Časopis trgovino, fraclostrijo Irt obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XII. Telefon St. 2552. Ljubljana, v torek, dne lo, oktobra 1929. Telefon St. 2552. ŠTEV. 121. K- VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1-50. Plenarna sela Zbornice la trgovin©, obrt in industrijo. Programatične besede predsednika. — Zahteve slovenskih gospodarjev. V torek se je vršila plenarna seja zbornice, ki jo je ob pol 9. uri dopoldne otvoril predsednik g. Ivan Jelačin ml. Ob otvoritvi je pozdravil vladna zastopnika gg. dvornega svetnika dr. R. Marna in sek. svetnika dr. R. Rateja; za overovatelja zapisnika je imenoval člana gg. J. Ložarja in S. Vršiča. 'Po formelni otvoritvi je podal predsednik gosp. Ivan Jelačin naslednje pred sed st veno poročilo: Današnja plenarna seja se sestaja pod utisom historičnega akta Nj. Vel. kralja, s katerim je dal naši državi ime Jugoslavija, naziv, ki smo si ga vsi davno želeli, in tako na zunaj in znotraj končnoveljavno dokumentirali idejo popolnega državnega in narodnega edinstva. Po novi razdelitvi države na banovine sta združeni obe slovenski oblasti v dravski banovini v eno upravno in gospodarsko področje naše Zbornice za TOI. Dalckosežna je upravna reforma, ki je izvršena s tem zgodovinskim činom in dejstvo, da se je pri tem posebno naglasilo baš gospodarsko delo kot glavna in najvažnejša naloga bodočih banov, nas navdaja z najboljšimi nadami v bodočnost. V novem delokrogu banovin vidimo priznanje in uresničenje one želje, ki smo jo v imenu gospodarskih krogov vedno povdarjali, zato upravičeno pričakujemo, da bo tudi zbornično delo v novi dobi znatno olajšano. Zbornično predsedstvo je pozdravilo novo ureditev države z udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravno brzojavko ministrskemu predsedniku generalu Peri Zivkoviču. V zadnjih mesecih so se izvršile v našem javno-politicnem življenju reforme, ki so bile potrebne, da pridemo končno do one rešitve upravno-poli-tičnega problema, ki bi predstavljala najboljši kompromis in bi srečno zadela v obliki in jedru ono, kar zadovoljuje najširše kroge. Smatramo, da se je to posrečilo. Odkrito moramo priznati, da so gospodarski krogi v Sloveniji z resničnim veseljem in zadoščenjem sprejeli vest o modrem državnem aktu o nazivu in razdelitvi naše države. Gospodarsko življenje se je v zborničnem okolišu letos s par izjemami v splošnem zadovoljivo razvijalo. K temu je predvsem pripomogla ugodna letina, ki pa je povzročila tudi padec cen nekaterim poljskim pridelkom. Vprašanje vnovčevanja prebitkov naše kmetijske produkcije na inozemskih tržiščih postaja od leta do lota težavnejše in nam povzroča vedno večje skrbi. Industrija in obrtništvo kažeta v pretekli sezoni dobro zaposlenost, pretežno za domačo tržišče, ker je udejstvovanje v eksportu postalo skoraj manj rentabilno. Spričo tega položaja so zakonodajni akti, ki se pripravljajo v Beogradu, za bodočo smer našega gospodarskega razvoja odločilne važnosti. Med najvažnejše načrte te vrste spadajo zlasti šumar-ski in rudarski zakon, zakon o vinu, zadružni zakon, zakon o agrarni reformi in nov obrtni red, katerim posveča zbornica največjo pažnjo. Zbornica je načrte proučila, zbrala je mišljenje interesiranih krogov in stremi za tem, da uveljavi svoje predloge pri končni redakciji. Posebne važnosti je vprašanje revizijo socijalne zakonodaje, ki se pripravlja. Vse zbornice v državi bodo v tem vprašanju postopalo enotno in sporazumno, da se odstranijo hibe, ki jih je pokazala dosedanja praksa. Nadalje poroča gosp. Jelačin o aktualnem problemu tujskega prometa, ki pri nas trajno narašča. Ta panoga gospodarskega udejstvovanja je modernega značaja in ni brez upravičenosti, da so ji v Italiji nadeli ime notranjega eksporta. Ta stroka pa je tudi donosna in izplačljiva, zato ji je treba posvečati trajno pozornost. Zavedati pa se moramo, da moramo še mnogo storiti, da omilimo bivanje tujih gostov, zato bo treba imeti stalno pred očmi vprašanje novih hotelov in penzij v glavnih središčih za tujski promet. Sporedno pa je treba posvečati trajno pozornost izboljšanju cest in potov in skrbeti, da nam nadležen prah ne bo odganjal tujcev. Politika štednje v državnem gospodarstvu še ni mogla priti do vidnejšega izraza. Glede na vesti, da je predvideno za bodoči proračun 10% znižanje izdatkov, je umestno opozoriti na dejstvo, da so že sedanji ma-terijalni krediti zelo pičlo odmerjeni in ne dopuščajo nikakih nadaljnih redukcij, temveč jih je treba še povečati, kar velja posebno za pošto, železnico, ceste in vodne zgradbe. Vedno bolj pereče postaja tudi vprašanje vzgoje specializiranega domačega naraščaja za razne industrije, predvsem za tekstilno stroko. Zbornica prispeva v te namene primerne podpore, kar pa za nujne potrebe nikakor ne zadostuje. Pomanjkanje iniciativnosti na industrijskem polju nam bo mogoče lečiti le na ta način, ako skrbimo sistematično za strokovno špecijalizacijo domačega naraščaja na inozemskih šolah in tečajih. Mnogo si je prizadevala zbornica tudi, da se ne bi uveljavilo 20% sezonsko povišanje železniških tarif za premog, drva in gradbeni materijal, kakor tudi da slovensko gospodarstvo dobi svoje zastopstvo v upravi Poštne hranilnice, ter da se denar, ki ga zbira podružnica v Ljubljani in ki izkazuje 100 do 150 milijonov Din vlog, nalaga v tukajšnjih denarnih zavodih, da v obliki cenenih kreditov poživlja domače gospodarstvo. Važno je letošnje leto tudi v davčnem oziru, ker se priredba davkov vrši letos na podlagi novega enotnega zakona o neposrednih davkih. Ta reforma je bila zvezana z znatnimi administrativnimi težkočami in se je odmera davkov zaradi tega zavlekla do pozne jeseni. Zbornica je opozorila davčna oblastva, da je treba pri odmeri upoštevati individualne prilike posameznih davkoplačevalcev. Z uveljavljenjem tro-šarinske novele je prišlo končno do izenačenja državnih trošarin v vsej državi. Žal se je obenem preuredilo tudi pobiranje trošarine na vino na način, ki ne ustreza našim prilikam in so bile odpravljene takozvane založne kleti, ki so predstavljale za gostilničarsko obrt znatno olajšavo. Poročilo je vzela zbornica z glasnim odobravanjem na znanje, na kar je zbornični čian g. Stanko Florjančič predlagal, da se sprejmejo v poročilu konkretne resolucije, ki jih prinašamo na drugem mestu. Resolucije je zbornica sprejela z velikim odobravanjem in je nato predsednik g. Jelačin poročal o imenovanju bana in podbana, nadalje,' da j» ministrstvo odobrilo zbornične račune, kakor tudi glede imenovanja članov v davčne odbore; zbornični član gosp. Ivan Gogala je sporočil zbornici, da mora zbog prezaposlitve v svojem podjetju odložiti mesto zborničnega člana, nakar se imenuje na njegovo mesto njegovega namestnika gosp. Alojzija Češarka. Sledilo je nato poročilo g. Antona Stergarja o ustanavljanju podružnic s fiktivnimi poslovodji. Poročilo priobčimo celotno na drugem mestu. Podpredsednik zbornice gosp. L. Bruderman je podal izčrpno poročilo o reviziji uredbe o legitimacijah trgovskih potnikov. Poročilo je bilo soglasno odobreno in so bili tudi sprejeti vsi predlogi poročevalca. Poročilo priobčimo v prihodnji številki našega lista. O pospeševanju obrt a je poročal podpredsednik g. Ivan Ogrin. Izčrpno je poročal o akcijah zbornice za obrtno pospeševanje, zlasti o tečajih, ki jih je priredila zbornica. K poročilu g. Ogrina se je oglasil za besedo dvorni svetnik g. dr. R. M a r n , ki je povdaril potrebo po ustanovitvi centrale za pospeševanje obrti, ker bi prišlo tal$o delo vseh treh faktorjev, ki se trudijo za obrtno pospeševanje, do večjega efekta. Zbornični član g. Rebek izraža predsedstvu zahvalo za prireditev zadružnih tečajev in prosi, da bi se tak tečaj ponovil tekom januarja prihodnjega leta. Nato je poročal o reviziji socijalno politične zakonodaje tajnik g. dr. Ivan Pless, ki je uvodoma povdaril, da se mora sicer priznati, da je smotrena zaščita delavcev potrebna iz nacijonalnih, kulturnih in gospodarskih ozirov, toda zahtevati se mora tudi, da ostane ta zaščita v najtesnejšem skladu z gospodarskimi prilikami in položajem in da v svo-jem razvoju ne prehiti razvoja gospodarstva, ki je predpogoj za vsako socijalno udejstvovanje sploh. Poročevalec je nato podal konkretne predloge za izpremembo posameznih določil zakona o zaščiti delavcev, zakona o inšpekciji dela in zakona o zavarovanju delavcev, ter je zlasti pri zavarovanju' delavcev povdaril, da se mora v državi z neenotnimi gospodarskimi in socijalnimi prilikami, kakor so pri nas, dovoliti pri organizaciji zavarovanja čimvečjo svobodo posameznim področjem, da si uredijo zavarovanje tako, kakor njih prilike zahtevajo in omogočajo. Reorganizirati je temeljito ves sistem zavarovanja in izpeljati do vseh podrobnosti načelo stvarne in teritorijalne avtonomije. Sledilo je poročilo o načrtu rudarskega zakona. Poročilo je podal tajnik g. dr. I. Pretnar. Zbornica je soglasno sklenila poslati ministrstvu izjavo-, o kateri ugotavlja med drugim, da ima načrt hibe v legislativno-teh-ničnem oziru, ker urejuje tudi vprašanja, ki v ta zakon ne bi spadala. V predpisih upravnega značaja se pogreša skladnost z načeli, ki tvorijo temelj današnje upravne politike in zakonodaje. Zato predlaga zbornica v svoji izjavi, da se imenuje komisija za sestavo novega načrta v smislu načel, izraženih v resoluciji kongresa gospodarskih zbornic in korporacij 3. in 4. sepembra t. 1. v Beogradu. V izjavi se zlasti tudi podčrtava potreba po ohranitvi skupnih zbornic. O predlogih za izpremembo železniškega voznega reda v zvezi z izboljšanjem osebnega prometa je obširno poročal zbornični tajnih g. Ivan Mohorič. Poročilo, kateremu so sledili navzoči z vidnim zanimanjem, priobčimo v eni prihodnjih številk Trgovskega lista«?. Tajnik g. Ivan Mohorič je nato podal zelo izčrpno in temeljito poročilo o h meljski krizi. Kriza je zaradi svoje ostrosti zainteresirala vse gospodarske kroge. Letos imamo tako nizke cene za hmelj, da ne krijejo niti stroškov obiranja. Produkcijski stroški znašajo 18 do 25 dinarjev na kilogram in so hmeljarji računali, da bodo dobili vsaj to ceno, toda cene so padle daleč pod 10 dinarjev. Pri tem je treba upoštevati, da znašajo samo stroški za obiranje 3 di-dinarje, za sušenje ravno toliko. Razumljivo je, da zadolževanje v Savinjski dolini narašča. Kriza je poleg produkcijske tudi trgovska, saj ves hmelj izvažamo. Uvozne države, kakor Anglija, Češkoslovaška in Nemčija, pa imajo kljub trgovinskim pogodbam prohibitivne uvozne carine. V ublažitev krize je predlog, da se odpravi zavarovanje za hmelj pri izvozu, nadalje, da se odpravi uvozna carina za iuto, zniža železniške tarife za hmelj v tu- in inozemstvu in da se vpostavi-jo direktne zveze z Žatcem in Niirn-bergom. K referatu je opozoril predsednik g. Ivan Jelačin na to, kako se financira riževa letina in rižev izvoz v Italiji, nadalje kako se financira kavna kultura in izvoz v Braziliji ter je pri tem izrazil mnenje, da bi mogla v tem oziru napraviti tudi glede hmelja mnogo koristnega nova Privilegirana agrarna banka. 0 oprostitvi vlaganja davčnih prijav je poročal referent g. Žagar. Tudi to poročilo prinesemo v eni prihodnjih številk po možnosti v celoti. Predsednik g. Ivan Jelačin je poročal nato, da odpade razprava o službeni pragmatiki, ker so se pri razpravi v industrijskem odseku izrazile želje, da se naj v odbor, ki je bil svoječasno izvoljen, da pripravi načrt pragmatike, pritegnejo še trije člani industrijskega odseka, in sicer gg.: R. Skubec, dr. Rekar in Gologranc. Poročilo glede znižanja voznine za premog in drva z ozirom na nedavno sezijsko povišanje voznine za te vrste blaga je podal zbornični član g. A. K r e j č i iz Ruš. Predlagal je, da intervenira zbornica pri prometnem ministrstvu, da'se tarife zopet znižajo, ker glavni razlogi, ki so vodili do zvišanja, in to, izvozna sezija za les in prevoz sladkorne pese, ne obstoje več. Kot zadnja točka dnevnega reda so sledili Resolucije slovenskih gospodarjav. samostojni predlogi zborničnih članov. G. M. H o h n j e c je predlagal naj zbornica posreduje, da se bodo takim mojstrom, ki vajence slabo vzgajajo ter jih po prestani dobi odslavljajo, mesto, da bi jih zaposlili vsaj nekaj časa kot pomočnike, prepove vzgojo vajencev. Predsednik g. Ivan Ogrin zahteva v svojem predlogu poostritve pogojev za izdajo spesobnostnih spričeval za državne dobave. Za omejitev trošarine proste žganjekuhe je stavil predloge g. Srečko V r š i č. Več predlogov za zboljšanje prometa na železniškem kolodvoru v Rajhenburgu je stavil g. Kržišnik. Zelo važen predlog glede decentralizacije državnih dobav železnici je stavil g. Stanko Florjane! č. Sprejet je bil predlog gosp. Vrečarja za povečanje postaje v Domžalah in priključitev postaje na električno in telefonsko omrežje. Zbornični član g. Josip Kavčič se je v svojem obširnem predlogu zavzel za poenostavitev sedanjih troša-rinskih predpisov. Predloge za izboljšanje meroizkusne službe je stavil podpredsednik L. Bruderman. S splošnim odobravanjem je bil sprejet tudi njegov predlog, da se ustano- vi v Celju Okrožni inšpektorat. Dva predloga je stavil nadalje, zbornični član A. Krejči in sicer: glede ustanovitve Okrožnega inšpektorata v Mariboru, kar je zbornica soglasno sprejela, nadalje predlog, da se ustanovi v Mariboru zbornična izpostava. Ta predlog se je v zmislu sklepa plenuma odstopil v rešitev zborničnemu predsedstvu. Daljši predlog je stavil zbornični član g. Josip Rebek za omejitev naseljevanja inozemskih obrtnikov. V zvezi s tem je opozoril podpredsednik zbornice g. Ivan Ogrin na neprilike, ki vladajo pri nas radi prevelikega števila potnikov. Pozval je prizadete trgovce in obrtnike k samoobrambi. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je g. predsednik Ivan Jelačin zaključil javno sejo ob 14., nakar se je vršila še tajna seja plenuma. Proslava desetletnice gre-mijalnega načelnika g. R. Stermecki. Polnoštevilni odbor gremija trgovcev Celje je proslavil desetletnico načelnika g. R. Stermecki na posebni slavnostni seji v soboto 12. t. m. Podan je bil kratek zgodovinski pregled od izvolitve 24. septembra 1919, ko je prišel gremij v roke Slovencev, ki dotlej v njem niti zastopani niso bili. Govorniki so proslavljali njegovo požrtvovalno in nesebično desetletno delo na gospodarskem polju v dobrobit trgovcev in trgovskih nameščencev. Povdarjali so izvanredne težave trgovcev v povojni dobi, katere so bile premagane pod njegovim vodstvom. Ugotovilo se je, da je gremij napredoval pod njegovim načelstvom v svojem delokrogu ter dosegel izvanredne uspehe in si priboril v vseh primerih pomemben ugled na zgoraj in spodaj. Gmotno stanje se je povzdignilo in omogočilo nakup lastnega doma in preureditev v vznosito hišo s poslovnimi in stanovanjskimi prostori. Izrazila se je želja, da bi še tudi v prihodnjosti opravljal to mu zopet na novo poverjeno mesto z enako marljivostjo in doslednostjo. Izreklo se mu je utemeljeno priznanje in posebna zahvala za dosedanje delo in trud ter mu izročilo spominsko tablo s slikami celega načelstva. Gospod načelnik se je vzra-doščen in ginjen zahvalil za to posebno pozornost in obljubil še tudi v prihodnjosti posvetiti vse svoje znanje in vse svoje moči gremiju, trgovstvu in trgovskim nameščencem. Gornji čestitki gremija se pridružuje tudi «Trgovski list* z željo, da bi bilo slavljencu dano, udejstvovati se še dolgo, dolgo let za prospeh in procvit slovenske trgovine. Po predsedniškem poročilu v plenarni soji zbornice je ■član g. St. Florjančič ugotovil, da vodstvo Zbornice hvalevredno zasleduje vsa važna vprašanja /a naše gospodarstvo. Zbornica daje bogato inicijatiivo v vseh aktualnih vprašanjih. Da pa postanejo zahteve konkretnejše, stavlja sledeče resolucije: (Zbornica za TOI je v svoji plenarni seji z dne 15. oktobra t. 1. po poročilu zborničnega predsednika o najvažnejših gospodarskih dogodkih v .preteklem razdobju vzela z odobravanjem in pritrjevanjem izvajanja svojega predsednika v vednost ter je v današnji seji sklenila spričo dalekosežne gospodarske važnosti in pereenosti opozoriti s posebnim povdarkom na aktualnost sledečih postulatov: 1. Zbornica za TOI v Ljubljani pozdravlja z zadovoljstvom zgraditev novega uradnega poslopja Poštne hranilnice v Ljubljani, ker vidi v tem jamstvo /.a uspešno in točno poslovanje tako važne naprave, kakor je Poštna hranilnica. V zvezi s tem opozarja zbornica, da je potrebno dati gospodarskim krogom v naši Dravski banovini spričo razvitosti in razsežnosti poslov Poštne hranilnice v naših krajih primerno zastopstvo v centralni upravi in v nadzorstvenem svetu Poštne hranilnice, da bo tako skrbljeno za potrebno informacijo o lokalnih potrebah, za varstvo tukajšnjih gospodarskih interesov, pa dosledno tudi za dejanskim razmeram ustrezno plasiranje denarnih sredstev tega zavoda v naših gospodarsko visoko razvitih krajih. 2. V očigled velike prometne važnosti in vpoštevajoč potrebne ozire našega prestiža napram zapadnemu inozemstvu, naglaSamo nujno potrebo, da se zgrade 'čimprej prepotrebne zgradbe za zame-njevalne pošte za promet z inozemstvom, ki se vrši za promet s celo zapadno in srednjo Evropo na postajah v Mariboru, Ljubljani in na Jesenicah. 3. Spričo žive potrebe trajno naraščajočega osebnega in blagovnega prometa na glavnem kolodvoru v Ljubljani, pa tudi iz ozirov na varnost potujočega občinstva ter na zahteve gladkega prometa opozarja zbornica za TOI, da je nujno in neodložno potrebna čimprejšnja izgraditev in razširitev 'kolodvorskih naprav v Ljubljani. 4. Spričo trajno velikega posla carinarnice v Ljubljani in v očigled dejstva, da je nezadostnost sedanjih carinskih prostorov v Ljubljani notorična in je dokazano po raznih komisijah in obhodih na licu mesta, opozarja Zbornica za TOI na nujno in neodložno potrebo, da se končno pristopi k uresničenju načrta za zgraditev novim potrebam primernega carinskega skladišča v Ljubljani. 5. Z vsem povdarkom naglasa Zbornica za 'TOI neodložno potrebo zgradbe železniške zveze Slovenije z morjem, pozdravlja graditev prometnega trikota na Zidanem mostu z zadovoljstvom in hvaležnim priznanjem ter obrača pozornost železniškega mnistrstva na nujno potrebo izgraditve drugega tira od Zidanega mosta do Zagreba, ki zagotovi naši državni prestolici napram severu in zapadu, kjer se vrši največji del kup-čijskega prometa, nujno potrebno zvezo z dvotirnimi progami. Resolucije je plenum zbornice sprejel z burnim odobravanjem. Ustanavljanje podružnic in fiktivni poslovodje. (Poročilo g. A. Stergarja iz Kamnika v plenarni seji Zbornice TOI dne 15. oktobra 1929.) Težak položaj naše trgovine v vseh strokah brea izjeme, poostren zlasti -vsled pritiska inozemske konkurence, agentiranja pri 'privatnih odjemalcih potom domačih in inozemskih potnikov in vsled naraščajočega krošnjarjenja, na škodo nastanjenega domačega trgovca, je izzval na vseli naših trgih ostrb borbo za obstoj. Velike in konstantne izpremembe v številu odjav in prijav trgovinskih obratov nam v najbolj jasni luči kažejo vso napetost položaja. Mnoge tudi stare in solidne tvrdke so morale .likvidirati, mnoge se pa bore za obstanek. 'Kaj čudno, če poseže ta ali oni v takih n e všečnih prilikah v svojem poslovanju po sredstvih, na katere nismo bili prej vajeni in ki odločno nasprotujejo našim pojmom o pošteni in solidni trgovini. V trgovini se položaj hitro menja. Sredi žalostnega propadanja prihaja pa vedno bolj do veljave prepričanje, da samo sposobnost, resno delo, solidnost in smotreno gospodarjenje more kljubovati vsem neprilikam. Ne da se sicer ugovarjati, da samo teoretična .izobrazba po šolah ne more napraviti popolnega dobrega trgovca. Prav gotovo pa je tudi, da težkim zahtevam, ki jih stavijo na trgovca današnje razmere, ne more zadostiti oni, ki se v tem poklicu ni vežbal, ki se tega poklica temeljito ni izučil. Samo sposobnost in kakovost pride v trdem trenju do veljave. Zato prihaja iz vseh vrst poklicnega trgovstva in je splošna zahteva, da bodi v novem obrtnem zakonu predvidena obveznost praktične izobrazbe v trgovini za vsakega, ki hoče postati samostojen trgovec v katerisibodi panogi. Obveznost praktične trgovske izobrazbe kot pogoj za izvrševanje trgovine je glavni postulat, ki ga stavijo vse naše organizacije glede novega obrtnega zakona. Dotlej pa je neobhodno potrebno, da se sedaj še veljavna določila obrtnega reda, ki dopuščajo baš glede obveznosti usposobljenostnega dokaza, v kolikor je ta že uveden, najliberalnejšo interpretacijo in omogočijo popolno izigravanje zakonskih predpisov, uporabljajo v praksi najstrožje, da pride volja zakonodajalca do prave veljave. 'Usposobijenostni dokaz je bil uveden v zaščito legitimne trgovine, zato je naloga upravnih oblasti, da mu poma- gajo v praksi do polne veljave in dovolijo izjeme samo v izrednih prilikah in v vsega upoštevanja vrednih okol-nostih. Kljub točnemu predpisu zakona, da je onemu, ki hoče izvrševati trgovino z mešanim, špecerijskim, delikatesnim in materijalnim blagom, predložiti ob prijavi obrta redna dokazila usposobljenosti, je mogoče tudi dispenz-nim potom doseči obrtni list za izvrševanje navedenih panog trgovine tudi brez predpisanega dokaza usposobljenosti. Da, 'zakon gre celo tako daleč, da more branjevec že koj ob prijavi prostega obrta branjerije vzeti v uk vajenca, ki more po 5 letih dobiti obrtni j list za trgovino z mešanim blagom, dasi njegov učni gospodar vseh predmetov, iti spadajo v obseg trgovine z mešanim blagom, niti ni smel prodajati in se že samo radi tega ni mogel v takem obratu trgovine z mešanim blagom izučiti. Dolžnost upravnih oblasti je tu, da se pri podelitvi obrtnih listov takim ljudem ne uvede praksa, ki je za razvoj naše trgovine, ki zahteva izšolanih, izvežbanih, bistrili in »motrenih podjetnikov, dokaj škodljiva. V zadnjem času pa se čujejo vedno pogosteje pritožbe radi posebne prakse, ki se je udomačila v nekaterih srezih in ki se postopno uvaja vsepovsod pri ustanavljanju podružnic in ki utegne imeti zelo težke posledice za vzgojo trgovskega pomladka. Iz dopisa, ki ga je poslal g. veliki župan ljubljanske oblasti .Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, je posneti, da so morali srezki poglavarji s strogimi kaznimi nastopiti proti neupravičenim trgovcem, bodisi prekupčevalcem, ki so se izdajali za mandatarje upravičenih obrtnikov, bodisi lastnikov trgovin z mešanim blagom odnosno, ki so se izdajali za pošlo* vodje, krite po obrtni pravici usposobljenih oseb. Razen v teh najbolj običajnih oblikah nedopustnega obrtova-nja, pa so si nekateri trgovci z mešanim blagom skušali pomagati .preko predpisov s tem, da so ustvarjali številne podružnice, sicer na svoje ime in na svoj račun, v katerih pa niso nastavili sposobnih namestnikov, ali pa so prijavili obrtnemu oblastvu take namestnike, ki svoje funkcije niso vršili (fiktivni poslovodje). Dejansko so vodili take podružnice trgovin z mešanim blagom povsem neizvežbani ljudje, ki so se priglasili trgovskemu gremiju kot učenci. Na tak način se hoče v največ primerih pomagati, da pridejo do trgovine z mešanim blagom ljudje, ki bi sicer ne mogli dobiti obrtnega lista za tako trgovino, ker nimajo za to potreb- ne usposobljenosti. Obrtna oblastva niso tako zaznala za pravega poslovodjo, odgovornega za pravilno poslovanje, in izobrazba takih učencev se ni mogla vršiti v duhu, ki ga določa obrtni red. V tem nevšečnem in za vzgojo naraščaja posebno opasnem položaju ne nudijo določila obrtnega reda nikake opore in so tudi zlorabam na stežaj odprta vrata. Predvsem obrtni red ne predpisuje obvezne prijave namestnika kot vodje podružnice. Po odločbi trgovinskega ministrstva z dne 6. marca 1006 je predpogoj za obstoj podružnice obrtna upravičenost glavnega podjetja. Kake dolžnosti ima vodja glavnega podjetja glede vodstva poslov n. pr. vedna navzočnost v podjetju, če se ne glede na njegovo dolžnost za vzgojo vajencev, obrtni red ne predpisuje. Prav isto velja tudi za namestnike, če so nastavljeni. Po dosedanji obrtnopravni praksi, pa tudi jučlikaturi upravnih sodišč predstavljajo podružnice le nadaljnje obratovanje istega obrtnika, vendar izven stajališča glavnega podjetja na za to prirejenem kraju. Obrtnik pa lahko vodi podružnico sam, ali pa po namestniku, glede katerega ni treba usposobljenosti, niti obvezne prijave kot vodje podružnice. Naravno, da je ob takem stvarnem položaju dana možnost, da se take podružnice prijavljajo v poljubnem številu. Edino določilo, ki bi moglo na podlagi obrtnega reda omejiti število naraščajoče podružnice in obenem zabra-niti, da se na tak nedopusten način množi podmladek, je določilo §§ 98 in 100 obrtnega reda, ki predpisuje obveznosti, ki jih ima učni gospodar napram vajencu. 'Določila §§ 98 in 100 obrtnega reda zahtevajo, da sme le dotični obrtnik (namestnik, poslovodja) držati učence, ki ima predpisano strokovno usposobljenost in do mora učni gospodar skrbeti za izobrazbo in izvežbanost učenca. Učni gospodar oziroma njegov namestnik mora nadzorovati mladostnega vajenca v nravstvenem oziru v delavnici in zunaj nje. Na podlagi teh predpisov sledi nujno, da sme obrtnik zaposlovati učenca le 1am, .kjer mu za more sam ali potom usposobljenega namestnika (poslovodje) nuditi stalno nadzorstvo in strokovno izobrazbo. Trgovec mora tudi v podružnici držati vajenca le pod pogojem, da vodi isto sam, odnosno namestnik, ki ima potrebno strokovno .izobrazbo, kjer tega ni, je zaposlovanje vajencev brezpogojno prepovedati. Ker ni zakonite opore za omejitev ustanavljanja podružnic po neupravi-čencih, smemo pač zahtevati, da se tej anomaliji odpomore z najstrožjim izvajanjem določil §§ 98 in 100 obrtnega reda. Zato je g. poročevalec predlagal, da se naslovi na gospoda bana spomenico s prošnjo, da se trgovcem, ki jasno ne ustrezajo določbam § 100 obrtnega reda, ne dopušča sprejemanje vajencev in da se obenem s tem dovoli ustanavljanje podružnic saino po predhodni prijavitvi namestnika, da se tako izogne izigravanju zakonitih predpisov. Predlog g. Stergarja je zbornica soglasno sprejela. ...liliilllllilliEilillliliilllliSlllllllililllilllllh. — t ggCTg ir ^ V MUBLJAN! izdeeuie £e pred vojno c£©8>70 znano pristno „VYDROVO“ ELTTJfi* B*že«o kavo! ifffcaCfSO. t35Cy*SJSMC6 'Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniigiiiiiiiiii’ Revizija socijalne i zakonodaje. (Poročal dr. Adolf Golia na seji Predsedni-štva Zveze industrijcev od dne C. avg. 1929.) (Nadaljevanje.) Nadaljna težka obremenitev bolniškega zavarovanja rezultira iz odredb zakona o pravici do dečje opreme, ki pritiče po sedanjem zakonu za vsakega otroka. Ako bi se v novem zakonu uveljavilo pravilo, da naj pritiče dečja oprema samo za vsak tretji porod, bi prihranila bolniško-zavarovalna panoga letno nekaj milijonov dinarjev. Saj se potroši v to svrho pri vseh zavarovalnih zavodih letno prilično 11 K- milijona dinarjev, kar odgovarja prilično o% vseh zavarovalnih prispekov. Pii tem je pripomniti, da odpade na zavarovane članice le majhen del teh izdatkov, dočim se potroši za svojke zavarovanih članov v to svrho preko 10 milijonov dinarjev. V splošnem je umestno, da se predpiše za rodbinsko zavarovanje posebna karenčna doba. Krog svojcev naj bi se pa omejil na poročene ali neporočene žene, na otroke in na stariše. Tudi pri dajatvah v naravi naj bi se uveljavila čim večja štednja. Za zobo-tehnična dela naj bi zavarovanec načeloma prispeval primeren del stroškov, pri čemer naj bi se upoštevala doba zavarovanja na ta način, da bi bil pri krajšem zavarovanju odstotek prispevanja razmeroma večji, pri daljšem zavarovanju pa razmeroma manjši. 1 u-di bi priporočali v razmotrivanje, da-li ne bi kazalo predvideti v novem zakonu določbo, da smejo poedini zavodi za svoje področje odrediti, da mora zavarovanec primerno prispevati k nabavnim stroškom za zdravila. Mi smo mnenja, da bi se na ta način omejilo nepotrebno razmetavanje zdravil in preprečilo, da se nabavljajo zdravila tudi od strani obolelih članov, ki zdravil sploh ne nameravajo uporabljati. Dajatve nezgodnega zavarovanja so tudi deloma previsoke. Naš zakon je menda edini zakon te vrste na svelu, ki daje pri popolni delanezmožnosti 100% rento, dočim znaša v drugih državah polna renta v splošnem le 75 do 80%, v Zjedinjenih državah ameriških samo 65 do 70%. Celo v sovjetski Rusiji se priznava 100% renta samo onim ponesrečencem, ki so popolnoma brez pomoči, dočim iznaša sicer polna renla samo 75%. Povsem nepotrebna obremenitev nezgodnega zavarovanja rezultira iz okolnosti, da pritiče po našem zakonu nezgodna renta, čim je de-lazmožnost zmanjšana za več nego 10%. V Nemčiji se je pod socijalistič-nim režimom določilo 25% zmanjšanje delazmožnosli kot spodnja meja za upravičenost do nezgodne rente. Tudi v novem avstrijskem zakonu se je predvidela nezgodna renta šele pri več nego 20% zmanjšanju delazmožnosli, dočim se izplača za manjše nezgode enkratna odpravnina. Iz socijalnih vidikov dopustno in v interesu nezgodnega zavarovanja potrebno je, da se določi v novem zakonu polna renta z največ 80%, dočim naj se najnižja renta zviša na 25%, za nezgode z zmanjšano delazmožnostjo od 15 do 25% naj se pa predvidi enkratna odpravnina. Kar se tiče kritja stroškov nezgodnega zavarovanja, so gospodarske korporacije že ponovno predlagale, da naj se uvede namesto sedanjega sistema kapitalnega kritja mešani sistem kapitalnega in nakladnega kritja. V Nemčiji, kjer je bilo socijalno zavarovanje že v drugi polovici pretečenega stoletja v krepkem razvoju, se je sistem nakladnega kritja v nezgodnem zavarovanju prav dobro obnesel. O vprašanju pravilnosti sistema kapitalnega kritja, odnosno sistema nakladnega ki itja, se je v strokovni literaturi že mnogo razpravljalo. Proti sistemu nakladnega kritja se je svojčas uveljavil zlasti ta pomislek, da so pri tem sistemu zavarovalni prispevki v prvih lelih zavarovanja sicer dejansko nižji, da pa stalno rastejo ter dosežejo po približno 20 letih višino premije po sistemu kapitalnega kritja in da od tega časa na-Prei stalno rastejo ter da so v stanju vztrajnosti, ki se doseže po približno letih, letni prispevki po tem sistemu do 100 in več odstotkov višji nego prebije po sistemu kapitalnega kritja. Sta- tistika zavarovanja raznih nezgodno-zavarovalnih zavodov v zadnjih 35 do 40 letih je pokazala, da ti pomisleki niso bili utemeljeni. Izkazalo se je, da vpliva na višino prispevkov po sistemu nakladnega kritja porasl mezdne vsote in lo prilično na ta način, da poraste prispevek po sistemu nakladnega kritja, ako odgovarja letni prirastek mezdne vsole računski obrestni meri, ki se uporablja pri kapitalnem kritju, samo največ do višine premije po sistemu kapitalnega kriija, dočim ostane v slučaju višjega porasta letne mezdne vsote trajno izpod višine premije po sistemu kapitalnega kritja. V nemškem nezgodnem zavarovanju se je dejansko prispevek dvigal samo prvih 10 do 12 let, dočim je v poznejših lelih oslal trajno izpod povprečne premije, ki bi se morala plačevati po sistemu kapitalnega kritja. V naši državi je industrija, ki tvori najmočnejši kader nezgodnega zavarovanja, še na razmeroma nizki stopnji razvoja. Gotovo se nam ne more očitati pretiran optimizem, ako domnevamo, da se nahajamo v začelku daljše industrijske razvojne dobe. V naši državi je toliko naravnih predpogojev za industrijsko udejstvovanje, da moramo računati ne samo 7. razširjenjem posloječih podjetij, temveč tudi z ustanovitvijo številnih novih industrij. Kakor je število zavarovancev v zadnjih letih znatno naraslo, tako moremo zanesljivo računali s še večjim in konstantnim porastom industrijskega delavstva v bodočnosti. V industrijski razvojni dobi, v koji se nahajamo, nikakor ni dopustno, da se brez stvarne potrebe milijonski zneski odtegujejo plodo-nosni uporabi ter imobilizirajo v svrho glavničnega kriija dajatev, ki zapadejo v plačilo šele v poznejših lelih. V kolikor se proti nakladnemu sistemu ugovarja, da nosijo po tem sistemu pošlo-ječi obrati tudi bremena nezgod, ki so se izvršile v podjetjih, ki so že prenehala obstojati, bi se mogle odrediti za gotove vrste nestalnih obratov izjemne določbe glede kritja nezgodnih bremen. Močna zavarovalna rezerva, ki se je od leta 1922 sem nabrala, bo predvidoma že zadostovala, da prepreči previsoko povišanje nakladnega prispevka v letih začasnega zastoja v industrijski delavnosti. (Nadaljevanje prihodnjič.) fetytauChXimi SADNA RAZSTAVA NA VELESEJMU V LJUBLJANI. V soboto, dne 19. t. m. se otvori ob 9. uri dopoldne sadni sejem v paviljonu »G« Ljubljanskega velesejma. Sadjarsko in vrtnarsko društvo je v zvezd z upravo velesejma • razstavo vestno pripravilo. 'Razstavljenih bo 1500 do 2000 zabojev krasnega sadja. Vse boljše sadje bo tudi okusno opremljeno in vsaki poedini sad ovit s papirjem. Predvsem bodo zastopane sledeče vrste jabolk: Ananas, zlata parmena, belfleur, pisani kardinal, bismark, kanadska reneta, landsberška reneta, bobovec, mošanc-kar, londonski p ep ing, boskopski kos-mač, janatan, šampanjska reneta, bau-manova reneta itd. Hrušk bo manj, vendar bo vmes nekaj odličnih vrst in naj omenimo samo avranžko, blumenbahov-ko in pastorovko. — Ves čas razstave bodo na mestu sadjarski strokovnjaki občinstvu na razpolago in kupcem za vagonske dobave. — iKdor reflektira na lepe kanadke, na zlate parmene, lepe belfleure, lanoberške renete, ananas re-uete, Baumannove renete itd., dalje na 'trpežne mašanegarje, bobovce, londonske pepimge in drugo, naj pride med 19. in 24 oktobrom ogledati si sadni sejem na Ljubljanskem velesejmu. Cene bodo zelo ugodne. Priporočamo vsakomur, naj ne odlaša na zadnji dan, ker je povpraševanje po sadju že sedaj navzlic dobri letini izredno veliko. Lani je bilo sadje že prve dni po otvoritvi razstave razprodano in zamudniki so razočaral odšli. Letos bo sejem sicer izredno bogato založen, ali vendar, kdor preje pride, večjo izbiro ima. Podružnica Poštne hranilnice v Ljubljani se preseli v soboto, 19. oktobra.t. 1. v svojo novo palačo na Aleksandrovi cesti. Radi selitve bodo vsi njeni oddelki (tudi blagajna) na ta dan poslovali za stranke samo do 12. ure. Od pon-delj-ka, 21. oktobra t. 1. dalje bo poslovala podružnica v novem poslopju. » & Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nadstr. Zahtevajte ponudbo I Dr*J* dr. IVA* PLES8 — Za Trjrov*ko-4nMURK UR < kot i*d&JateJija in nakana: O. MICHALEK. Liubhan*