, celi deželi pa neprecenljivo gospo- i darsko nesrečo.
Vkljub nepremišljenemu hujskanju in |
škodoželjnosti posameznikov ni podpisani j
likvidacijski odbor izgubil poguma in se ni
' vstrašil še tako težkega in poniževalnega j
¦' dela v dosego možnih   koristi članoiVr In ;
| naši celi slovenski stvari. Trkal je sfcbro
! na vsaka vrata na merodajnih mestih in '
skušal zaceliti iahkomišljeno povzročeno
rano nedolžnim članom, a žal da se 'ifiu Je
ovreči vse druge njene   vrline.   »No,« je * dodal, »drugače pa čudna ženska.« \   ' |   -j »Kako čudna?«                                         \
»Kako bi vam povedal \o?   Mislim, da. tako, da ni imela srca...«' •    'I »Da je bila neusmiljena?«   '  tu:< S   ^ »Ne, ne da bi bila neusmiljeni. Kat Se* tiče sočutja do bližnjega.. .in kar je ten|uf:1 podobnega, je bila,' kakor pravijb, cdjo i zelo vsmiijenega srca. No, vi me razfi-mete, — dekle se mora dolgočasiti sai|o i na vasi, pa bi moralo, rekel bi, biti hvaležno usodi, če ji pošlje ugodnega in ljubeznivega  moškega...   Razumete ? Jaz ne pravim, da kaj takega... Temveč jcd-nostavno, — da mine čas... Ona pa prav nič... Same predrznosti... Bila je zelo čudna ženska!..«
Zinajida Petrovna je zelo jasno rlz-* umela smisel tega pripovedovanja, »(tatovo jo je nadlegoval s ponudbami, ona pa ga je poslala k vragu,« si je razkladala v mislih.
Obe ženski sta odšli v šolsko sobo;
VII.                       \
Marja Vladimirovna je vstala s postelje. Njo samo je izncnadilo, ko je na-
to le deloma posrečilo in je bil primoran, pred usodepolno odločitvijo seči po zadnjem sredstvu — po samopomoči. Oni člani, ki se odtegujejo z mislijo, da bodo na boljšem od onih, ki so že vplačali ali podpisali, se zelo motijo; s tem škodujejo le samim :sebi. <¦                 ^
Danes smo si edini, da je le na ta na^-čin možna rešitev naše slovenske grude tu ob meji in da je vsako nepotrebno besedičenje brez pomena.
Marsikdo se še pred enim letom ni zavedal, kakšen učinek bi napravil kpn-fcurz Trgovsko-obrtne zadruge . tudi pri nečlanih in drugih zavodih po celi deželi, danes pa se ga že v polni meri zaveda..,
V imenu vseh prizadetih članov > Trgovsko-obrtne zadruge se podpisani .likvidacijski odbor tem potom zahvaljuje vsem gg. poslancem, ^okrajnemu gja varstvu v Gorici in jiamestništvu. v Trstu -ter županstvom goriške: .dežele za vsestranske dobrohotne nasvete,, in pomoč ter jih, prosi tudi :'za.jnaprejf do: končneAre.š,itYe<;ceile,, za-f deve blagohotne podpore.
Nečlanom, ki so nam obljubili tudi pomoč, bodo hvaležni ne le zavedni. člani, marveč vsi oni, katerim je obstanek hi procvit cele'dežele pri srcu in niso prišli kjtiam le pridobivat, marveč tudi da žrtvujejo tam, kjer je v nevarnosti splošna naša korist.        ,                          .'.-..,..'¦
Likvidacijski odbor si šteje v dolžnost izreči vsem onim članom in- nečlanom svoje iskreno priznanje, ki so uvideli pretečo nevarnost članov in slovenske stvari na Primorskem ter so v tako obilnem številu izjavili prostovoljne prispevke v kritje izgub. Vse razumništvo po deželi pa prosimo Ob enem, naj vplivajo na člane, da se odzovejo vabilu likvidacijskega odbora in da čimprej podpišejo izjave za prispevanje, katere morda niso hoteli v začetku sprejeti, nahujskani od ne-vedhežev, ker samo na ta način se da odvrniti večja nesreča od sobratov cele goriške dežele.                             ¦¦,'¦¦.
Naš narod je siromašen, zategadelj je treba na gospodarskem polju sloge. Sram naj bo onega, ki bi skušal okoristiti se ob nesreči krvnega brata.
OdbOr     :•.'            ='..       >
Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici, •'••"; ¦  ;tegistirovane zadruge;Zj neomejenim jamstvom v likvidaciji.
Včeraj se je vršila ob 6. uri zvečer pod' predsedstvom župana B o m b i g a seja mestnega sveta. Važna točka dnevnega reda je bila muničipalizacija prevoza ognjegascev in čiščenja mestnih ulic. Za uvedbo municipalizacije se je potegoval župan. Ugovarjal mu je svetovalec Tho-mari.Ta je razlagal, da bi s tem trpel občutno materijelno škodo magistrat. Dokazoval je, da bi nakup dveh parov konj, bbrestovanje te svote, prihranilo le 5500 K, tako da bi deficit znašal 1500 K, oziroma še vt'„ Že v interesu ognjegascev bode glasova! proti, ker bi se lahko v ugodnem slučaju nakupilo dva avtomo-
bila. Svetov. Favetti pravi, da bi bil tudi on zadovoljen z nakupom dveh avtomobilov, a to ui suiio najmanj 80.UU0 K. 1<j\z-laga nadalje, da je treba na vsak način uvesti mumcipaiizucijo, Ker je službovanje najemnikov prevoza pod vsako, kritiko. inu vsak način so svote predgovornika pretirane in bi deficit ne bil njkdar tako visok. Tega mnenja je tudi svet. Pinav-č i g. Svet. T h o m a n ugovarja, češ da bi se lahko napravilo pogodbo z boljšim najemnikom kot dosedaj. Favetti temu odločno oporeka. Pravi, da zahteva tvrd-ka Zongher za uporabo dveh parov konj 5400 K, svota, ki je na vsak način previsoka. Debati napravi konec župan. Že z ozirom na dosedanje službovanje, ki je mnogokrat povzročilo, da so ognjegasci prišli prepozno na kraj požara, svetuje, naj se sprejme njegov predlog. Številke, ki jih podaja svet. Thoman, so pretirane in so koristi*v kir-jih bode prinesla muničipalizacija, jako;velike. Sprejme se. županov predlog, da se uvede, muničipalizacija s K januarjem 1913.    .          ;            ; '
O pritožbi radi odgodenih mestnih volitev na upravno sodntjo poroča podžupan dr. Ceščuti.. Zadeva je vsem znana. Na-mestništvo je ugodilo rekurzu zavrnjenih slovenskih volilcev in ustavilo je volitve v mestni svet. Mestno zastopstvo se je pritožilo na ministerstvo notranjih zadev, a to je odbilo pritožbo 20. nov. t, 1. z ugovorom, da spada ta akt v preneseni delokrog mesta Gorice po § 37 mestnega statuta. Dr. Češčutti dostavlja k temu* da se je slabo interpretiralo v nemškem prevodu ta paragraf. Dosedaj se ni nikdar oporekalo načinu vodstva mestnih volitev, le sedaj se je nekaterim nudila prilika za tako pritožbo. Njegov predlog, naj se mestni svet radi tega ministerijalnega odloka pritoži na upravno sodnijo, je bil sprejet soglasno.
Ko so se sprejele še razne druge manj važne točke, je zaključil župan sejo.
Dalje v prilogi.
Biser
»med vsemi žiirilm i kavami ,je -
franckoua Berl-rž*
Vsak požirek iz skodelice potrjuje premoč te firie kakovosti.
K vsaki žitni   kavi pa  je, da  se
doseže v resnici poln okus in Wpa
okusna barva, treba pridjali malo
porcijo
pravega zagrebškega Fratickovega
pridatka za kavo;. Obe vrsti dobite se v vsaki špec. trgovin.
KroSaSka delavnica
Franca Simčic
se nahaja
v Gorici,  na  Kornu  štev. 6
(nasproti Torkove forivnice).
Priporoča se za  obila  naročila. — Izdelek ličen, cene zmerne.          444~i
enkrat opazila, da se zanima za prejšnjo učiteljico. »Ali je bila zares lepa?<< se je
vprašala in nekako bolelo in zbadalo jo  |
je to vprašanje; zato se ji je.zahotelo, da  j
ga reši čimpreje. »Mlada, lepa generalska  ,
'¦ hči..; In oče je "prihajal, prosil jo... Pa  \
ifaka 'usoda! Prosto voljne muke...   Kaj  ;
'pomeni to? Zakaj?«              •                 i
. Manjička se nikakor ni mogla domisliti, kaj bi moglo zadeti dekleta, ki je
. imelo vse na razpoiago, da bi moglo biti povsem srečno, — da se skrije v to ozko, neprijetno grapo, da si izbere zoprno, dolgočasno življenje, samoto in uboštvp. Svoj položaj je razumela; drugega ji tudi ni ničesar preostajalo razen tega; ali kaj, bi ona vse dala, samo da bi se mogla izkopati iz sedanjega žalostnega stanja! Zdaj pa ji naenkrat pripovedujejo o dekletu, ki si je drage volje naprtilo to usodo ter odbilo boljšo, prijetno.
»Ali je bila zares lepa?« Zdelo se ji je, da je to vprašanje zelo važno in da more razrešiti vsa njena nedomnevanja; ako je bila lepa, tedaj je imela v svojem življenju kakršnokoli tajnost; ako ne, dko je bila grda, tedaj je vse jasno: samoljubje jo jo zaprlo v to puščobo, silno žensko sa-
moljm je, ker ni mogla in marala prenašati podrejene, žaljive uloge v družbi.
Medtem pa so se njena nedomnevanja razpršila zelo kmalu. Včasih se je celo nasmehnila, ko se, je ,Spomnila, iz-kakšnega vzroka so izvirale vse te pohvale lepote prejšnje učiteljice. Kako pa; bila Se lepša od Hivrje, in skoro gotovo lepša od popove žene in hčere (Manjička jih ni videla, a bila je prepričana, da nista prav posebno lepi); vsled tega je pač razumljivo, zakaj se jim je zdela krasotica. Graščak je, kakor vse kaže, medved, ki ni videl še ničesar druzega kakor svoj brlog in te popove ženske, na ta način jo je pač moral oboževati. In to je vsa razrešitev te uganke.
Manjički je bilo zdaj laže pri srcu, ko je z lastno močjo ponižala prejšnjo učiteljico. Preostajalo ji je samo še, da razkrije tudi bajko o generalu. Ali to ni bilo baš tako težko. Kdo je sploh videl tega generala? Hi vrja, vse ta Hivrja, to je glavni vir slave prejšnje učiteljice. Moj Bog, kje se je naučila ta klavrna stvar božja razlikovati redove in uniforme, in kdo bi mogel jamčiti, da ta general ni bil morda samo kak vojaški pisar ali telegrafist?
i inuna,,ouuu.  01. ituii. uno *•*.. uouomma \J\l,
Na Balkanu, j
Turčija pošilja nove čete pred Čatal-džo. Tako se je poročalo te dni iz Carigrada, da je odšlo pred Čataldžo 20.00U j Kurdov in 20.000 Čerkesov. Čete so dobre \ in baje komaj pričakujejo, da bi zopet za- ¦ čela vojna,                                              i
Trije bulgarski regimenti v Solunu so dobili nalog odpotovati iz Soluna v Seres. Baje tudi<os4ale-bulgarske čete v kratkem zapuste Solun.
:; Črnogorski kralj je dal generalu ! Martinoviču pred Skadrom ukaz,   naj ne odgovarja več na napade Turkov s Tara-boša in iz Skadra.                                    i
Okoli Janine so bili boji. Zgube so precejšnje od strani Turkov in Grkov. Pri teh bojih bi bil padel Gia-v i d p a š a. Vest še ni potrjena.
Iz Ohrida poročajo, da se je udalo srbskemu poveljniku pri Podgori 18 častnikov in 247 turških vojakov; grške čete so jim bile zaprle pot.
"i1 Albanci hočejo svojo Albanijo povsem neodvisno. Nočejo slišati nič ne o Turčiji ne o kakem protektoratu velesil.. Avstroogrski poslanik v Carigradu Palla-vicini je naznanil Turčiji besedilo sporazuma velesil glede avtonomije Albanije in. srbske luke ob Jadranskem morju. Turška vlada se je izrekla sicer za avtonomijo Albanije, ali absolutno odklanja popolno neodvisnostAlbanije.
Ospopadupri otoku Tenedos se poroča, da med Tenedosom in Imbrosom je zadela turška mornarica na grške torpe-dovke, ter začela streljati. Grki so se odmaknili in Turki so streljali potem na Tenedos. .
Politični pregled.
Avstro-Ogrska.
šila kazenska razprava proti Štefanu Poljaku, redarju, ki se je branil v seji" parlamenta, kakor že znano, aretirati opozi-eionalnega poslanca ter je bil radi nepo-kornosti odpuščen iz službe, Poljak je obsojen na 8 dni zapora.
Tiszova volilna reforma. — Budim-peštanski list »Nepszava« priobčuje odlomek nove volilne reforme ter ostro napada ministerskega predsednika in kliče vse prijatelje volilne reforme na boj proti min. predsedniku. V tej reformi je doldčena starost 30 let samo za one, ki nimajo nobenega premoženja; oni, ki imajo kaj premoženja, volijo s 24 letom.
Inozemstvo.
Nemški razdirači proti Črnigori. —-Po nemških listih se je širila te dni vest, da je nastala velika nezadovoljnost proti črnogorskemu kralju v celi Črnigori, in to »radi neuspehov v vojni«, zlasti ker se še ni podal Skader. Ti listi govoričijo o ze-dinjenju Črnegore s Srbijo ter da NjeguŠi izginejo. Vse to ni nič drugega nego intri-giranje Nemcev, ki bi radi še /bolj zapletli balkanska vprašanja in ki bi radi videli, da ti nastalo veliko sovraštvo med balkanskimi državami. Toda glede" Črnogorcev je resnica to, da jako ljubijo svojega vladarja in celo vladarsko obitelj ter da v Črnigori nihče ne misli na združenje s Srbijo.
V bulgarskem sobranju je imel včeraj ministerski predsednik Gešov   govor,   v katerem je slavil hrabri bulgarski narod, i Bulgari so vzbudili   občudovanje   celega | sveta. Čast junakom; umevno, da delimo i tudi sočutje z vsemi družinami, ki objokujejo svoje junake. Upamo na mir, aH če bo treba znova začeti boj,   smemo   zaupati svežim četam zaveznikov; mirovno delo kaže neutemeljenost trditve, da je Balkanska zveza zrušena... Mir napravi iz Turčije našo sosedno prijateljico.
Silvestroifo t pral.  r
Nekje je stalo črno na belem:
Priu'- vrh planin, nižava siu                      I
A ne samo -po let', tonivoCS tud' po zim'  J
Gotovo uo bo nikomur žal, kdor se bo  I
po tem ravnal.  I
Se osem dni, in zopet se bomo o pol- I noči poslovili od zadnjega svetnika v letu 1912. Največ jih bo ta trenotek prespalo, kar jifh i^mtl^Siia^^M^^^^.^^ zlo šteti, drugi bodo zopet V gostilnah, ka- I varnah, v čarobno razsvetljenih dvoranah! pri šumnih veselicah itd. Seveda vsak si i po svojem okusu   izbere, da se dostojno 1 poslovi od starega leta.'   •-*«*.•      ~~... .V   I
Kaj pa planinci? Kateri so že kdaj I praznovali tak večer na kakem v z v i š e- I nemkraju; pravijo, da je čisto kaj dru- I gega, bolj prijetnega, slovo jemati od Sv. I Silvestra med veselo, odkritosrčno druž- I Lo planincev v kaki zasneženi, čeravno I bolj skromno razsvetljeni planinski koči. I Za naše kraje pridejo v poštev koče »Na, I Poreznu«, 1631 m »Na Golici« 1836, m, I »Na Vršiču«, 1615 m, »Na Kredarici«, I 2515 m itd. Če bi kateri od tovarišev pla- J nincev imel kak nasvet, naj se oglasi v pri- I hodnji št. »Soče« v soboto 28. t. m.            I
Mirovna konferenca v Londonu.
O seji z dne" 21. t. m. je izdan tak-le I oficijelni komunikč:          .....  .„ ,              I
Današnji seji je predsedoval Miuš- I kovic. Otomanska delegacija je izjavila, I da je pripravljena pogajati se tudi z Grki, j zahtevala pa je za to, da se dovoli apro- I vizacija Odrina. Delegati balkanske zveze 3 so odgovorili, da to vprašanje, ki je ure- I jeno že v protokolu premirja, ne spada I semkaj. Otomanski delegati so na to iz- I javili, da morajo konferirati s svojo vlado. I
Pogajanja so imela biti zopet od- I godena. Turki jih zavlačujejo. Balkanski I zastopniki želijo hitro rešitev, zastopniki j Turčije pa hočejo vedno konferirati s svo- I jo vlado.                                                  I
Ali v ponedeljek je bila zopet seja in I iz Londona poročajo, da je konferenca za- I čela svoje pravo delo.                              I
. Delegatje so se zbrali popoludne ob 4. I Seja je trajala eno uro in pol. Prihodnja I seja bo v soboto 28. t. m. ob 11. dopoldne. I
O" izidu seje je došlo do danes v jav- I nost, da so stavili zavezniki Turkom take- I le pogoje:                                                I
1.  Turčija odstopi ves teritorij zapad- I no od črte, ki se deli z jedne strani zapad- I no od Rodosta ob Marmarskem morju in I gre do zaliva Malatra ob Črnem morju I ter izključuje poluotok Galipolis. V tej ce- I siji je obsežena Albanija. Odločitev glede tega teritorija pa je prepuščena razsodbi velevlasti.                                                I
2.  Odstop Egejskih otokov.                 I
3.  Turčija se odreče vsem svojim zahtevam glede Krete.
Vsi balkanski delegatje so podpisali te pogoje za mir, ki so bili izročeni turškim delegatom pisani.
»Po vsem tem se torej pač vidi, da je bila hinavka, ki se je rada bahala, in druzega nič! Drugače... drugače bi se ne moglo ničesar razložiti!«
Zinajida Petrovna je vstopila v sobo in prižgala luč.
»Ali nič več ne spiš? Nisem te hotela buditi, pa sem zato odšla v šolo.«
»Kako ste ljubeznivi!... Naravnost čudovito!« je zamrmrala Marja Vladimi-rovna porogljivo.
»A kaj je pri tem čudovitega? Zdi se mi, da sem se zmerom brigala za tvoje zdravlje in za vse drugo...«
»Tudi za srečo, ali ni tako?« ' »Ah, dovolj   mi je tega   zbadanja ... Dovolj!«
Zinajida Petrovna se je prijela za senca v znamenje, da ji zbadanje in očitanje povzroča migreno; ali tega v resnici ni bilo. Njo si mogel Šteti med ona srečna bitja, ki se ne znajo za dolgo zatopiti v svoja čuvstva. Taka bitj? se privadijo in prilagode vsakršnim okoliščinam. V dveh mesecih se je že naučila mirno prenašati hčerina zbadanja, ki so ji še nedavno izvabljala solze v oči. Družba pri popu, kjer ji je bilo sprva strašno pusto, ji je bila zdaj že prijetna in silno se je že zanimala
Tripelentenia na strani                  ,
Balkanske zveze.
V sobotni seji francoske zbornice je Poincare podal glede balkanskega vprašanja sledečo izjavo:
Med Francijo, Rusijo in Anglijo obstoja popoln sporazum. Mi smo sodelovali glede vseh podrobnosti m srbski minister- ' ^i^edsednik je v svojem govoru doka- j |zat^SaT0ltriodrostj(nn!zmernostjo nas ie I,podpirala srbska vlada.   Nekateri   krogi j I francoske javnosti so se bali,   da Anglija ! ne zasleduje iste politike kakor mi, toda j sir Grev nam je izjavil, da je ta bojazen j neopravičena. Naši odnošaji do Anglije ni- 1 so bili nikoli   tako intimni  kakor  ravno 1 sedaj.                                                      i
Avstrija je takoj izjavila, da ne išče I na Balkanu nobenih teritorialnih pridobi- j tev. Srbsko Vprašanje je rešeno in Srbija I I rešitev brezdvomno sprejme.                    j
I Kar se pa tiče mirovnih pogajanj med J I balkansko zvezo in Turčijo; se bo Fran-I I cija z vsemi močmi prizadevala, da se I I mir doseže, na vsak način pa bo varovala j I čast in ugled Francije.                             I
I Naša politika je sicer zgrajena na I I principu integritete evropske in azijske I I Turčije, toda mladost in podjetnost bal- I I kanskih narodov, napake turške uprave in I I slabost berolinske pogodbe so izpremem- J I bo situacije nujno zahtevale.                    I
I Ta izjava francoskega ministerskega I I predsednika dokazuje, da stoji tripeleten- I I ta popolnoma na strani balkanske zveze.
Avstrija in Sija.
I Iz Belgrada dohajajo poročila, ki se I strinjajo v tem, da želi srbska vlada mirno I poravnanje sporov ter hoče živeti v pri-I jateljskih odnošajih z velikim svojim so-I sedom. Govorili so celo, da bi Pašič po-I setil Berchtolda, ali ta vest se dementira; I srbski poslanik Jovanovič je pooblaščen I za pogajanja z avstrijsko vlado na Dunaju. I Srbija se je glede luke, kakor se vi-I di, udala odločitvi velesil. Srbija prizna I neodvisnost Albanije in se zaveže rabiti ] I luko k' v trgovske svrhe, ne sme pa jo I utrditi. Glede tarifov in železniških zvez I se domenijo obojestransko tako, da bo j prav za obe državi. — Srbi upajo na po-I moč Poljakov pri reševanju spornih vpra-j sanj.
I Seveda se dobijo še nemški listi, ki I rožljajo z orožjem in zahtevajo, da mora-I jo Srbi nemudoma zapustiti Drač, češ, po-I tem se bo dalo govoriti lažje o zravnavi I vseh vprašanj. Ali taki kričači gotovo po-I tem, če Srbi zapuste Drač, dobijo kaj dru-I gega, ob kar se bodo zopet spodtikali. I Glede Prochaske se poroča, da sta srb-I ski ministerski predsednik in zunanji mi-I nister v imenu vlade izrekla avstroogr-I skemu poslaniku Ugronu obžalovanje radi I nekorektnosti (ki so bile pa malenkostne), I ki so jih zakrivili vojaški organi proti Pro-I haski.
za vse tiste vaške spletke in brezpomembne govorice, za katere so se zanimali ostali člani njene druščine. GrašČak jo je v začetku znanja naravnost prestrašil s svojo brezmejno neolikanostjo in ne-uglajenostjo, polagoma pa se je že toliko priučila njegovemu obnašanju, da ji ni bilo ravno neprijetno, kadar se je sprehajala z njim roko v roki po popovem malem vrtu.
»Jaz ne razumem, zakaj še vedno ne greš k očetu!« je pristavila Zinajida Petrovna. »To zares ni lepo! On je vero-učitelj, jaz zahajam tja, a ti — niti enkrat, celo niti seznanila se še nisi z njimi! Verjemi mi, da ta družba ni tako slaba, kakor ti misliš... Nemara bi te še razveselili in razvedrili...
»Zlasti ta trgovec s prašiči in šolski kurator!... Ali ni tako?«
»Kaj pa je to? Ti govoriš brez razloga o njem... To ti je spodoben človek I in ljubezniv. Celo »zelo ljubezniv«...        j
»Ha-ha-ha!...« je prasnila Manjička nenadoma v smeh, da je Zmajido Petrov-no skoro užalilo.
»A kaj je tu smešnega? Ne razumem! ...« je odgovorila Zinajida Petrovna razžaljeno.
Čuvaj gre. — Kolikokrat smo že culi: Čuvaj gre, šel je res iz Zagreba pa se je zopet vrnil kot kraljevi komisar in nadaljeval je svoje delo. Sedaj zopet čujemo: Čuvaj gre. Šel je na Semernik »premenjat zrak« — pravijo, da se ne vrne več kot komisar, ali kdo to ve? — Pravijo, da pride na mesto podbana dr. Unkelhaiiser iz ministerstva za Hrvaško ter da bo na domeščal Čuvaja in da ima nalogo stopiti v zvezo s strankami za sestavo vladne večine v saboru.
Bivši vojni minister Auffenberg je imenovan za armadnega inšpektorja, bivši šef generalnega štaba Schemua pa za poveljnika 16. armadnega zbora v Dubrovniku.
Rusinsko vseučilišče. — Vprašanje rusinskega vseučilišča je bilo med poljskimi in rusinskimi poslanci na Dunaju rešeno tako, da izide meseca januarja 1913. cesarjevo lastnoročno pismo, katero zagotovi Rusinom vseučilišče. Dokler ne bo še vseučilišča, se bodo profesorji na lvov-skem vseučilišču delili tako, da bodo imeli rusinski svojo lastno korporacijo.
Razprava proti redarju Poljaku v Budimpešti. — Pred okrajno sodnijo se je vr-
»Ah, kako sem bila neumna, kako sem bila slepa!« je spregovorila Marja Vladimirovna, naglašajoč značilno besede: »Ničesar nisem videla, ne razumela ... A zdaj vas poznam in vidim skoz in skoz, in to sploh ni težko, ker ste prozorni ... In le kako sem vas mogla spo- j šiovati! Ha-ha-ha!«                                 i
»Ali, Manjička, to je preveč, kar go- j voriš... Jaz sem ti mati... To je — pre- ! več...«                                                  j
»Po tem, kar ste storili z menoj, ni nič — preveč'.... Vse, karkoli je hudega, žaljivega, —vsemu ste krivi vi. In vi mo^ rate poslušati, ker ste to zaslužili!« je rekla Manjička in oči so se ji svetile. »Ah, da bi vi le vedeli, kako vas mrzim..* vaju oba, dasiravno se mi sami gnusi...«
Zinajida Petrovna je umolknila. Že tako je vedela, da jo Manjička strašno mrzi. A proti temu se ne da ničesar napraviti. Čas bo minil, pa se bo tudi to iz-gladilo: čas vse zjednači.
Manjička je vstala ter pričela, hoditi po sobi. Bilo je strašno nerodno, ker je! bila soba majhna; a po tem, da je začutila potrebo hoditi po sobi, je sklepala Zinajida Petrovna, da se ji vrti po glavi neka nova
Darovi.
Za Rdeči križ jugoslovanskih balkanskih drŽav: (Po blagajniku g. A. Koritni-ku.) dr. D. Puc, odv. Gorica K 20, dr. L Piki, zdravnik Gorica K 20, dr. Drago Ma-rušič Gorica K 10, Ant. Šapla Gorica K 10. Rud. Drufovka K 10, Fran jo Dovgan K 10, I. K. nabral pri Fonu Gorica K 4, dr. I: D. Gorica K 5, Prof. J. Mašera Gorica K 1, L. Premru Gorica K 5,1. Kaučič, senj, Gorica K 5, Jožef Kutin trg., Gorica K 1, Iv. Gleščič, gost. Gorica K 10, Fr. Trnovec Gorica K 1, Izidor Kožlin, Biljana K 4, I. Koh uč. v Logu nabral K 156, I. Komac Gorica K 5, Kaz. Beltram Gorica K 2, Jak. Božič Gorica K 3, J. Podgornik za zgublj. stavo K 1, Rodoljubi na Žagi in Srpenici po gg. Miri Žagar in Mileni Bratina K 90, F. Makuc, trgovec Gorica K 2, I. Toroš, car. uradnik Gorica K 4, Štefan Lipičar Kal K 4'90, Županstvo Prvačina K 100, Kmečka posojl., Prvačina K 50, Dam. odsek gor. slov. mladine K 20, Rodoljubi v Gradišču nad Renčami po g. Jožefu Ker-ševanijuK 91, Jos. Ivančič, prof. v pokoju Gorica K 10, Hijacinta Cigoj pri gg. M. Po-veraju, trg. Gorica nabrala K 20,1. Župan-
misel, zelo burna misel, pa je'zato tudi pričakovala burjo. Manjička je hodila nekaj časa molče; potem pa je naenkrat vprašala, a je hodila še vedno iz kota v kot.                                              ____
»Kaj mislite, mama, zakaj mi Ponjat-jev ni odgovoril na pismo niti z eno samo besedo?«
Vprašala je to ne z navadnim, vpra-šujočim glasom, temveč — kakor da nekoga strogo zaslišava. Tega ni pričakovala Zinajida Petrovna niti zdaleč, zato ni vedela takoj, kaj naj odgovori. Vedela je dobro, zakaj Ponjatjev ne piše: Ponjatjev je. človek kakor vsak drugi. M*»*:.jička mu je pač ugajala, ali to je tudi razumljivo: toda zelo očividno je, da je računal tudi i na njeno doto. Tp dote pa zdaj naenkrat ni več. In on — pač ni. osemnajštletni mladenič, da ne bi mislil na svojo kariero. In če bi se oženil s hčerko takšnega človeka, ki je zapravil tuj imetek in s svojim zadnjim strelom naprtil to celi Rusiji na vest, morda bi vsi tega niti ne odobravali. Ali vsega tega ni "hotela povedati Manjički.
»Zakaj ni odgovoril, vas vprašam?« I je ponovila Marja Vladimirovna trdovratno svoje vprašanje.
stvo Opatjeselo K 50, II. Občina Opatjeselo K 87'04,-IH. Obciha Vrh K 48'17, IV. Občina Novavas K 21*50, V, Občina Lok-vica K 30'54, Paljk Leopold, uč. Sv. Križ-Cesta nabral med domačini v Velikih Zabijati K 45, Občinsk zastopniki v Sv. Križu na Vipavskem nabrali K 115'14, Von-čina Anton, Vagen Bruckmiihl — Bavarsko nabral K .11, Vončina Anton, Vagen Bruckmiihl — Bavarsko nabral K 3, Marija Šlokar, kuh. Gorica K 2, Eliza Makuc, Via Matioli 34 nab. K 9, Simon Baltrič, gost. Via Cipressi nab. K 4'50, Jakob Je-vas, nab. K 7, Županstvo Šempas K 20, Po krstu hčerke Gruden Šempas K 10, Cilka Feigel, Šempas K 2.
Za božičnico na Blanči so darovali: g. Emil Kojak, učitelj 1 K, g. Evg. Gorjan, fin. straž. 1 K, g.a K. Bitežnik 1 K. — Na božičnici se je nabralo 25 K 76 v, za kar vsem gg. darovalcem najiskrenejša hvala. Za Božičnice C. M. podružnice na Blanči in v Krminu so darovali sledeči; Neimenovan 5 K, g.a Marjetica Orel 2 K, g.a Fany Eicholzer 1 K, g.a N. Ušaj 1 K, g,a N. Kos 1 K, g: Josip Sotler 1 K, g.a Fabčič Roži 1 K, g. Josip Kutin, trgovec 6 zavitkov peciva in 1 venec fig, g.a Bra-tuŠ, iy4 kg piškotov, g. Alojzij Drufovka 3 pare čevljev, g. Draščik 60 kolačev, g. Fajt 42 kolačev. Vsem blagim ^rovate-ljerii bodi izrečena najprisrčnejša .ahvala. Odbor.
IV, Seznam darovateljev v korist naših voiakov na meji in naše vojne mornarice: Alojzija vdova Pich K 20, Direkcija drž. gimnazije K 5, dr. I. Bezjak K 3, dr. Franc Čadež K 1, I. Cimmerman K 1, Adalbert Czihak K 1, dr. E. Dolinšek K 1, Alojz Fogar K 3, Bruno Grignaschi K 1, dr. L. Hornung K 2, Andrej Ipavec K 2y Vratislav Khail K 2, dr. Ervin Klein K 1, Martin Mastnak K 1, dr. Josip Mullner K 3, Artur Naglig K 2, Marij Udina K 2, dr. Kari Ozvald K 3, Josip Zanei K 1, Josip Peschek K 2, Alojz Pfeifauf K 2, dr. Kari Pirjevec K 2, dr. Jurij Pifacco K 2, Franc Povšič K 1, Kari Prijatelj K 1, dr. pl. Rit-len K 2, dr. vitez pl. Schubert K 2, dr. Eu-gen Simzig K 2, Ivan Steblovnik K 1, Alojz Stockmair K 2, dr. Peter Šorli K 2. Ivan fabaj K 2, dr. L. Tretter K 2, Emil Turus K 2, Franc Zimmermann K 2, Občina Prvačina K 30, Josip Pavia K 20, Prok. Rudolf Roth K 10. Prok. Ivan Kuralt K 2, Z. Richetti K 1, F. Minotti K 1, G. Mi-chlstadter K 1, M. Scbmarda K 1, G. To-relli K 1, M. Fogar K-2, E.Delchin K 1, C. Dietz K 1, G. Malnig K 1, V. baron For-mentini K 1, Ludovik Barzo K 5, Franc Planiscig K 1, Franc Gregorič K 1, Avgust Goldnerkreuz K 1, Marij Louvier K 1, Josip Grusovin 30 vin., Josip Billicsich K 1, Leonhard Poli K 1, Alojz Bresausig K 1, Ernest Vuinovich K 1, Anton Pelicon K 1, Kari Graeser K 2, Franc Papst K 1, Alojz Ussai K 1, Edvard Dernarte K 1, Alojz lllicher K 1, Aleksander Aviani K 1, Jakob Doles 20 vin., Franc Nanut 20 vin., Josip Klavčic K 1, Artur Bellingher 20 vin., Anton Resčič 20 vin., Martin   Go-
stiša K 1, Fauny Braunitzer K 5, Albert Castellani K 1, Franc Brezgar 40 vin., Josip Coss K 2, Jakob Macarol K 1, Josip Bressan K 1, Josip Pipan K 1'20, Gašpar Orzan K 1, Ivan Bastiančič K 1, Anton Blazič K l, Anton Marusič 40 vin., Anton Abraroič 50 vin., Anton Persoglia K 1, Ana Kraus K 1, Anton Ličen 40 vin., Josef Col-lorig K 1, Herman Canetti K 1, Lujiza Rutter K 1, Franc Briško 60 vin., Ivart Novak K 1, Anton Ličen 40 vin., Anton Briško K 1, Mihael Mozetič K 2, Olga Lemut 60 vin., G. Bombig, župan K 20, Nabrano od g. župana Bombig-a K 22, A. Vierthaler K 10, E. Jordan K 2, Segalla K 2, Kraševec K 1, I. A. Deutschmann K 2, Hafner K 2. Viktor Rubini K 2, Andrej baron Winkler K 20, Viktor Slop pl. Cadenberg, vladni svetnik, c. kr, ravnatelj K 5, dr. Hil. Zorn K 4, Fr. Seidl K 2, Al. Girondelli K 2, I. Zupančič K 2, I. Košnik K 2, L. Stolliriger K 2, O. Sigmund K 2, dr. N. Papež K 2, M. Kurschen K 2. dr. I. Furlani K 2, O. Wo-chanka K 2, dr. A. Depiny K 2, R. Nach-tigall K 2, dr. I. Gregorin K 2, L. Pruša K 2, A. Verbich K 2, Fr. Ferjan K 1, dr. Kotnik K 1, K. Thoner K 1,1. Cossar K t. Sku-kaj 333'60.
Popravek. — V zadnji »Soči« priob-čenem izkazu za naše vojake na meji je bilo objavljeno, da je darovalo županstvo Podgora K 40. Glasiti se mora, da je da-dovalo županstvo K 50.
»E, Bog ved: zakaj... Za to je lahko mnogo razlogov!« je odgovorila Zinajida Petrovna dvoumno. »Morda ni dobil pisma, ali kaj drugega...«
»Hm... Ni dobil pisma!... Ne to, temveč nekaj druzega! Ali se spominjate njenega brzojava. Imeniten brzojav! »Sočustvujem, toda obžalujem, da vam ne morem z ničemer pomagati.« In kako hitro je razumel vse to, in se odvrnil brez pomišljanja! Ničvrednež!«
»Moj Bog, kake besede so to!« »Eh, besede! Besede vas plašijo! In vedno ste bili takšni... Ali meni ne ostanejo besede, temveč razžaljenje... Kakšnega človeka sem ljubila, poljubovala, kakšnemu malopridnežu sem se zaupala! Vi pa nič.* Vam je vseeno! Zaročili ste me z njim in. z veseljem bi mu me dali za ženo. in niti pomislili niste, da ga spoznate vsaj malo! Ker je lep, spodobno oblečen, in ni lopov — je torej primeren človek in imeniten zaročenec za vašo hčer... Ah, da bi mogla na kak način pozabiti vse to, — jaz ne vem, kaj bi dala za to!».. Čuj-te!« je dodala hitro in obstala pred materjo, »zakaj pa mi nečete povedati ničesar o H vaši lepotici?« »Kakšni lepotic^«
»Np,, kakšni ,f(, ,jj(javdiji Antonovni.* »A kaj bi ti mogla povedati?«
Domače vesti.
Nov odvetnik. — Naš rojak g. dr. Fran Gabrščekje presta! pretekli, teden pred višjo deželno sodnijo v Trstu odvetniški izpit s prav dobrim vspehom. Zaledno je dokončal svojo odvetniško prakso in sicer v treh odličnih pisarnah, v Gorici pri g. dr. Frankotu, v Ljubljani pri gg. dr. Krisperju in dr. Tominšku, v Trstu zadnji dve leti pri gg. dr. Gregorinu in dr. Slaviku. Vrnil se je v Gorico, kjer prijavi otvoritev odvetniške pisarne.
Na protialkoholni kongres v Ljubljani, čegar vspored priobčujemo na sedmi strani, je delegiral goriški deželni odbor gospoda primarija dr. G o s 11 n a.
Odlikovanja. — Črnogorski kralj Ni-kita je podelil ravnatelju državne železnice v Trstu, dvornemu svetniku A. Galam-bošu, komanderski križec z zvezdo Danilovega reda, vladnemu svetniku dr. O. Aafedničkemu pa komanderski križec Danilovega reda.
Imenovanja. — SI. prosincem 1913 so pri južni železnici imenovani sledeči uradniki, in sicer: Za nadzornike: Fiichsl Karol, Št. Peter; Stern Evgen, Ljubljana. Za višjega stavbenega komisarja: Martinz Rembert, Gorica. Za višje revidente: Un-terfrauner Konrad, Valentinelli Alfonz, Trst, Ulidor Alojzij, Gorica, Kejžar Ivan, Maribor, Dovgan Rudolf, Nabrežina, Končan Ivan, Litija, Wolf Franc, Št. Peter, Fortič Josip na Rakeku. Za revidente: Sob Rihard, Trst,   Vučmk   Karol,   Ker-
šmane Andrej, Pavliezek Ivan, Ljubljana, Kocjančtč   Franc,   Trnovo-Bistrica, Lu- j schtttzky Friderik, prožni   mojster,   ljubljanska sekcija." Za   stavbene   pristave: Plahni Karol, Št. Peter. Zu pristave: Košuta Martin, Rome Martin, Kristofič Žiga, J Egger Leopold,   Vram   Emilijan,   Rebec , Franc, Pregarc Anton, Jaklič Ivan, Ljub- | Ijana; Synek Fran, Brežice, Deržič Ivan, [ Zidanimost, Gregorič Franc, Gorica, Ma-rinič Josip,   Rajhenburg,   Tončič   Josip, Rohki, Grgič Josip, Pitschman Aleksander, Št. Peter, Luschiitzky Karol,   prožni mojster Ljubljanska sekcija. Za asistente; Petrovčič Karol, postajni mojster,   Bivij-postajališče, Vrančič Ciril, Brežice,   Lu-kanc Alojzij, Sp. Dravograd, Gorše Ivan in Šircelj Fran, Trbovlje.   Titularni nadzornik postane Šega Ignacij, strojni višji komisar in načelnik  kurilnice v Ljubljani. Za poštnega upravitelja v Rihember-gu je imenovan poštni oficijant Vincencij Žgur.
Pri pošti je imenovanih 177 oficialov za višje oficiale, 341 asistentov za oficiale; prvi iz leta 1904, drugi iz leta 1905.
Še do 15. ianuvarija 1913. — Princ Franc Lichtenstoin in baron L. Chlumecky naznanjata z Dunaja sporazumno z v o j n i m m i n i s t e r s t v o m, da nabiranje za obmejne vojake od strani komiteja pod protektoratom gospe vojvodinje Sofije Hohenberg ne neha z božičnimi prazniki, marveč se raztegne do približno 15. jan. 1913.
Sankcioniran zakon. — Njegovo veličanstvo cesar je sankcioniral zakonski načrt, s katerim se spreminja § 2. zakona z dne 6. oktobra 1900., zadevajoč določitev prispevka iz deželnega zaloga okrajnim šolskim zalogom, kakor ga je sprejel goriški deželni zbor v zadnjem zasedanju. Prijateljem zimske gorske narave in športa se sporoča, >da bo ob ugodnem vremenu Dom na Vršiču dne 25., 26., 31. dec. t. 1. in 1. pros. 1913. otvorjen in z vsem oskrbljen. Iz Kranjske Gore na Vršič je-pot dobro zvožena in se da brez nevarnosti sankati z vrha do Pišence, ker je pot na straneh s snegom zavarovana. Tudi za smuči je mnogo ugodnega terena.
Okrajnim bolniškim blagajnam na Primorskem, Kranjskem in Dalmaciji! — Z .ozirom na zapostavljanje slovenskega in srbohrvatskega jezika se strani delavske zavarovalnice zoper nezgode za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu, je vaša dolžnost, da dopisujete s tem zavodom samo V slovenskem, odnosno srbo-hrvatskem jeziku ter da odklanjate dopise, pisane drugače, nego v vašem jeziku.
Istotako zahtevajte od revizorjev, da govore Vaš jezik! Ako bomo vršili svojo .'narodno dolžnost, bo zavarovalnica prisi-f ljena nastavljati tudi naše ljudi, in se ne J bodo na zavodu pasli samo Italijani, ki na-j ravnost prezirajo naš jezik in zaničujejo naše delavstvo, kakor je pokazal pred ted-I nom slučaj Hrovatin. Torej pozor!
»Ravnokar sta vendar šli, da pogledate njen portret...«
Zinajida Petrovna jo je pogledala začudeno.
»Ti si cula? In nisi spala?«
»No, da... No, ali kaj potem? Aij je lepa?«
»Kako naj ti rečem... Zares ti povem težko...«
Ziuajidi Petrovni ni bilo težko zato, da bi si morda ne mogla ustvariti mnenja in sodbe o zunanjosti Klavdije Anto-novne, temveč zato, ker se je bala nove burje hčerine. Vedela je, kaj čuti hčerka do prejšnje učiteljice; vedela je, da ji Manjička ne pusti priznanja, da je bila lepa, a v resnici je lepša od nje. Pa tudi lagati se ni mogla, ker se Manjička lahko prepriča. Zato je napela vso diplomatsko moč vsega razuma ter odgovori:
»Glej, po sliki se ne more soditi... Slike nas pogostem varajo... Gotovo tudi tukaj..'.«
»Ne izvijajte se in ne lazite, ma chčre maman...fiPokažite mi sliko...«
To je treba, da prosiš Hivrjo. Ona jo je skrila!« je odgovorila Zinajida Petrovna tako neodločno, kakor da se boji, da Hivrja ugodi ManJIČki in ji pokaže sliko.
»Cujte, Hivrja!«   je zaklicalo   Marja , Vladimirovna skozi vrata, »dajte, pokažite mi sliko prejšnje učiteljice!«
Hivrja je bila že legla na svoje ozko ležišče; zdaj pa se je dvigni! in pomolila glavo skozi vrata.
»Nečem vam je pokazati, gospodična!« je rekla, presodivši najpreje njeno vprašanje, in odkimala z glavo.
»Pa zakaj?«
»Zato, gospodična, ker jo mrzite, ranjko... Če vam jo pokažem, — vi se ji boste celo rogali...« ¦ »A kaj govorite to? Ali sem mar stekel pes? Ali sem takšna, da vse izpre-vračam, trgam in zaničujem? Kakšne neumnosti govorite? Norčujete se! Vrag vedi, kaj je to!...«
»Ne, da bi bili... Ampak hudobni ste zares, gospodična, zelo hudobni... Kakor da ste od same hudobe... Meni pa je ona, rajnica, tako mila... Bolj kakor lastna sestra!...«
»A to je resnica, da sem strašno, strašno hudobna in da sem morda zmožna, da se norčujem iž nje, kakor pravi ta. Kako je to gnusno in v kaj sem se spremenila! V takšno hudobnico!«
»Moja častna beseda, Hivrja,« je rekla Manjička z blažjim glasom, »da bom samo pogledala in vam vrnila takoj, in ne bom rekla niti jedne besede!...«
Hivrja je še enkrat premislila o vsem tem, še enkrat zmajala z glavo, a potem odšla v šola Majinčka je hodila po sobi
Central-Blo. — Nad vse pričakovanje dobro so se dbnesle nedeljske prve predstave v uovem kinematografu. Občinstvo je napolnilo pri vsaki predstavi veliko dvorano do zadnjega prostora, veliko jih je moralo celo oditi, ker niso mogli dobiti seueža, Na vsakega obiskovalca je napravil že vstop v krasno razsvetljeno in moderno opremljeno dvorano najboljši vtis. Posebno so ga pa zadovoljile prelepe kinematografične slike, ki so bile skrbno izbrane in slikane večinoma v naravnih barvah, pa ni bilo opažati za oko tako mučnega tresenja, se Imamo zahvaliti aparatu najnovejšega sistema, ki ima tudi to prednost, da teče zelo mirno in da se ga da uporabljati tudi za skioptične slike. Prepričani smo, da je podjetje kar najbolje rešilo svojo nalogo in da bo občinstvo rado tudi v naprej obiskovalo predstave, ki mu nudijo za malo ceno res nekaj dovršenega. Opozarjamo še posebej na zadnji dve večerni predstavi, ki trajata poldrugo uro in se začneta prva ob 7. druga pa ob 8'A zvečer. — V s r e d o sledi popolnoma nov vspored.
Železniški most Čez Sočo pri Gorici proti Podgori je zopet otvorjen za prehod občinstvu.
Izpred sodnije. — Kovač Hugo Ca-nella, 25 let star, je bil obtožen javnega nasilstva, ker je v Tržiču v ladjedelnici grozil uradniku Erniliju Rauchu, ki ga ni hotel sprejeti v službo. Obtoženec priznava, da je izrekel neke grozilne besede, toda zatrjuje, da ni imel nobenega hudobnega namena ter kar je govoril, je govoril le v razburjenosti. Sodni dvor ga je oprostil obtožbe.
Ivan Mandič iz Bosne je bil delavec v Tržiču. V neki gostilni se je zaperstavljal redarju, ko ga je hotel aretirati, ker baje ni plačal računa. Dobil je za to pred tukajšnjo okrožno sodnijo 6 tednov težke ječe z jednim postom in trdim ležiščem.
Bicikelj je ukradel v Krminu neznan človek pisarniškemu oficialu Tausaniju, in sicer izpred kavarne Evroka. Bicikelj ima števiiko 394, marka »Cellina«.
V rimo suknjo bi bil rad imel neki Franc Mungerli. Ko je šel po Raštelu, je videl pri trgovcu Furlaniju tako vrlino suknjo, ki mu je prijala. Pograbil jo je in odšel. Ali videli so ga in izročili policiji.
Odprti lekarni. — Jutri in .pojutrišnjem popoldne boste odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Kurner.
Domača politika.
»Corriere« se je podvrgel avstrijski vladi! — Tako so mu očitali v laskih krogih. Taki vrl laški list, kot je -»Corriere«, kaj takega vendar ne more prenesti. Zato rohni, da ni res, in pravi, da bi bil prijatelj tujcev, avstrijske vlade, le takrat, če bi bila pravična Lahom. Vmes pa malce posumničf Slovence srbofilstva in pode-nuncira malo. — No, videlo pa se je vendar, kako so se laški voditelji v sedanjih
silno vznemirjena. Kakor da je neka nevidna sila nevidno spojila njeno usodo z usodo prejšnje učiteljice; kakor da to ni navaden slučaj, da živita v istem stanovanju, kjer je živela ona; da spi na njeni postelji in da rabi njeno pohištvo. Nekaj ju je spajalo, a Manjičko sililo, da se obnaša tako strastno in tako* nepravično proti svoji prednici.
Hivrja je prišla zopet in ji dala sličico. Bil je to dosti velik kabinetni portret z zlatim okvirom, ki je že nekoliko pobtedel.
»Glejte,,tu mi je rajnica tudi nekaj napisala, samo da jaz težko čitam pisano!«... je rekla Hivrja ljubeznivo, kažoč vrstice na drugi strani.
Manjička je stopila počasi k oknu, kjer je gorela luč. Naredila je resen obraz ter se odločila, da se ne bo »norčevala«. Sedla je, privila luč nekoliko, in pričela najprej citati napis, zato da bi pokazala sami sebi, kako je mirna.
Poteze so bile ženske, mehke in raztegnjene, toda ravne, sigurne. Napisano je bilo: »Najboljši duši na svetu, moji iskreni prijateljici — Hivrji, in podpis: »Klavdija Porhovskaja«.
(Pride še.)
časih ob obnovitvi trozveze in ob zaplet-Ijajih na Balkanu obrnili na stran avstrijske vlade, in l njimi tudi časopisje laško. Še »Corriere« je kazal na sebi znake takega »pregreška«. Pa so prišli vročekrv-neži in so ga nahrulili in moral je govoriti, da se ni podvrgel... No, no, saj jih poznamo. Kadar kaže, so luperavstrijski, zlasti kadar potrebujejo denar; mošnjiček je o-brnjen proti Dunaju, srce bije   pa   proti
Rimu..
•^¦V,L;
Narodna obramba.
Dunajski občinsk« svet za »Stidmar-. ko« in protestante. -*- V dunajskem občinskem proračunu za leto 1913 je določenih 30.000 K za »nacionalne« namene. Glavno vodstvo »Siiamarke« v Gradcu dobi za 1913 podporo 5000 K, nemški krajevni »Schulverein« v Hrastniku 200 K, nemški »Vereinsheim« v Ptuju 300 K, nemška Fortbildungs- und Haushaltungsschule v Ptuju 200 K, »Deutsches Haus«v Brežicah ob Savi 50 K. Te vsote so torej namenjene edinole zoper štajerske Slovence, o katerih vendar nihče ne more trditi, da napadajo nemške kraje; nadalje je dunajski občinski svet dovolil nemškemu »Schul-vereinu« 10.000 K in protestantovski cerkveni občini na Dunaju, kakor vsako leto, 20.000 K. Čehom pa v glavnem dunajskem mestu ne pustijo niti šol, ki jih hočejo Čehi za češke otroke, vzdrževati z lastnim privatnim denarjem.
Torej tudi dunajski občinski. syet, v katerem so gospodarji krščanski možje, dela proti Slovencem in trosi v to svrho znatne svote. — Nov opomin za Slovence, kako nam je potrebno obrambno delo!
Kdor hoče, da pride kak prispevek v izkaz družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1912, naj poskrbi, da ga družba do 31. decembra 1912 tudi v resnici prejme. Kar se bo poslalo januarja 1. 1913, bo izkazano kot prejemek 1. 1913.
DOPISI.
iz ajdovskega okraja.
Lavričeva javna knjižnica v Ajdovščini priredi na Silvestrovo zabaven večer, na katerega tem potom najuljudneje vabi domače občinstvo kakor tudi okolico. Na vsporedu je igra, šaljivi prizor, tamburanje, petje, tombola. Pričetek ob 8. uri zvečer. Ker je to prva društvena prireditev in gre čisti dobiček v korist pre-potrebne knjižnice, se pričakuje obilne udeležbe.
Iz goriške okolice.
Podgora. — Naznanja se p. n. občinstvu, domačemu in zunaj na deželi, da se bo vršila v četrtek dne 26. decembra t. 1. v Podgori Božičnica z bogatim vspore-dorn v prid domačim otroškim vrtcem. Ker smo na meji in v skrajni nevarnosti za potujčevanje naše slovenske mladine, naj ljudstvo isti dan pohiti od blizu in od daleč v našo slovensko Podgoro ter naše prizadevanje tudi gmotno podpira. Vodstvo.
ii komenskega okraja.
Iz Komna. — Dne 22. t m. je priredila tukajšnja šola »Božičnico«. Dobiček je namenjen za nakup šolskih potrebščin ubogim otrokom. Po blagoslovu se je zbralo v največji sobi tukajšnjega šolskega poslopja, ki pa je žal premala za take prireditve, množica ljudi, večinoma starišev, ki so komaj čakali pogleda na svoje malčke, bodisi igralce ali pevce. Vspored, obsegajoč 8 točk, se je obnesel sijajno. Posebno je očarala ljudi pravljica, ki se je predstavljala v »Božični igri«. Učenec Prelc je
tako imenitno igral ubogo sirote v gozdu, od vseh zapuščeno, da celo od živali, da si je polovica gledalcev brisala solze. Dobro so nastopili tudi angeljci z dečkovo materjo okolu spavajoče sirote. Nekaj posebnega je bila tudi točka »Jager«'. Zavesa se dvigne in na oder prikorakata 2 učenca. Prvi je imel v rokah gosli. Poklon. Lok zdrči po strunah in na enkrat se oglasi čist tenak pojoč glas: »Jager gre na ja-
jgo___« Učenec Dominko je spremljal na
gosli %fofcgd"Wvaviša~»Pi$efa Jevanove-ga« (Kovačiča), učenca 1. šol. leta, ki je pel to pesem — šolo. Oba junaka sta zvr-š)la svojo nalogo izvrstno, to priča najbolj to, da sta'morala ponavljati. Dobro se je tudi pokazal »Purč« v igrici »Miček«. Sklep vsporeda je tvorila živa slika. Predstavljala je Jezuščka z roditeljema v krogu angeljčkov. Slika je krasno uspela. Ča-stitamo tem potom učiteljstvu naše šole na tolikih uspehih, ki so jih dosegli pri svojih učencih in učenkah. Hvala jim za trud in za skrb nad njimi. Pridnim igralcem in igralkam, pevcem in pevkam pa le tako najprej! Vsi brez izjeme ste se dobro držali in glejte, da bo drugič pa prav dobro. Delo vodi do zmage. Ker mnogo ljudstva ni moglo v sobo,-se cel vpored ponovi Še na Božič popoldne ob 3. uri.
Iz tolminskega okraja.
S Tolminskega. -*¦ (Šolske in učiteljske vesti.) — Kazpišejo se vsa mesta v okraju, ki niso definitivno zasedena. V 1. plačilni razred se pomakneta: Izidor Koch in Jr/ran Peternelj. Istotako se pomakne učiteljica Marica Perin v I. pl. razred in Gizela Jevšček v II. pl. razred.
Skupni potrošek za šolstvo v okraju znaša 249.000 K; pokritje znaša le 81.079 K; primanjkljaj se pokrije se 150% naklado na vse izravne davke. V prihodnjem letu se bo gradilo novo šolsko poslopje v Šebreljah.
Iz Sv, Lucije. — Železniška direkcija nam je poslala velikega pangermana v osebi asistenta Lukana, ki zabavlja čez vse, kar je slovensko. Pravijo, da' je slo- I venskega uslužbenca nazval »windischer Hund«? Temu mlečozobemu fantiču bo treba na drug način posvetiti, da bo znal spoštovati ljudstvo, med katerim živi. Če ne »nemškutarček« ne strezni, se mu zna kaj človeškega pripetiti. Svaka sila do vremena.
tz kanalskega okraja.
Iz Kanala. — »Primorski list« govori v svoji letošnji božični številki jako lepo o božjem miru. Ali to je samo na prvi strani, kajti v dopisu s Kanalskega že prav grdo, čisto nebožično, napada bivšega našega župana pa pravi, da se ljudstvo veseli, da ni več župan ter da bi se dalo o njegovi veliki ljubezni do revnega kmečkega ljudstva na Kanalskem mnogo napisati. Človeka v nesreči tako vlačiti po listu, to znajo samo klerikalni časopisi. Na prvi strani se križa tak list in pobožno moli, potem pa se.orav po peklensko zaleti v svojega bližnjega. Ljudstvo, varuj se takih listov! Izzvani vprašamo slavni »Prim. list«, če ne pozna pri nas človeka, njemu blizu stoječega, o čegar veliki ljubezni do revnega kmečkega ljudstva na Kanalskem bi se dalo veliko povedati?! »Prim. list«, pometaj pri svojih!
Iz krminskega okraja.
Božičnica v Krminu v nedeljo popo-ludne se je sponesla prav dobro. Dvorana je bila polna občinstva, domačega in iz Gorice. Otroci so uprizorili lepo igro, sledilo je petje in lepi prizori. Pokazalo se je, kako ta naša obrambna šola dobro vspe-va in kako je potrebna. Hvala vsem, ki so pomagali!
Iz tržiškega okraja.
C. M. Podružnica v Devinu priredi dne 26. grudna ob 4. pop. svojo običajno božičnico v prostorih g. M. Plesa v korist slov. šolski mladjni. Na vsporedu bodo sodelovali šol. otroci s petjem in deklama-cijo. Po končanem vsporedu čarobna razsvetljava božičnih jaslic in obdarovanje šolskih otrok. Vstop prost proti izkazu vabila. Odbor C. M. P.
Sokolski vestnik.
Silvestrov večer v Trgovskem Domu.
— Goriški Sokol naznanja vsem članom, prijateljem in znancem, da priredi »Sil-v e s t r o v v e č e r« v Trgovskem domu. Ta prireditev bo gotovo najlepša v tem letu, ker se je posrečilo veleličnemu odseku sestaviti zelo lep vspored. Moči, ki bodo nastopile, so obče znane kot vzorne in ne bo manjkalo resnih in šaljivih točk, ki se bodo tako hitro vršile druga za drugo, da bode vsakomur čas do novega leta hitro potekel. Meščani in okoličani, ako želite stopiti v novo leto v veseli družbi znancev in prijateljev pri lepi, neprisiljeni zabavi, pridite v Trgovski dom!! Prihodnjič naznanimo vspored. Za sedaj samo toliko, da bode vojaška godba svirala ne samo pred polnočjo ampak tudi po polnoči pri plesu, tako, da se bode lahko vsak, ki ljubi čarobno doneče valčke, zasukal in prisukal v novo življenje — novo leto! Na zdar!
Telovadno društvo »Sokol« v Št. An-drežu priredi 31. t. m. v dvorani g. P. Lutman-a »Silvestrov večer«. Pričetek je ob 8. uri zvečer. Vspored je mno-gobrojen, zato se pričakuje zadostna udeležba.
Redni letni občni zbor telovadnega društva »Sokol« v Št. Andrežu se bo vršii 5. januvarija 1913 ob 3. uri pop. v dvorani g. P. Lutman-a.
Telovadno društvo »Sokol« v Št. Andrežu si je nadelo nalogo vstanoviti lastno knjižnico, zato se obrača do javnosti s prošnjo darovati mu kakšne knjige. Imena cenjenih darovalcev se objavijo v časopisih.-— Na zdar!
Češko Sokolstvo.
Odbor Češke Obče Sokolske je sklenil na svoji seji dne 8. t. m. udeležiti se v največjem številu Ljubljanskega zleta v 1. 1913., dalje 1. 1915. udeležiti se jubilejne slavnosti francoskih gimnastov v Parizu.
Petdesetletnico svojega obstoja slavi letos 8 čeških sokolskih društev.
Č. O. S. ustanovi sokolski muzej. Od 1. januarja do konca oktobra t. 1. je bilo na novo ustanovljenih 89 novih društev in priglašenih 23.533 novih članov.
Sokolsko razstavo ob času zleta je obiskalo 27.337 oseb.                                j
Na seji župnih načelnic je bil predlog na uvedbo sokolskega kroja za žene o vržen.
Češko Sokolstvo se udeleži pri Ljubljanskem zletu javne telovadbe in nastopi obenem z lastnim vsporedom.
Letos je dovolila Č. O. S. trem društvom v ogroženem ozemlju podpore v znesku K 12.000.
Vsesokolski zlet v Pragi.
(Konec.)
Celotna udeležba izvenpražkih udeležencev se ceni na 250.000—300.000 oseb. V 4 dneh se je pripeljalo in odpeljalo na vseh železnicah skorO 600.000 oseb in železnična frekvenca je znašala skupno 1292 vlakov. Električne železnice so vozile tekom štirih dni 1,314.608 oseb.
Stavba telovadišča je stala 311.394 K 73 vin. (I. 1907 120.000 K, 1. 1901 64.000 kron.)
Stanovanjski odsek je pre-skrbel v celoti 38.529 oseb, izmed teh v skupnih prenočiščih 34.786, v hotelih 312 in v zasebnih stanovanjih 3421. Na razpolago je bilo zasebnih stanovanj 6328, Uporabilo se je 26.000 slamnikov m 12.000 podvzglavji in pokrival. Porabilo se je 40 vagonov slame. Skupni trošek za prenočišča je znašal 42.132 K in povprečna enotka na osebo je znašala 1 K (1. 1907 1 K 12 vin.)
Zdravstveno službo je izvrševalo 80 zdravnikov ki so nudili' prvo pomoč v 3200 slučajih, vseskoz lahkih. Edino en slučaj je bil težke narave in dogodil se je pri pondeljkovi paniki. Pri tekmah se ni dogodila niti ena nesreča.
Za red je skrbelo 267 članov redi-teljskega zbora s pomočjo več kot 500 članov gasilskih društev. Zabav in slavnosti se je vršilo skupno 14.
Maratonsk i p r i z o r je bil izveden trikrat in je stal 49.667 K, skušenj je bilo 12 in pri slehernem nastopu je sodelovalo 1292 oseb.     .
O b i s k t e 1 o va d i š č a je bil skoro vse enak in vsakikrat so bile vse vstopnice razprodane. Kakor razvidno iz razprodanih vstopnic je obiskalo areno vsak zletni dan 133.354 oseb in vse dni zletove, predzletove, k tekmam in skušnjam je prišlo na telovadišče skupno 882.130 ljudi.
F i n a n č n i v s p e h z 1 e t a. Celotni trošek zleta znaša 656.600 K 47 vin. (približni proračun pred zletoui je znašal 657.400 K) in celotni dohodek vseh zleto-vih prireditev je znašal K 634.557.13 vin. Zletpe prireditve same ob sebi torej niso donesle toliko, da bi bil trošek plačan, kar je posebno zakrivilo neprijazne vreme prvih dveh predzletnih nedelj. Primanjkljaj K 22.043 37 vin. je bil poravnan z prispevki mesta Prage in drugih mest, društev in žup Sokolskih. Razen teh prispevkov so dosegli darovi znesek 61.938 K 43 vin. Sokolstvo samo pa je plačalo kot zletni davek (za zletne in jubilejne legitimacije) znesek 257.995 K 61 vin. Z ozirom na to, ker niso še urejeni vsi troški definitivno, bo znašal prebitek skupnih prejemkov okroglo 400.000 K. S tem bo pomnoženo premoženje Češke Obče Sokolske in bodo dana slednji sredstva za na-daljno delo.
Mednarodne tekme v Parizu 1. 1913. — VI. mednarodna tekma se bo vršila v Parizu v mesecih oktobra in novembra I. 1913. Pogoji bodo mnogo težji kakor pri dosedanjih tekmah, ker je mednarodni odbor sklenil preko odpora Čehov (z glasovi Belgije, Francije, Italije in Luk- * senburga) da bo prosta tekma (skok, tek, metanje kroglje itd.) klasificirana le s polovično znamko orodne telovadbe, t. j., da bo popolna izvedba orodnih vaj znamko-vana z 20 točkami* med tem ko vrhunske vaje v prosti tekmi le z 10 točkami. Ta sklep je namerjen predvsem proti cehom, kojih premoč v prosti tekmi je vedno odločevala. Č. O. S. se vkljub tem zanjo neprijaznim pogojem udeleži tškem.
Gospodarske vesti.
Novo podjetje v Gorici. — Z novim letom prične delovati v Gorici novo podjetje, ki se bo bavilo z elektro-pnevmatič-nem čiščenjem lokalov. Podjetje hoče vpeljati novi higijenični čistilni sistem zitne-rikanskim prah vsesajočim aparatom »Vacum«, kar se že nahaja po vseh večjih mestih. Podjetje se bo pečalo istočasno s čiščenjem šip v oknih in z likanjem parketnih tal.
Z uvedenjem tega sistema je dana možnost, vspešno nastopiti proti zdravju škodljivi prašni nadlogi v\ zaprtih prosto«, rih in prah povsod popolnoma in radikal-* no odstraniti; kajti isti se vsesa in ne kakor pri vporabi metle in ščeti, s čemin; se !e debelozrnatj prab/ odstrani a drobiž
in okuženi se pri pometanju dvigne v zrak in s časom'vsede rta prejšnje mesta. Samo ta vzrok bi zadostoval, da se da prednost navedenemu podjetju pri uvedbi novega sistema pred vsemi drugimi starimi in iie-higijeničnimi, žal še v porabi, stoječimi načini odstranjenja prahu. Ta nova uredba se ne prilega le izvanredno za čiščenje stanovanj, temveč specijelno za bolniške sobe in sanatorije, bolnišnice in slične kraje; kajti po tem načinu se popolnoma očisti, ne da bi bilo potrebno odpirati vrata in okna, vsied česar se rekonvalescenti in bolniki lahko nevarno prehladijo in so v nevarnosti, da se njih stanje znatno poslabša. Podjetje cede zamoglo po tem načinu radikalno, naravnost idealno, očistiti vsakovrstne obratne prostore tako n. pr. manufakturne prodajalnice, katere bodo možno tako dobro očistiti, da ne bodo tkanine, volneno in drugo blago prav nič poškodovano po prahu, kar se je s čiščenjem po starem načinu večkrat zgodilo, da ni bilo možno več blaga prodati.
Radiotelegrafična postaja v Ljubljani.
— Te dni je bjla končana inštalacija radi-otelegcafjčrie postaje v Ljubljani, sistem i elefuhken. Eksperimenti so dali dobre rezultate: znamenja so bila dana m Dunaj, Teorenco in Karlskrono v Švici, 1100 km od Ljubljane.
80 vagonov lesa s Kranjskega za Albanijo. — Neki albanski trgovec v Trstu je naročil v Kočevju na Kranjskem gradbenega lesa 80 vagonov za Albanijo; les se porabi za gradnjo hiš in barak..
Karte! tovaren vžigalic za Ogrsko in Hrvatsko je gotov; treba le še podpisati uogovor. V kartelu je 22 ogrskih, 1 hrvaška in 1 bosensKa tovarna, glavnice imajo 10 in pol milijona, to je toliko, kolikor ima glavnice avstrijski kartel tovaren vžigalic. Generalna skupščina bo 28. t. m..
Izseljevanje preko Trsta. — S parniki Austro-Amerikane se je odpeljalo iz Trsta v novembru letos v Severno AmeriKo 1420 izseljencev, v Južno pa 1854; skupaj toraj 3274 oseb; lani v istem mesecu je bilo izseljencev 2293, in sicer v Severno Ameriko 1189, v Južno 1104. — Od 1. jan. do konca novembra letos se je izselilo v Ameriko 23.884 oseb, lani v istem času 15.790.
Sveče se podražijo. — Lastniki tvor-nic sveč v Avstro-Ogrski so sklenili povišati ceno svečam in sicer za 4 K pri 100 ovitkih sveč prve vrste; za 3 K pri svečah drage vrste.
V  Solun je došlo mnogo vprašanj in protestov glede menic, tam in v notranji deželi izdanih pa ne še plačanih. Naznanja se na to, da v Solunu sedaj še ni uradne notarske službe in se protesti menic torej ne morejo uveljaviti. — Situacija glede kupčije kaže majhno zboljšanje.
Razširjenje ladjedelnice v Sv. Roku.
— Upravni svet ladjedelnice v Sv. Roku v Miljah je sklenil razširiti podjetje in nakupiti v to svrho zemljišča za 18.000 kvadratnih metrov.
Hišnorazredni davek. — Vlada je predložila zbornici načrt za oprostitev hi-šnorazrednega davka v 15. in 16. davčnem razredu, to so hiše z enim ali dvema stanovanjima, dotični hišni posestnik pa ne sme imeti nobenega drugega poslopja, na katero bi moral davek plačevati, oproščen mora biti osebnega dohodninskega davka ter ima aH samostojno kmečko posestvo za ne več nego 30 K katastralnega čistega dohodka aii pa samostojen obrtni obrat z dohodninskim davkom največ 10 K ali se nahaja v kaki službi.
V  Bosni in Hercegovini je dala letošnja žetev pšenice 814.700 kvintalov, rži 114.400, ječmena 622.000, sirka 2,178.000,
sena 7,tel#Q kvintalov. Manj od lani je bilo ječmena in sena.
Dtvldenda   avstroogrske   banke   bo
znašala letos 126 K, dočim je znašala lani 104 K 40 v. Lani je bilo čistega dobička 29.5 milijonov K, letos 44.4 rnilij. K.
Razvitek industrije v Avstriji. — V zadnjem desetletju je beležiti lep razvitek industrije v Avstriji. Leta 1911. je bilo v primeri z letom 1901 več podjetji za 4376; za tretjino več od leta 1901. Takrat je bilo tvornic 11.805, leta 1911 pa 16181.
50.000 izseljencev v jednem mesecu. — Iz Buenos Ayresa poročajo: 50.489 izseljencev je prišlo meseca oktobra v Ar-gentinijo, to je za 29.054 več nego v oktobru lanskega leta. — V letu 1911. je došlo izseljencev od januarja do novembra 153.815, letos v istem času pa 214.180; pričakuje se, da bo do konca leta vseh skupaj 350.000. Argentinska vlada ima pač dosti opravila, pomagati vsem tem ljudem.                                                 r.
Statistika železnic. — Železniška mreža na zemlji je obsegala v letu 1840 7.700 km, 1860 108.000 km, 1880 372.000 km, 1900 790.000 km, 1910 1,030.000' km.
Največ železnic se je gradilo v letih 1880 do 1890 namreč v dolgosti okroglo 244.000 km. Od teh je odpadlo 156.700 km le na Ameriko in sicer 101.700 km na Združene države ameriške. V letu 1909 je železniška mreža prekoračila prvi milijon kilometrov. V zadnjih petih letih se je zgradilo med 23.000 in 26.000 km novih železnic. Največ jih odpade na Ameriko, ki presega železniško mrežo Evrope (333.848 km) za več nego 54.000 km. Avstrija in Ogrska imata žeieznic 44.371 km.
Razne vesti.
Za vojake ob meji je došlo do sobote vojnemu ministerstvu K 443.507' 16, mornariškemu oddelku K 67.943'65.
332 dijakov so aretirali pred par dnevi v Petrogradu na politehniki, in to radi ponavljajočih se nemirov.
(Dalje na sedmi strani.)
Nikaka utrirjencfiLna pristnem
PALMApodphhikiT
ZAHVALA.
Družine Terpiti, Perko in Rechi&k se zahvaljujejo iz dha svojega srca vsem onim, Ki so o priliki smrti njih nepozabnega očeta, oziroma tasta, g.
GNACA TERPIN
izkazali čast dragemu pokojniku s tem, da so nam izrekli svoje sožalje, bodisi da so spremili dragega rajnkega na svoji zadnji poti ali pa poslali vence.
PODaORA, dne 23. decembra 1912.
flajuečja izber
božičnih in novoletnih daril
ter okraskov za božična drevesca
Gorica, Gosposka ulica 7 ni Trgovski Dom.
„Mal položi dar domu na altar!"
naročajte
tt
Sočo" in »Primorca
Inserirajte u ..Soči in »Primorcu
99
U
Patentouani sidro-strešniki
{Patent flnher Falzziegel).
Nova, viharju In dežja kljubujoča kritba. Najenostavnejše, naj-
K lažje fn najcenejše strešno kritje. Ni potrebno ne privezovati, ne ibijati Kritba skoraj dvojnata, vsled tega varuje pred mrazom vročino. — Sidro strešniki se pripravljajo iz najboljše tvarine na najnovejših strojih, na najpopolnejši način,
Glavni zastopnik za Goriško, vipavski in tolminski okraj  ter za Kras : fvrdka z železnino
O. Zajec - Gorica,
Gosposka ullcit ht. 7„ telefon št. 107.
'Ob Bojani so morali Črnogorci mnogo'trpeti. Nekoč so bili tri dni do stegnu v. Vodi. Ker premanjkuje Šotorov, jih mnogo mora spati na tleli. Noči so mrzle, ker so albanske gore pokrite s snegom, podnevi pa je na solna precej toplo. Ponoči pod TaraboSera ne zažigajo ognjev, da ne ^nudijo turškim topovom ciljev. Črnogorskih topov ni mogoče opisati, ker smejo podnevi k topovom samo topničarji, pehota pa le ponoči, ko straži topove. Srbski I Poljudna zdravn vojaki so-impov^^
zajete topove iz Kruppove tovarne, rrtm- j ribor): Zenstvo Coski Creuzotovi topovi, ki jih ima srbska armada, so se izkazali za trpežnejše!
Na Tarabošu poveljujejo nemški častniki.---Tudi srbski, vojaki sa.pra.vili^.da se v turških večjih' trdnjavah poveljevali nemški častniki, vsled česar je pri Srbih, ki smatrajo avstrijsko politiko za nemško, nasprotstvo do Avstrije z njihovega stališča razumljivo. V vsakem Nemcu vidijo prijatelja zakletega 'turškega sovražnika in svojega neprijatelja. V tem jih utrjuje se bolj nemško Casoiišje, ki se je" Srbom kazalo sovražno, je njihove velik©, zmage zmanjševalo in o srbski armadi poročalo sploh le slabe reči.
Dva Slovenca pred Tarabošem. — Kakor znano, sta bila v črnogorski vojski dva slovenska prostovoljca, Lipar in Čop, s Kranjskega doma.
Čop ni bil ranjen, Lipar pa samo lahko na stopalu od kamna, ki mu-ga je zagnal v nogo turški šrapnel. V laškem oddelku rudečega križa so mu obvezali no-go, nakar se je vrnil k armadi. Vsled sklenjenega premirja med Turki in Črnogorci j sta se oba vrnila z bojnega polja v domovino.
Prostovoljcev je pri črnogorski armadi lepo število, povečini Bošnjaki, pa tudi Dalmatinci. Hrvata ni nobenega. Čehov je nekaj, malo Lahov, en Francoz in dva Slovenca. Nasproti črnogorskemu moštvu ~^. se je princ ali knjaz (knez) — kakor ga imenujejo Črnogorci — Mirko, ko sta mu bila predstavljena slovenska prostovoljca, izrazil, da je slovenski narod najmanjši, pa najbolj ' simpatični narod slovanski. Slovenska prostovoljca je vojni minister pogostil na bojnem polju s pečeno kuro, brigadir pa z dobro slivovko.
Železniška nesreča. — Iz Marmaroš-Sigeta poročajo, da je pri Dumbravi skoči! s tira na novi železnici vlak ter se prevrnil po strmini nizdol. Stroj in 6 vagonov je uničenih. Ena oseba je ubita, več drugih je težko in lahko ranjenih.
Ogrski krvnik v parlamentu. — Pred kratkim se je prikazal v parlamentu v Budimpešti krvnik Miha Bali v fraku in cilindru. Seveda je vzbudil pozornost in par poslancev je bilo hitro okoli njega: stiskali so mu roke. Ali ni zahteval Tisza, . da bi menda Bali kakega poslanca iz opozicije obesel, marveč Bali je le iskal poslanca Stankovanskega v svrho nekega priporočila.
Na Sveto goro Athos ne sme nobena ženska: Grški kralj bi rad Obiskal s svojo soprogo samostane na polotoku Kalcidice, katerih je 21. Ali ti samostani imajo statut, ki določa, da ne sme nobena ženska na njihov teritorij. Ranjka avstrijska cesarica je hotela nekoč stopiti s svoje jahte na ta tla pa jej je bilo zabranjeno, tako se je godilo tudi ženi nekega nemškega princa. Sedaj ugibajo menihi, ali naj spremene statut ali naj zabranijo dostop tudi grški kraljici. Eni so za prvo, več jih je za drugo. Samostani obstoje 15 stoletji.
boja na Slovenskem, 2. Dr. Avgust Levič-nik: Alkohol in tuberkuloza. 3. Ces. svetnik Gustav Pire: Alkohol s kmetijsko-gospodarskega stališča. 4. Dr. Otmar Krajec: Alkohol in poškodbe — s posebnim ozirom na izkušnje na balkanskih bojiščih.
b) Popoldne: 5. Sodni svetnik Fr. MilČinski: Alkoholizem, kapitalizem, biro-kratizem. 6. Dr. Anton Schwab (Celje): Poljudna zdravniška predavanja o alkoho-. Ijica Ajilpjnija Stupca (Ma-v boj proti pijančevanju! 8. Skioptičhe slike o alkoholizmu: Kaže in razlaga L. Puhar. K temu predavanju je povabljeno posebno delavstvo/ Zborovanje društva zdravnikov ob 6. zvečer v »srebrni dvorani«.
Zvečer v deželnem gledališču uprizoritev iz francoščine prevedene drame »Ubijalec« (alkohol) v petih dejanjih. Začetek ob pol 8.
II. V p. o n e d e 1 j e k, dne 30. decembra: Pričetek ob 9. zjutraj.1
Razpored: o) Dopoldne: Otvoritev. Nagovor predsednika društva zdravnikov. Referati: 1. Ravnatelj dr. Janko Bezjak (Gorica): Vpliv alkohola na vzgojo. 2. Učiteljica Antonija Stupca: Sveta voj*ska v šoli. 3. Nadučitelj Rudolf Horvat: Alkoholizem in politika. 4. Katehet Ivan Tomažič: Alkoholizem v katehezi.
b) Popoldne ob 2.: 5. Dr. Anton Schwab: Fiziološki učinki alkohola na Človeško, posebno na otroško telo. Demonstracija s preparati. 6. Učitelj Miloš Sva-njak (Koroško): Alkoholizem na Koroškem in narodna obramba. Nato: Občna zbora duhovske in učiteljske protialkohol-ne zveze. Razgovor: a) Zakaj protialko-holno delo tako počasi napreduje? b) Kako doseči, da bi se delo po celi deželi intenzivno začelo? c) Katero orožje proti pijančevanju dajejo sedanje postave? d) Slučajnosti.
Oficialni zastopniki in zastopniki društev so naprošeni,. da bi se hoteli v prednji dvorani priglasiti, da dobimo pregled oficialnega zastopstva.
Za p o n e d e 1 j e k so posebno povabljeni gg. učitelji in katehetje, vstop pa je dovoljen vsakomur. Posebe so še povabljeni izvenkranjski" Slovenci, ker shod je vseslovenski.
V ponedeljek ob L popoldne v veliki dvorani sestanek izvenkranjskih za<-stopnikov, kjer se bodo zasnovale pokrajinske centrale za Štajersko, Koroško, Goriško in Tržaško.
Kongres je vseslovenski, splošnega pomena. Narodno in kulturno delo je napeljevanje ljudstva k treznosti.
Želeti je najobilnejše udeležbe iz cele Slovenije. Tudi predavatelji so iz vseh pokrajin.
Goriška ljudska posojilnica v Gorici
Načelstvo in nadzorstvo »Goriške ljudske posojilnice« v Gorici je v skupni seji dne 19. decembra 1912 z ozirom na splošno denarno draginjo sklenilo, hranilne DlOflB ki so se obrestovale do sedaj po 4 V20/0, od 1. januarja 1913- nappej obrestovati po 5 °|0.
S tem v zvezi je zavod primoran, obrestno mero tudi svojim dolžnikom za posojila na vknjižbo^ menice ali zastavo vrednosti povišati za^lo-
Ta sklep velja začasno, dokler se in denarne razmere.
ne povrnejo   ugodnejše  gospodarske
508~2
Načelstvo in nadzorstvo.
Zaloga istrskih vin
:;.;„'   prodaja na debelo od 56 litrov naprej, Gene konkurenčne.
'        Zaloga se nahaja v Gorici
v ulici Formica št. 1.
Za obila naročila se toplo priporoča lastnik 479—11                      Henrik Apollonio.
Mihalj Turk
it s ^ priporoča^;8V9J°  ,
Gorica, i Km 6.
Odgovorni urednik in Izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Tiska: »OoriSka Tiskarnac A. Oabrsček (odgov. J. Fabčič).
Zalaga: Pružba za izdajanje listov »So&u In »Primorect.
Mali oglasi.
Hajmanjla pristojbina stane 60 Tla. Ako Je oglas obBetnejli te raCnna sa vsako besedo 3 vin. HaJprtpravaeJJe tnseilranje ta trgovce In obrtnike.
Koliko Je manJBili trgovcev in obrtnikov v Goriei,
Kaienn na deiell (in celo t mestu)   "-------   --------  *
nikjer ve iaeerirajo. Skoda ni majh
) nihfie ne  poina, ker
Y-
m. slovenski protiatkofiolni kongrei v
III. slovenski protialkohclni kongres, ki ga priredita protialkoholna zveza »Sveta vojska« in »Društvo zdravnikov na Kranjskem« ob desetletnici protialkoholnega' • gibanja na Slovenskem, se bo vršil po naslednjem sporedu:
I. N e d e I j a, 29. decembra: Ob 8. zjutraj v stolnici tiha sv. maša v namen kongresa. Pričetek zborovanja ob 9. dopoldne v veliki dvorani hotela »Union«.
Razpored: a) dopoldne: Otvoritev. Nagovor predsednika društva zdravnikov dr. Demetra viteza BIeiweisa - Tr-steniškega. Nagovori oficialnih zastopnikov. Pozdrav zastopnika hrvaške proti-alkoholne organizacije. Referati: 1. Janez Ev. Kalim:   Zgodovina   protialkoholnega
1 onn   nnefiQivn   Posedaj   v lepem  redu, se
1.6(111   JlUdGOlfU   odda v najem zaradi drugih  '
trgovskih  poslov, r-   Kavcija po dogovoru. —  j
Naslov pove naše upravništvo.                 ROG—1   !
UiLo 7 urtnm le na prodaj v Solkanu St. 2Ll. Mod L VI lUIII Ista obsega 4 sobe, 2 kuhinji in hlev. — Pojasnila daje Franc Vovk.              i
509 .1
Slovenska šivilja ¦&&v%JSLL i
Izdeluje obleke in kostume po najnovejši modi
Josipina Bregantič, ulica Caserma št 5, III. nad.
y         6                                          417-1
Svarilo.
Čujeva, da se govori, da sva bila prisiljena prodati trgovino  in da sva šla v j konkurz. Temu  nasproti  izjavljava, da so \ vse te vesti prosto obrekovanje. Mi dva sva '
svojo glavno trgovino v Solkanu prodala, ker sva prevzela drugo podjetje in o kakem konkurzu ne more biti niti govora, to tem
manje, ker svoje filjalke v Solkanu  sploll j_________________________   •
še nisva prodala.                                             F Popoldanske predstave bo cenzurirano tudi za
Naznanjava   tO   javno,  z   opazko,  da    golslco   mladino in  pričenjajo   ob delavnikih nastopiva tožbo proti vsakomur, ki bi trosil , ^:*&#™^ take lažnjive vesti o naju.                          I             i. prostor 50 vin., II. prostor 30;vin.,
I               m, prostor 20 vin., otroci m vojaki
SOLKAN, dne 23. decembra 1912.                         v.......        ------------
i sta i                 Tordka r. KocaC,
Zobozdravniki in zobotehniški atelje
Dr. I. Eržen
GORICI
Jas. Verd! tefeallSCe Sten. 37,
Umetne zoDe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe
vsake vrste.
Ordinira o suoien ateljeju
od 9. ure dop. do 5. ure pop.
Novost!
Dooflpl 1012
II. R. G. 31. štev. 520081.
Novost!
Novoletne šaljiue razglednice,
ki se jih še dosedaj ni videlo. Vsaka razglednica ima svoj dovtip. Nedosegljivo,
humor istično in vzbuja senzacijo. Vsaka, tudi  najmanjša  pošiljatev je izbrana
in vsaka razglednica v zavitku.
IlCeio se prodajalci.
Habfghorsf&C.3
Bednim i. ID. — Oemčija.
Poštni predal št. 149.
S. 450-S, P. 149-9
Le ml Imamo edino prodalo.
2'O originalnih uzorcev proti vpošiljatvi 75 vin.
25 komadov............K 1*-
50        „          .............,  I*™
100        „         ..............* 8'-
Povzetje stane 40 vin. več.
V plačilo se sprejme znamko vseh delov sveta.
A. vi Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
velika zaloga
= oljkinega olja
prve vrste
njliljilb tvnli iz iJtre, feifiaeijt ¦iHitte.fcri Id Hice
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kroa —'96,104, 112
120,128, 1-36, M4, f 60, 1'80. 2'-, 240
st toči po 72 vin.
--------    Na debelo cene ugodne.    -------¦
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se puSča kapcu do   popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski  lds in navaden. Zaloga
--------------— mila in svež.-------------------
Cene zmerne.
1 Teč raztrgani
dkor so izumili najnovejše sredstvo za impi-ogniranje iu za prihranjenje podplatov.
ficil. *nm
Ocil odpira novi čas, čas prerojenja podplatov.
KJcil omogoča 3 do 5-kratno večjo trpožnost opodplatov kakor doslej.
Učil napravi podplate nepremočljive in obvanije pred vlažnostjo in sušo.
Ucl napravi, da so podplati elastični, dji se jih da lahko kovati in da kljnhiljejo vsaki kislini.
UCil vzdržuje čovlju več časa lepo obliko, ker ni treba tolikokrat popravljati.
Učil ni leščilo ali mast, pač pa neka inipregni* rana masa, ki ji ne škoduje no zrak no voda.
Zavržimo zastarelo neskrbnost, koji so bili podvrženi podplati!
Na podp'atih je cela teža našega telesa, podplat je zmiraj v dotiki s ilakom, vadi tega mora biti naša skrb ravno tako velika za podplat, kakor za kak drugi del čevlja.
Ali ste keuaj mislili na to?
Ako ste inteligenten in varčen, pozdravite to novo iznajdbo z veseljem ker s tem prihranite najmanj '/a stroškov pri obutvi. Ugodna prilika je posebno sedaj, ko so eene jako visoke in ker' je zadruga goriških čevljarjev bila prisiljena zvišati cene še za IO"/0.
lcilnaia\en  se  rodaja v  stekleničicah   d/.eh vrst in sicer:                      _"¦'•'
za 25  parov  podplatov    J j     za  10  parov  podplatov
po K IGO               |!               po 80. vin.
GLAVNA ZALOGA ZA PRIMORSKO;
G. KL1NC   Ha Sorna St. 9 - Via Ascoli St.18.
Išče se za  povsod  agente in  zastopnike
Pogoji jako ugodni.                  480   2
odlikovana pekarija in tiadCiCarna
Karol Draščik
v Gorici na Kom« v (lastni hiti)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odilikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In Hko7je> na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
S*v po jako zmernih cenah. "**«
i           Slovenci!
Podpirajte in poslužujte se
Prve slovenske brivnice
v Gorici, Gosposka nlica štev. 1 (nasproti  Honlu).
Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča
FRAN NOVAK, brivec in lasničar.
Kdor hoče imeti pristno angleško blngo za obleke, naj se obrne na krojaškega mojstra
Antona Krušič
Gorica
na TržaSM ulici fit 10.
Izdeluje se vsakovrstne obleke od najfinejše vrste do navadne, za vsaki stan in zo vsak letu   čas.
Uzorci na razpolago.
Specialist    za    izdelovanje oblek za   enoletne   prostovoljce.
^Goriška ljudska posojilnica"
vpis&na zadruga z omejenim jamstvom.
(V laatal hiši, Oosposks ulica it, 7, I. nadstr.) — Telefon it. 78.
HaCnn poltne hranilnice itev. 837.315, Na občnem zboru dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hraalina vlog« se   obrestujejo po 47,%. Stalne večje vloge z enoletno • odpovedjo  po  dogovoru.   Rentni  davek  plačuje posojilnica sama.
. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Vlagateljem so na razpolago hišni branilnifci. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po &:/,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Gta*nl dclvžl se obrestujejo koncem leta 1911.* s 6%. - Stenja* SI. dee.1911.: Zadružnikov 1863 z   deleži v znesku 70.910 kron.  — Hranilno   vloge:   1,103.254*98. —Posojila: 1#68.G02-—. -r Reservni z a k 1 a d:100.451 56. — Vrednost hi6: 883.538-29.
Kupujte samo dvokolesa „fllteiia", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Otifllial lf (CfDlia so najprak-učnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje  in štikanje  (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče   predmete se dobi   po tovarniški ceni pri tvrdki
Kersevani & Čuk
GORICA, na Stolnem trgu it. 9. GORICA,
Pozor!             Pozor!
Največja izber perutnine
kakor:   pitanih   piščancev,
kokoši,  gosi  itd. se  nahaja
v Gorici, ulica Treh kraljev 16
(Dia tre Re 16) pri kauarni Dogana
Za obilen obisk  se toplo priporoča udani 434-2               Andrej ?randolič, mesar.
mSlioni ljudi —
je odpravilo
Kasen
hripavost, katar,   zasliženost, krčni in oslovski kašelj s
IS*^ Kaiserjeuitni
--------prsnimi karamelami — —
z znamko 3 jelke.
6 On    notarsko poti jeuili priznanj od raznih zdravnikov UU    in privatnikov, kateri jamčijo za dober uspeh. Bonboni so jako lahko zaužitni in okusni. '        Zavojčki so po 20 ali 40 vin., doze po 60 vin... Dobiva se- v lekarnah pri G. Cristofolstti, c. kr. dvorni dobavitelj,  L. Gliubich, C. B. Fontoni, Kuggiero Kttrner A. de Gironcoli, v mirodilnici A.  Mazzoli, v lekarnah: Jmji Hus  v Vipavi, L. Kurschen  v  Ajelu  in Maks Kozower v Ajdovščini.
Anton Fotatzky v Gorici
naslednik Jos. Terpin.
xi» aredl J»»bteij» <«
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Kajoeoeje kepevalifie elrnfeerikegt !¦ drebeega blag« ter tkaila, preje le eltlj.
POTREBŠČINE
za pisarniee, faiilee in popotnike.
NajboljSe šivanke za Šivalne »troje.
POTREBŠČINE
ta Aroja8$ in ievljatfe.
Sfetinjlce. — »ožni T6nc|. ~ Masne knjiiiee.
fišna obujala za 7S0 letne čase.
Poaebnoit:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najboljše švicarske precizne nre jjSchaffhfiuseii" in druge raznovrstne ure zlate in srebrne. Trgovina z zlatom in srebrom, briljanti hi diamanti ter optičnimi predmeti
Jakob Šuligoj,
nrar c. kr. državnih železaic in zaprisežsn sodni cenilec
norica, Gosposka ulica štev. 25. Glavna zaloga
Palma podpetnikov
Najbolje
oskrbljena zaloga za kramarje,
9
kroBnjarje,  prodajalce polejmib in tirglh' ter na deželi    -    —    -
FAlHfl
A. Drufbvka Gorica, Rašteij 3. K9/ Zalega usnja.
Nanut & Breganf
autorizouana staubena turdka $ ^jopici
ulica Adelaide Ristori štev. 5
se priporočata  p. n. občinstvu   za vsa
stavbena  dela.  Izdelujeta   vsakovrstne
načrte,   proračune   in   kolavdacije   po
najnižjih cenah.
Sedlarska delavnica Ivan Kraiios - Gorica
—^-..™                     na Hernn St. it
Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, ^kor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, —^-—-—?' '****--istnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-'.^'-¦SSKs. c'ranie raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se lj§||jiEafl                               izvršuje točno. — Nahrbtniki za planinct.