List 50. Tečaj k. dar rtnišk m ar Uhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr i polleta 1 gld. 80 kr., za četrtleta 90 kr posiljanepo posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., začetrt leta 1 gld. 15 kr.nov. den > L j ubij ani sredo decembra 1868. Gospodarske stvari. v Sest tednov na Dunaji 9 ali gospodarsko-kmetijska sola za učitelje. Napisal Ivan Tomsié. (Dalje.) C. Živalstvo (zoologija) je obsegala najpred raz-lične živalne tvarine, ki je imajo rastline za vspešno vzdrževanje naše domače živine; — iz kterih kemičnih delov je zložena klaja, s kterim pitamo navadno domačo potem se je pa govorilo o splošnem orga- Temu nauku so bile štiri ure zivmo y mzmu vprezne živme, na teden odmerjene in to le meseca velikega srpana, kajti meseca kimovca je g. dr. Masch preda val vre- menoznanstvo ali meteorologijo 7 ki pa ni bila obligaten, ampak le prost nauk. D. Naravoslo vj e se je podučevalo tedna in to po eno uro na dan. Ta nauk je bil prva dva nekaka priprava k bolj vážnému in temeljitemu nauku o kemiji, iz ktere se je skoz ves mesec kimovec po o četrtkih, petkin in sobotah pa celó po dve uri eno GUV , vvmttiu J ^ na dan podučevalo. E. Kemija je obsegala vse tako imenovane pr- vine (Grundstone) in razkrojbe v njihove posamne dele ali drobce , iz česar se lahko sodi, da je bil ta nauk zeló važen in zanimljiv za ljudske učitelje. Nekaj po- poldanskih ur je bilo tudi odločenih za demonstracije o poskušnjah (eksperimentih) ; mnoge bogate zbirke so nam služile v kazalni poduk. 20. kimovca smo bili z gosp. M o s e r j e m v geologičnej državnej zbirki 7 kjer smo si ogledali razne rudnine, kristale in mnoge pre- čudne zemeljne snove. A kmalu potem smo zopet bili v ces. dvornej nabiri, v kterej je shranjena bogata zaloga mnogoternih natornih (prirodnih) reci. Se vé, da se tù ni mogla vsaka stvar razkazovati in natančno raz-lagati; kajti namen je bil le ta, da se seznanimo z ena-kimi zalogami, in da umemo, kaj je prav za prav zbirka prirodnih stvari. Kdor bi pa hotel o kakej bolj važ-nej stvari, bodi-si v kemiji ali natoroznanstvu sploh, to ali uno natančneje pozvedeti, obljubil je gosp. profesor, da vsakega učitelja, ki se pismeno do njega obrne, tudi fotografične in druge različnih plemen goveje živine vse so bile tako dobro posnete da 7 «v «..v v^^w «.v^iv, ^^lav^vy, u« si je ne morem boljih misliti ; lastnina so kmetijske više šole v Ungar. Altenburgu. — Al naj si bodo podobe še tako izvrstne, ostanejo vendar le podobe. Zato nam je dobro došlá velika razsta va v Hicingu, kjer smo videli čez 200 glav najboljih in najlepših plemen goveje živine iz cesarske pristave v Laksenburgu, mnogo plemen iz pristave nadvojvode Albrehta, ki jo ima v Ung. - Altenburgu, pa tudi iz mnogih druzih odličnih kmetij, kakor so kmetija Liechtenstein-ova, Rabenburška, Steinitz-ova, Feldberška itd. Tudi iz češke, moravske in štirske 7 dežele je bilo mnogo lepe živine izpostavljene. Ne morem se tu spuščati v popis imenitnih kónj, izvrstnih goved in žlahnih ovác, ki smo jih tù videli, ker moral bi ta popis preobširen biti, da bi bil pravičen vsemu razpostavljenemu blagu. Pri živinorejnem poduku se je posebno povdarjala raznovrstna klaja in kako je treba s klajo ravnati, da se živini najbolj prileže. Konečno smo imeli kazalni nauk o različnosti volne, pri kterem smo imeli priložnost videti mnoge razlike med naj bolj o in naj s lab ej o volno, ki nam e daj ej o razna plemena ovác. 24. kimovca popoldne smo bili v Mariabrunu, ki da si ogledamo in seznanimo z različnim orodjem se čestokrat rabi pri živinoreji. Tu smo videli troa-kar. to je nož za vbod napete goveje živine, kterega ; so nam „Novice" ze prav na tanko popisale. Videli smo tudi ječnik ali požiralno cev (Schlundrohr) 5 peril meo za ovce švicarsko amerikansko in Sinclair-jevo pinjenico; hohenheimsko pripravo za pridelovanje sira; švicarsko sirno stiskalnico (Kàsepresse) ; Murton-ove vrtece police za pokladanje sira, ki pa nimajo po mojih mislih nikove praktične posebnosti, da bi se mogle v obče priporočati, in še mnogo druzega bolj praktičnega orodja za spravljanje in hiajenje mleka itd. Iz tega je zopet razvidno, da nauk o živinoreji je bil jako obširen in zanimiv. (Dalje prihodnjič.) pismeno prav natančno rad poduči.. F. štiri, a drugi mesec i vin or ej a se je učila prva dva tedna po po tri ure na teden. Nauk o raz- Véliki zbor-kmetijske družbe v Ljubljani 24. novembra t. 1. (Dalje.) Odbornik gosp. Jož. Seunig poroča v imenu samesnih vnanjiE živalskih delih bil je vvod temu ob- glavnega odbora o denarni podpori, ki jo je c. k. ministerstvo kmetijstva družbi podělilo za namene kmetijske. Sporočilo se začenja s tem ličnih živinskih plemenih, živinskem organizmu in po- širnemu znanstvu; potem se je pa podučevalo o po- , da, kakor samnih plemenih tako natančno in umevno, da, kakor namene kmetijske. Sporočilo se začenja s tem, da sem tudi od drugih učiteljev slišal, so vsi poslušalci z naznanja, da je si. ministerstvo z odpisom od 13. ju- gosp. Wilhelm-om, ki je ta nauk bolj zadovoljni bili. predaval, se naj- nija t. družbo pozvalo, naj pové, za ktere namene bi denarne pomočí potřebovala in koliko. Glavni odbor je Za kazalni nauk služile nam so premnoge podobe, v obširnem popisu razložil potrebo podpore za povzdigo 406 živinoreje, vino- in sviloreje, gozdarstva in še druzih gospodarskih razdelkov. Z odpisom od 24. avg. 1. 1. je si. ministerstvo odgovorilo, da zdaj, ko še za 1869. leto ni državni proračun izgotovljen, more družbi dovoliti le za premije gov ej e živine 2200 gold., za nakúp dobrih bikov 1500 gold., za povzdigo vino reje 400 gold, in za nakúp zdravih svilnih jajčic 150 gold. Dalje pripoveduje sporočilo, kako, v soglasji z ministerskim dopisom , glavni odbor misli ta denar obrniti, da za premije goveje živine razdeli prejetih 2200 gold, prihodnjo spomlad, — da plemenih bikov za 1500 gld. misli vzeti iz rodů Mtirške in Mollske doline in pa Mariahoferskega, — da se je zarad zdravih svilnih jajčic obrnil na goriški závod, kteri po mini-sterski podpori preiskuje svilode, in da zarad razdelitve onih 400 gold., ki so namenjeni povzdigi vinorejski, odbor še caka več poddružnićnih nasvetov. V razgovorih, ki so se po zaslišanem sporočilu začeli, razodeva odbornik vitez Gutmansthal svoje mnenje s tem, da potrdi bike za pleme iz MiirŠke in Mollske doline, namesti Mariahoferskih pa, ki se težko čiste krvi nahajajo, naj se vzame Pincgavski rod, ki ga že imamo na Kranjskem. Odbornik g. Schollmajer iz vecletne lastne skušnje na Koroškem priporoča Ma-riahoferski rod, ki ima vse tri lastnosti zedinjene, ki jih živinorejec želi od goveje živine, in meni, da tudi v goveji živini okolice Ribniške in Laške je kri Mariaho-ferska. Gosp. Dežman nasprotuje in v soglasji z g. prof. Konšekom trdi, da živina okolice Ribniške in Laške je štajarskega rodú. Gosp. Schollmajer raz-jasnuje svojo trditev zarad ribniške živine. Dr. Janez Bleiweis zagovarja odborov nasvet in privzame tudi Pincgavski rod, in misli, da druga važna reč je prošnja, naj ministerstvo dovoli, da gospodarju, ki je bika za pleme prevzel in ga okolici za pleme pripušča, po preteku tega Časa ostane polovica onega denarja, za kterega se dosluženi bik mesarju prodá. Temu pritrjuje tudi vitez Gutmansthal in g. dr. Orel; g. Lasnik misli, da bi kontrola o tem težka bila; baron Wolkensperg meni, naj bi se to enako naredilo kakor je pri ces. vo-jaških konjih navada, ki po dobrem gleštanji čez 8 let ostanejo lastnina oficirjem. Na vprašanje g. Dežmana: kako je to, da je glavni odbor zdaj ministerstvu premije za govejo živino nasvetoval, ker je vendar prejšnji čas zoper premije bil? Dr. Jan. Bleiweis mu odgovarja, da med premijami se danjim i in premi-jami nekdanjimi je velik razloček; na drugem mestu hoče o tem več govoriti. *) Nekdaj je za celo deželo bilo 600 gold, za premije namenjenih, zdaj jih je 2200 gold.; samo na 3 mestih so delili majhne premije, da ni bilo daljim živinorejcem mogoče do štacije priti; udeležilo se je tedaj malo gospodarjev in bližnji so pripeljali tako ubogo živino, da so kresije še ta mali denar nazaj pošiljale, in če je vendar kako revno govedo dobilo dopoldne premijo, bilo je popoldne že mesarju prodano — za pleme tedaj zgubljeno. Že leta 1816. je družba kmetijska nasprotovala takim zavrže-nim premijam in je ponavljala večkrat svoje ugovore. Dr. Bleiweis sploh misli, da le lastni in stanovitni dobiček more živinorejca vnemati k napredku, a ne opotočna loterija po premijah, kterim je on na-sprotnik. — Po vseh teh debatah sklene zbor , naj se si. ministerstvo naprosi, da dovoli v to, da polovica denarja, za kterega se dosluženi bik prodá, ostane gospodarju, ki ga je imelin gleštal za pleme okolici svoji. (Dalje prihodnjič.) *) Ker sporočilo o podkov i j ski učilnici ni moglo na vrsto priti, ni bila žalibog več beseda o tem; iz natis nj enega sporočila se bode povzelo, kar je treba. kranjske kmetijske družbe 24* novembra. Da streiten sich die Leuť herum, Am End' weiss keiner nix. Raimund. V občnem zboru kmetijske družbe sem svetoval, naj dobimo na Kranjsko goveda rodú Mariahoferskega. Zarad tega se je izpletla razprava, v ktero se je, navdahnjen po gg. Rudežu, Maliču in Konšeku, vtaknil tudi g. Dežman, čeravno seje videlo, da celó nič ne vé o omenjenem rodu. Al namesti da bi bil po končanem zboru molčal pohlevno, je v svojem ljublje-nem „Tagblattu" pisaril še tako, da se je z „Maria-thaler Race", ktero je s tem imenom še le on iznajdel, pred izvedenci na očitno sramoto postavil. Zarad tega, ali goveja živina okoli Lašič in Ribnice izvira od rodú Mariahoferskega ali pa Miirške doline , se ni lahko pričkati, saj vemo, da je čiste krvi pri nas celó malo, in da med omenjenima dvema rodovoma ni toli-kega razločka, da bi se za gotovo môglo reči: v tem živinčetu je samo ta kri, a ne druga. Rajnki gospod Rudež je v letopisu kranjske kmetijske družbe od 1822. do 1823. leta na str. 69. o živini ribniški pisal, „da je izprva bila majhna in večidel rudečkasta; po po-gostnem mešanji s štajarsko, so se pa dvojci (Bastarde) zaplodili." In ta od starega gosp. Rudeža omenjena „štajarska goveda" ravno izvirajo od križanja med Ma-riahoferskim in velikim Murškem rodom ; saj imajo vsa znamenja te zmési, ki jih pa vidi le tak, kdor na tanko umé slediti ta znamenja. Čudno je res to, da je v občnem zboru v tej pravdi največ besedoval mož, ki se rad v vsako stvar vtikuje, če tudi o njej nobenega znanstva nima. Da pa je to resnica, kar sem jaz na hvalo Mariahoferskim govedom v zboru rekel, ktera po mnogoletnih skušnjah na Koroškem dobro poznam, priča mi knjiga, ki je pod naslovom ,,Die Landwirthschaft des Herzogthums Steier-mark als Festgabe fiir die X. Versammlung deutscher Land- und Forstwirthe" 1846. leta prišla na svitlo , in pa druga knjiga s krasnimi podobami iz dunajské velike razstave 1859. leta po ministerstvu na svitlo dana. Ondi se vidijo podobe Mariahoferskega rodú z natanč-nim popisom, kje se nahaja ta rod, kako se je zaplodil iz Koroškega in Štajarskega v gornjo Avstrijo, na Česko, Saksonijo itd., ker Miirško živino dolocno presega za vprego in pitanje, pa tudi krave hvalijo za dobre mlekarice. Veliko kmetijsko učilišče v ogerskem Altenburgu si je za pleme izvolilo Mariahoferski rod zato, ker se v njem vjemajo vse lastnosti za vprego, pitanje in molžo. Po besedah oskrbnika grajščin kneza Schwarzenberga v Frauenbergu na Ce-skem prekosi Mariahoferski rod švajcarskega, tirolskega in pemskega na moči za vprego, o pi-tanji in molži, pa poleg tega tudi ni zbirčen v klaji. Po 1200 bokalov mleka se je dobivalo na leto in dan od teh krav. Te bukve priporočam gosp. Dežman u, naj jih marljivo prebira, da se kaj nauči; izvedel bode iz njih, da v dunajski véliki razstavi je dobil ta rod veliko premijo; pogleda naj pa tudi „Tagespost" list 280. od 4. decembra t. 1., pa bode bral, da od teh premij, ki jih je ministerstvo dalo, je 20 premij dole telo Mariahoferske bike v lavantinski dolini. Saj tu ne bo trdil, da meni na ljubo so teh 20 premij po njegovi navadni frazi „eingeschmugelt." — V 23. listu časnika „Landwirth. Zeitung fiir Oberosterreich" od 1. decembra 1. 1. stoji v sestavku, kteri govori o živinoreji gornje-avstrijski, zapisano to-le: „Celó samostan St. Flo- 407 rianski, kteri je pri razstavah težkih in pitanih goved skor vselej prejel prvo premijo, je te premije prejel za Mariahoferska plemena." Res, polzko pot hodi vsak, kdor govori o rečéh, o kterih nic ne vé! — O neki drugi opazki, ki smo jo slišali v občnem zboru kmetijske družbe, namreč o tej, naj se z biki za pleme večkrat menja, ne rečem druzega kot to, da bi se ministrov namen, živinorejo zboljšati, s takimi me-njavami celó slabo dosegel. Fr. Schollmajer. Spomini na deželni zbor kranjski. Ostaja nam po dani obljubi obširniše po stenogra-fičnih spisih naznaniti našim bralcem obravnave o novi postavi zarad šolskega nadzorstva in o postavi zarad narodne ravnopravnosti v šolah in uradnijah. Začnemo tedaj g postavo zarad šolskega nadzorstva. Nemških govorov ne bomo prestavljali, saj jih tudi treba ni prestavljati, ker to, kar je bistvenega v nemških govorih, pride tako na sitice v slovenskih govorih naših poslancev. Postavi zarad šolskega nadzorstva je bil dr. Toman poročevalec. — Poslanec Dežman je prvi poprijel besedo; njemu je odgovoril tako-le poslanec Svetec: „To se je pač dalo naprej vedeti, da gosp. Dežman ne bode izpustil take lepe priložnosti, da bi ne vrgel kamna po naši narodni duhovščini, in da bi ne razkladal liberalnosti in lepih fraz o liberalizmu. To se je dalo naprej uganiti in slišali smo ravnokar, kako na tanko se je to dopolnilo. Včeraj smo slišali od gosp. barona Apfaltrerna, ki je zagovarjal glas velikih posestnikov; on je rekel, da so veliki posestniki kon-servativni in da naj se posebno duhovščina naša ogiblje to svojo podporo podreti. Gospoda moja, jaz mislim, da naša duhovščina, ki je slišala danes govor od enega zastopnika velikega posestva, ne bode pričakovala posebne podpore od te strani. (Dobro! dobro! in veselost na levici in med poslušalci.) Gosp. Dežman je izrekel skrb, da po takem veselju, ktero so doživeli nekteri na Kranjskem, daje padel konkordat, vendar naše ljudstvo pride pod du-hovsko oskrbništvo. Meni je žal, da gosp. Dežman, ko je izrekel to tožbo, ni dokazal, pod^kako oskrbništvo in zakaj zopet pod duhovsko? Ce človek pregleda postavo, ktera leži pred nami, mora se prepričati, da nismo v odboru v ničemur pomnožili duhovskega zastopa pri šolskem nadzorstvu, ampak da smo jih le toliko pridružili, kolikor jih vlada sama predlaga. Ako bi tedaj res nova postava stavila ljudstvo pod duhovsko oskrbništvo, je tudi ravno tako vlada kriva, ki je postavo predložila, kakor odbor, ki je to postavo pretresah Naj to malo bolj na tanko pojasnim. Kar se tiče kraj nega šolskega sveta, ima po vladi priti v ta svet en duhoven in ravno tako po naši postavi; le v tistem primerljeju, ko bi se utegnilo pri-meriti, da pod eno šolo spada več fará, dovoljeno je tudi fajmoštrom vseh teh fará stopiti v ta svet. Ali takih primerljejev, moja gospoda, je zdaj na celem Kranjskem tako malo, da jih lahko na prste preštejemo, in ako je zdaj takih primerljejev, v nekih letih gotovo prestanejo, ker vemo, da se meri na to, da vsaka fara dobi svojo šolo. Tedaj je to, mislim, jasno, da v krajni šolski svet nismo deli več duhovnov, kakor vlada. En duhovnik mora vendar biti; to tudi postava zahteva, in jaz mislim, če do tega pride, da bi v našem ljudstvu duhovnik ne imel nobene besede več govoriti, da bodo to žalostni časi, in jaz si ne želim takih časov doživeti. (Dobro! dobro! na levici in med poslušalci.) Kar se tiče kantonskega šolskega sveta, je zopet predlagala vlada za vsako versko spoznanje enega zastopnika; tedaj se vlada ni spotikala nad tem, da bi v ta svet prišlo več duhovnov, in mi, ker pri nas nimamo več raznih ver, smo vzeli dva duhovna, tedaj mislim, čisto po misli in tendenciji državne vlade. Tedaj tudi, kar se tega sveta tiče, mi nismo več duhovnov noter silili, kakor toliko, kar je mogoče po vladinem predlogu. i t \ Kar se pa tiče deželnega šolskega sveta, nismo čisto nič premenili in smo pri tem ostali, kar je vlada svetovala. Dva duhovna je vlada svetovala, in dva je tudi odbor obdržal. Tedaj gospoda moja, kje je zdaj tisto štavljenje naših šol pod duhovsko oskrbništvo? Zdai pa premislite razmero glasov. V ljudski šoli bode sedel en duhoven kot zastopnik duhovskih obzi-rov, potem so učitelji, namreč svetovnih in verskih predmetov, to sta učitelj in katehet, in razun tega pride iz občine 2 — 5 mož, ktero število ima vselej uganiti kantonski šolski svet; tedaj, gospoda moja, so svetovni notri v većini. Dva sta duhovna, in vsi drugi, to je, 3-6 so notri svetnega stanů. Tako jaz mislim, da dva proti 3—6 nimata nobene prevage, in da tedaj tudi to ni res, da bi tukaj duhovniki tako moc imeli, da bi tako rekoč pod oskrbništvo mogli staviti celo šolo. Kar se tiče kantonskega šolskega sveta, sta v njem samo dva duhovnika; nasproti je notri c. k. kantonski predstojnik, dva moža uciteljskega stanů, in dva zastopnika dotičnega okraja; tedaj spet dva duhovna proti petim neduhovnim. Kako bo tedaj tukaj prevaga duhovskega stanů, kako kdo to izreci more, jaz tega za- popasti ne morem. (Dobro! na levici in med poslušalci.) In zadnjič v deželnem šolskem svetu, tukaj, gospôda moja, sta spet dva duhovnika, nasproti pa stojijo: deželne vlade predsednik, potem referent šolskih reči, deželni šolski inspektor, dva uda deželnega odbora, in zadnjič dva uda učiteljskega stanů. Gospôda moja, spet dva duhovna proti sedmim neduhovnim. Kje je potlej duhovsko oskrbništvo? naj pové, kdor vé; jaz ne vem. (Dobro! dobro! na levici in med poslušalci.) Gosp. Dežman dvomi, ali ima naša duhovščina kaj zaslug, ali prav za prav ne dvomi, ampak naravnost reče, da nobenih zaslug nima, temveč, da duhovstvo zadržuje napredek naših šol. Jaz bi vendar želei, ko je Dežman od teh okoliščin govoril, da bi nam bil en malo bolj na tanko razložil in v praktičnem življenji dokazal, ali res duhovstvo zadržuje sole, ali ne. Jaz sem tudi to reč s pozornim očesom gledal in mnogo let sem obračal pozornost na Šolske reči ali meni se je vedno dozdevalo, da ne duhovstvo, ampak da vlada in birokracija ste bili veliko veči zadržek šolstvu, kakor duhovstvo. (Živahna pohvala na levici in med poslušalci.) To hočem precej dokazati. Prvič vprašam, kdo je dajal šolske postave, od koga je tisto, kar se imenuje šolska ustava (Schulver-fassung)? Ali ni od vlade? Ali ni imela vlada vse po-stavodajstvo zastran šol v svojih rokah? Ali je mogoče bilo, duhovstvu drugače delati, kakor tako, kakor so postave pisale? (Čujte! čujte! pravo! — na levici in med poslušalci.) Drugič, gospôda moja, kdo je postavljat učitelje? ali jih ni zopet vlada postavljala, ni vlada dajala dekrete tištim, ktere je postavila za učitelje? Tretjič, ali ni vlada nadzorovala šol, in imela najvišega nadzorstva nad njimi? Gospoda moja, da bodete prevdarili, kako je vlada imela vse v rokah in tudi v tej reči tako presilno moč, da je duhovščina čisto zadej ostajala, vas opomnim samo tega, kar smo doživeli v našem novejšem Času. Poprejšnji naš gospod državni namestnik baron Bach je bil enkrat te misli, da naša * 408 duhovščina ni taka, kakor bi mogla biti, in kaj je storii? on je prvič po svoji volji dekane, ki so bili šolski nadzorniki, odstavil; on je učitelje, ki mu niso bili po volji, přestavil, celó odstavil; on je naravnost zagrozil tukaj šnj emu knezoškofijskemu konzistoriju, da, ako ne bode tako, kakor on hoče, on mu vzame vse šolsko področje. (Dobro! dobro! smeh na levici in med poslušalci.) Vprašam vas, kdo je imel govoriti v šolah ? Ali ne sama vlada? sama c. k. vlada, a duhovščina je bila tista, ki je le zvrševala to, kar je vlada ukazovala. In, gospoda moja, ako bi bila res duhovščina v tej reči napačna, ali ni mogla drugemu vodstvo šolsko iz-ročiti? Ako pa tega ni storila, kako bodemo dolžili tiste, ki niso imeli druzega opravila, kakor vladine ukaze zvrševati! Jaz mislim, da to ne veljá. Gosp. Dežman, se vé, je šel nazaj v stare čase (veselost na levici in med poslušalci) in pobral po vseh kotih, kar je našel pri duhovščini nasprotnega šolstvu. Gospoda moja, ko bi jaz hotel nazaj hoditi v stare čase in jih meriti po današnji meri, bil bi tudi druzih stanov našel in vam vedel kaj posebnega povedati. (Pravo ! veselost na levici.) Da ne bom dalec segal, gospoda moja, vas opomnim samo tega, da je komaj preteklo 200 let, kar so copernice sežigali. (Smeh.) In teh sodbá niso delali duhovni, ampak s veto vni sodniki od cesarja postavljeni. (Dobro! dobro! gromoviti smeh tudi med poslušalci.) Te sodbe so potrjevali od najniže do najviše stopinje. Gospoda moja, tako je bilo nekdaj, in ako so duhovni v tistem času trpeli pod neugodnostjo časa, niso bili tega sami krivi, ampak Čas ; in ako hočemo na-nje kamnje metati, moramo jih pobrati in tudi po druzih vreči. Gosp. Dežman je na dalje trdil, da naše šole so bile prav dobre, v boljem stanu, dokler je g. dr. Moćnik bil v naši deželi; potem pa so jele nazaj iti. On je rekel, do sploh vseh duhovnov ne zametuje, ampak, da nekteri so mu všeč (veselost tudi med poslušalci), da ima nekoliko prijateljev med njimi. (Smeh na levici in med poslušalci.) Meni se zdi, gospoda moja, da so ravno tišti njegovi prijatelji, ki imajo zdaj najviše nadzor- stvo naših šol v rokah (dobro! dobro! in veselost), in jaz mislim, da ne na druge duhovne, ampak, če gré tukaj kaj napek , če se tu kaka krivica godi, naj bi se on oziral na svoje prijatelje. (Dobro! gromoviti smeh na levici in med poslušalci.) Gosp. Dežman je na dalje razkladal, kako je naša dežela v šolstvu potem za vsemi drugimi zaostala, še celó za Krško škofij o na Koroškem, za Sekovsko in Lavantinsko na Štajarskem in celó za tirolsko deželo. Gospoda moja, jaz mislim, da je tukaj gosp. Dežman ravno prav slab primer vzel, in posebno, ko se je oziral na Tirolsko; zakaj, on ko liberalec, nam drugače rad očita, da smo preveč klerikalci (veselost na levici in med poslušalci), in ako, gospoda moja, vendar vkljub vsemu temu so na Tirolskem dobre šole, in kakor nam je on na karti pokazal, je tam največ šol, tak bi že moral iz tega samega sklepati, da niso duhovniki, niso klerikalci krivi, če so šole slabe, ampak kdo drugi. (Dobro! dobro! na levici.) Pozabil sem še povedati poprej en vzrok, da so naše šole tako slabo napredovale in tako slab sad rodile; in ta vzrok je bil ravno en tak, ki je prihajal od vlade, ki je tako rekoč navdihoval vse naredbe zastran šol, to je bila želja, našo deželo ponemčiti. (Res je to! dobro! veselost na levici in med poslušalci.) To je bilo krivo, gospoda moja, da naše šole niso imele nobenega napredka, in med Jjudmi tudi nobenega spoštovanja, nobenega kredita. Sole so bile pri nas vravnane tako, da so bile samo učilnice za nemški jezik; kaj je bil následek tega? Da se v njih noben ni naučil ne nemškega jezika ne domačega, pa tudi nobene druge reči ne, tako da, ko je stopil iz šole, ni vedel druzega, kakor nekoliko nemških besedic, ktere je v kratkem času popoinoma pozabil; in kdor je bil posebno prebrisan, temu je ostalo to, da je znal svoje slovensko ime z nemškimi črkami zapisati. (Gromoviti smeh na levici in med poslušalci.) To je tista izvrstnost naših prej šnj ih šol, to je pa tudi pravi vzrok, da naše šole niso napredovale, ne pa duhovščina, ker je znano, da so se šole še le v najnovejšem času in to ravno po duhovščini uravnale tako, kakor morajo biti, na narodni podlagi. In ozrimo se zdaj nekoliko po deželi, poglejmo take narodne šole, kako lepo znajo otroci, ki obiskujejo zadnje šole, brati, pisati, znajo skladati pisma, se učé sadjereje in sviloreje. Gospoda moja, še take sole so, kjer se učijo geografije, kmetijstva; lahko bi povedal z imenom take šole, če se hoče kdo prepričati, in jaz bi res gosp. Dežmanu svetoval, naj na priliko pogleda St. Viško šolo na Dolenskem pri Zatičini, ki je prava šola na narodni podlagi (klic na desni: nemške. Dr. Toman : tudi na Preski ! Veselost med poslušalci), in komu se imamo mi zahvaliti, da so se naše šole vkljub vladinem ukazom in vkljub vladinim postávám tako na bolje pre-drugačile, nikomur drugemu, kakor naši duhovščini, in ako dandanašnji šole napredujejo, je to edina zasluga naše duhovščine. (Klic: res je! dobro! na levici.) Se vé, gosp. Dežman je rekel, v naših šolah se le slovensko odgojuje; al bati se je tega, da bi se ne odgoje vali slabi Avstrij anci in ne najpred človeki. Gospoda moja, jaz mislim, da ravno tišti, ki pri nas delajo za narodnost, delajo tudi za Avstrijo (dobro! dobro! na levici in med poslušalci) in jaz se vje- mam popoinoma z gospodom, ki je rekel, da tišti, ki so pri nas poslanci nemške vere, ki po sili hočejo naše ljudstvo izkoreniniti in iz nas Nemce napraviti, ne delajo za Avstrijo, ampak za koga druzega — na severu. (Gromoviti dobro-klici na levici in med poslušalci.) Gosp. Dežman je tudi rekel, da pri nas se že v šolah vcepljuje neka narodna sovražnost. To, gospoda moja, bi bil moral gosp. Dežman dokazati (klic: se ne more!), ali tega ni dokazal in jaz mislim, da se v naših ljudskih šolah ne uči nič druzega, nego kar se ima učiti. Otroci ljudske šole so pač še malo za to, da bi razlo- čevali, kaj je narod. (Klic: nemškutarji.) Gospoda moja, jaz vam bodem pa eno drugo povedal; jaz poznam eno koterijo v Ljubljani, ki z vso silo delà na to, da se sovražimo, da se Nemci ali Slovenci v kranjski deželi grdo gledamo. (Dobro! dobro! na levici in med poslušalci.) Kdor bere „Tagblatt", ta se vsaki dan lahko prepriča. (Dobro! dobro! gromoviti smeh na levici in med poslušalci; deželni glavar zvoni.) Gosp. Dežman je tudi nekoliko hotel krhati pod-učevanje naše duhovščine v teologiji, in njemu se ne zdi prav, da se tako zaklepajo in da se notri po svojem s vetem pokliču in svojih potre bah podučujejo. Jaz mislim, da to z nižimi šolami pač nima nobene zveze ; Če se duhovščina pripravlja za to, kar jej je vedeti in znati treba za nje poklic, to je njena reč; pri vsem tem pa sem trdno prepričan, da imajo duhovniki, kterim je vlada izročila obilno ljudskih in viših šol, čeravno so bili v teologiji in zaprti, brez dvombe še zmirom več sposobnosti, kakor drugi učitelji ljudskih sol, ki niso bili v teologiji. Gosp. Dežman nazadnje pravi, čas zahteva emancipacijo, emancipacijo od vseh kast, bodi-si vojaških, bodi-si birokratičnih, in tedaj tudi od duhovščine. Jaz nikdar nisem bil nasprotnik emancipacije v svojih me-jah, ampak tukaj se le čudim, ko nam gosp. Dežman i 09 emancipacijo svetuje in pridiguje 7 zakaj se on sam 7 zakaj se njegova stranka ne emancipira ravno od birokracije. To je vendar jasno, da bi njegove stranke že ne bilo, ako ne bi imela podpore od birokracije, in če jo birokracija zapusti, je ta stranka danes proč. (Smeh.) Tedaj, gospoda moja, kdor hoće druge popravljati, naj začne najprej sam pri sebi! (Klic: Tako je! veselost na levici.) Sploh je današnja postava tako zmerno izdelana na vse strani, in vsakemu je zavarovana njegova pravica, kar je po natori in pravici imeti mora; ima je duhovščina, ima je šola in občina; in delili smo vladi pra- , da, ako bo svojo dolžnost vice v obširni men tako 7 vsak zvrševal, bo ta postava zadostljiva na vse strani in popolnoma primerna našim okolišcinam. Zatoraj vam svetujem sprejeti jo popolnoma tako, kakor jo odbor predlaga. I zraven v logičnem nemladoletnost, Pa tudi v fizičnem čista verjetnost. Prostost pevcu! Kaj njemu pravila! Ne spodrezujte mu silnega krila! Tak v sveti jezi truma krici, Ker kolje se vedno resnica v očí. Prijatel, ne slušaj jih! Ravno prostost Ti dajo pravila i učenost. Preskušnje so težke, da prides v svetišče; Ker kakor povsod, ta najde, kdor išce. Sijajni zgled, pa um i narava Naj bodo ti tukaj učilnica prava. Naj zdirja ti Pegaz v liričen skok, Govor naj vali se ko hudi iztok, Po pianem, po strmém pené se čez skalo, Ne boj se ; mogočno bo tvoje brzdalo ; Saj skušnja uči, da mojster je ta, Kdor stisne v meje přesilo duhá! (Drugi pot nadalje.) Kratkočasno berilo za zimske večere. Pismo gospé doktarice Lilienweis-ove iz svo Slovensko slovstvo. *„Tabor pri S em pas-u" je naslov knjižici, ki je ravnokar na svetio prišla in obsega popis vsega, kar se je pred, med in po taborji godilo; ponatisnjeni so dobivaš vsak"dan jemu možu, državnemu poslanců na Dunaji. Preljubi mož! Že je menda čas, da se vrneš domii. Tvojo nič kaj dobro ne gré t Res 7 pisarnico da 10 gold, dnine vsi govori. To je spominek na tabor in nadjati se tudi je, da si ga omislijo vsi, ki so se taborja vdeležiii tudi taki, ki niso bili zraven. Knjižica obsega 21/2 in veljá samo 20 soldov. Dobiva se pri gosp. Ernestu JKlavžarji, deželnem uradniku. 7 20 gold, jih gré tudi vsak dan , pa pôl rakom žvižgat. Nihče več se noče pravdati, kar Tebe ni domá. Kaj neki počneš, ljubi mož! na Dunaji, saj si peto kolo zunaj , kakor je to Tebi in meni znano. Mlađemu pevcu. Spisal Franjo Z a kraj ski. Soveta me prosiš? — svèt ni drag; Tedaj poslušaj, i bodi jak. Ti praviš, da zbral si poetski stan; (Namen je lep i slavnoznan.) Tak zmožil, prijatel, si žiahne Čete, Ki že pri nas so neprestete; A vedi, bridkosti, nadloge nove, Naložil si na-se nove svetove. (Atlant pa le enega komaj je nosil, Ter je v teža vah Herkula naprosil!) Ak nisi pomislil na svoje plece, Na hrbtovo trdnost i krepke meče, davkih se bodo ministri že sami pogodili; zavolj tega vas tako tam ne potrebujejo. Opozicije delati pač ne moreš, kakor Te to o meni sami lastna skušnja dovelj uči. Ti si premehkega srca. K vsemu z glavo kimati, to Ti je tudi domá mogoče ; glasovati pa moreš tudi po pošti soldov za to potrošiš, ostane Ti ^U jJVSOUJ.} JLV> U OV1UUV UC» tu J/V/llVOlO j UOtOlUW JL X pâ gola. in 95 soldov dobička, kar bi Tebi koristilo hrepeni po dobičku. To še tudi Tvoji ženi, ki sicer ne povem in Te srčno pozdravljam. Tvoja Evlalija Lilienweisova. Pripis. Prinesi mi dvoje kit iz ponarejenih las; na Dunaji jih lahko kupiš. Po dunajski „Gemeinde-Zeitung. u Ak nisi ta dobri je dan Dokler je še čas, le z liro na stran! Ker tako blago, tak dé prislovica, Ne služi vsacemu. dem ti v lica. To pismo jasno kaže, kako izvedene in praktične so nektere žene! Istrijanec. * Železnice celega svetá dandanes prevozijo v enem dnevu blizo 27 milijonov centov blagá in milijone ljudi; oddajajo po telegrafu vsaki dan 58.000 Če kos pa s pestjó po klop telegramov in 4 milijone pišem; prislužijo pa z Pa koj pogumen na prste stopi Da kritika zraven se ne pozabi, Presodim te še, ak se ti ne gabi. Ti prašaš: alj so kaj za rabo Te pesmi tvoje, ke imam pred sabo? vsem tem vsaki dan 8 milijonov goldinarjev. Za to opravilstvo je vpreženih 40.000 hlaponov in en milijon in 200.000 vóz; en milijon ljudi ima ž njimi opraviti. Trigl u to pesem je prva. „Trigl u Opeva jih mnogo, sem spada tudi „S (Ker v pesmah kakor osebi Dopisi. Iz Vélikovca na Koroškem dec. Zato: „Triglava" v pesniški potrebi.) Glej , misli stoje ko po sili; izklici So stari drustv o 7 premij e bikom; nesreća.) (Učiteljsko Přetekli teden so se < stari ko prah na polici. Originalnega nič, i vsednje Je vse, Beseda, tud s'jajna, je lahka ko vesa tak prvo kakor poslednje štva. Po kratkem nagovoru so se volili predsednik > Ak manjka jej jedra, ki koj Nečutene fraze, s klicaji na pogresa konci Prikazni so enake, ko lise na solnci. I zraven vse polno v teh pesmah sploh Prebridkih je: „jojmene, ah, i oh!u Kompaktno, že djal bi, glej to je stoletje Tožiti mu samo, je prazno početje; Marveč družiti v lepo celino Kamenom tud resnim gré jasno milino, > tu zbrali vsi učitelji naše dekanije, da bi svoje društvo spreobrnili v poddružnico koroškega učitelj skega dru- 9 in zapisnikar; za prvega je bil izvoljen Zima, za druzega A. Pepevnik in za tretjega A. Drevo, vsi učitelji na velikovški glavni šoli. Prihodnji shod bo v Grebinju. Namen mu je, kakor do zdaj, izurjevanje ne samo v pedagogiki, temuč tudi v petji, telovadbi in stenografiji; to poslednje bode predsedni- kov posel. Ob velikem sejmu 30. novembra so se Tak naga pride bridkost na dan Ker skrije lahkote jo pajčolan premije delile bikom; prignalo se je okoli 50 živine, posebno pincgavskega in molthalskega plemena ; přejeli so pa premije trij e. naši okolici se je nedavno Situacija, gib: to bode ti Živost prid t i občut i lep kolorit zgodila v neki kovačnici grozna nesreča. Kovač je namreč brusil orodje in njegova žena mu je pri tem - 410 y delu pomagala. Brusnico goni voda. Ženo hipoma po- kakor vé in zná tegne kolo pri oblačilu pod nj in jo tako poškodova, da je umrla drugi dan. > ako nemo ker iuuj aci vemo, tvjc LIČI© UCVGIJ UttUl. nikS LISCI C voljo velikih davkov, zato smo hvaležni poslušal Iz Ptuja. (čitalničine zadeve.) Ptujska čitalnica si so naši možje v deželnem zboru letos rekli, da bi bil majnika t. 1. pravila ponovila, ktera so tudi od tišti gospod, ki je imel davkarske zadeve v rokah, bolje P nas zadeva. To pa zade-velj tišči. Nas tišči čevelj . ko Je - ^ . _ slavne c. kr. namestnije v Gradcu za podlago društva storil, ako bi se bil za to bolj brigal čitalnice" spoznana. Vsled tega je 18. listopada odbor blag volj presvitlega cesarja, kakor y da se pa da sklenil, sklicati občno skupščino na kvaterni četrtek, to poganjal, da se volijo ljudje njegove stranke ker nam pisma dohajajo iz kancelij poln se je za da se tišči 17. dan t. m. ob 10. uri predpoldne v čitalnico račun dá od zadnje skupščine do sedaj , in da se na ne razumemo v tujem jeziku, in hvalimo podlagi prenarejenih pravil voli čitalničin ravnatelj. možé Odbor. poganjajo za pravice domačega našega jezika. v ~ ~— tišči čevelj , ako si ne moremo šolmoštra držati Kakor se iz lastnega ga radi imeli, pa sta gospod fajmošter in kapl imena tega kraja lahko posname, prebivamo mi blizo dobra, da službo šolmaštra opravljata. Povsod j Iz Sovodinj dec -f > izliva v Sočo Nas ki jih ki se Nas ki bi tako nas ' r v~— j f -----—--— - —-----------. — j v»" W.U.V.UV1U v/^J t» J * Ovuj ajci iicv smo tedaj po ljudskem izreku čevelj tišči, so nam naši narodni možje in duhovni go pravi Sovodenci, a vendar mora se še zmiraj čitati na ----• ~i-- ----u Slovenec bi za mislil ijski ploši napis italijanski „Savog i I (lži n n a rvi iC Xio^nrl-no rw spodj tovce pa nam je toliko mar kot za lanski sneg na pomoč, in zato se njih držimo Tagbl Saj se za ognjem." Narodna zavest tukajšnjega ne eden izmed njih ni mislil na nas, da bi nam ktere ljudstva se je po Šempaskem taboru zeló zbudila. Naši podučne bukve domů přišedši, trdili ivujcijc uuLuu puocuoi, ti win* so živo, da je vse resnica, unu j o^ ui um kam, »joi ou muij^uu, m ure kar se je ondi govorilo o pravičnih zahtevah sloven- še danes morali, da pride kakošen misijonar bilo pisal in če bi naših domačih mož ne še bi bili tam so Indij in hrepeneti bi nam skeg kmalu ljudst pal Slovenec hoče biti, čeravno bi bil kmalu izbudil. Narodno in se bil za Italij kakor je naš gospod Pire přišel v Ameriko Iz Ljubljane. Glavni odbor kmetijske družbe ie • • « i •• •« « . J zavednost tukajšnjo tlačijo kot svinčene teže deloma v svoji poslednji seji med druzimi rečmi na znanje vzel kolonijalni jarm , deloma pomanjkanje umnega in po- pismo gosp. viteza Gutmansthala, ki mu iz Trsta no- MVAVliljl«lUl jUl UI y V4VAV/4AJMT ^ V \J Gosp. Fid. Trp gospod dr Karol se je v soboto podal na bach in Pet Kozler pa sta šla v nedeljo, da se z gosp dr WMTVUUjMUJJ J ~ f---J ------ J-----------------' --------------1 ---- -------------J" ?--~ ~ ~ ^ pa Gabrijem, kterih otroci še kruha šolskega nauka v manom in dr. Zavinšekom kot poslanci kranjskega Sovodnje prosit hodijo. Toliko v pozdrav našim bratom deželnega zbora poklonijo Njih Veličanstvu za dovolj od Drave do Soče Iz Dolenskega Bogom grud M r. Ni davno kar sem slišal razkladati robo y ki 99 Tagblatt" nosi prodaj po železnico kranjsko. Vodstvo južne železnice, ki je do t. m. imelo povedati: ali prevzame napravo goren-naše železnice ali ne, je odgovorilo, da ne. Želeti Čuditi se je predrznosti, kako ta slamnati je, da naše deželno zdruštvo dobó to napravo na list kor da bi orehe klátil. Pravijo, ko je človek zlatenčen, Kranjsko je dovršil pravila in danes se skličej duhovščini in ňaših narodnih možeh udriha, ka Začasni odbor katoliškega društ da mu vse rumeno vidi; tako tudi „Tagblatovcem" se zbor dozdaj vpisani udj 9 da dobrijo pravila vse narobe vidi, kar v njihov rog ne s tem le še pomagajo, da ljudjé prav spoznavajo ceno trobi. Se ve, da potem c. k. deželni vladi izročijo v potrjenje 9 ki za ► v se naših narodnih 9 mo2, ker jim je znan pregovor, da osa ze pred Preblagi naš stolni prost gosp. Ant so tedni nevarno zboleli za karbunkulom (stru jbolje grozdje rada gré. Kdor ima zdrave oči penim turom) na vratu. Žalibog! da tudi danes ne mo na u ^ v zdravo pametj mora reči, da duhovščina na tanko svojo remo deželi naznaniti veselejše novice; pravijo da se IU AUlaVU pauiCb, uli ui a lC^ij ua uuuv»qviumi m« w t vj v ivluv/ uvuvu uu^uuuivi » vo^ivjov uu v ivu , ^laviju ^ ua ou dolžnost spolnuje in da ravno zato jo napadajo Tagblatovi celó zdravnika vec ne nadjata srečnega izida hude laj In da naši narodni možje hodijo o političnem bolezni oziru gotovo bolj pravo pot kakor nemškutarski libe Kakor slišimo, je deželni odbor štajarski kakor ralci, to nam kmetom priča že to, da oni se potegujejo deželnim odborom primorskim poslal tudi kranjskemu za to, da bi nam naša domaća pšeničica dobro rodila, deželnemu odboru oni nemško in slovensko^ pisani raz- a ne laški rajž, — vi« nam n«©«. vw^**^ sad rodijo, ne pa turška figa. Da se tudi niso še niti za las „obnucali", kakor je da nam naša domača jabelka žlahen glas ki ga je razposlal po spodnjem Stajarskem v Tagblatt" čenčal, kazalo namen, da se razvidi škoda, ki bi slovenskemu Stajarju izvirala iz ločitve doljnega in gornjega Stajarja. „UUUUV/ftU , aaftVI J^ >> A ama » WV^VTV, IU ^""J^J4" je pri poslednjih volitvah za deželni zbor, ko smo jih tem razglasu popisuje deželni odbor, da vse narodne spet volili, liberalcem pa je povsod spodletelo, čeravno pravice vživajo Slovenci v šolah in pisarnicah. Res! ko __ i—i-: —j.:---- " bi človek samo u; si,.«-.»^«* so létali po dolenski cesti memo nas v Višnjogoro, da smo mislili, da doli gori. Bog nam pomagaj s tako svobodo, kakor jo to „razjasnilo ne vedel, bi mu bila res bral in bi nič druzega da so sloven- zastavica, zakaj nam liberalci ponujajo; taka se nam ski poslanci v poslednjem deželnem zboru po poti 99 m- zdi kakor puhla repa, za ktero nobeden ne mara 9 zamerite mi „Novice", Ne da prosti kmet tako govori, terpelacije" tako bridko pritožili, da ne vživajo ravnoprav- nosti, ki jim gré. Ne čudimo pa se temu razglasu, ako 411 se spominjamo besed Kaisersfeldovih v deželnem zboru, cega Jeri Riharjevi v gosposkih ulicah št. 211. Zraven ■ ^ ) ki so strah izrekovale, da bi se Slovencem celó krivica (Unrecht) godila, ako bi se spolnilo to, kar narodnjaki zahtevajo. Po takem bi bojè tudi krivica bila, ako bi v deželnem odboru sedel zastopnik Slovencev? Laib. Zeit." nekoliko Magistrata voditelj je v » pretresal našo opazko zarad pozvedanja mestnih brejih kobil, al preveril nas ni, da bi to bilo opravilo mestnih te maše je natisnjena tudi pesem „Morska zvezda" (Ave maris Stella) od Greg. Riharja ml aj šega, bivšega organista stolne cerkve. znanja, da se dobijo pri Jeri Riharjevi še vse pesmi ranjcega nj enega brata. Ob enem se na- predstojnikov, ki niso to, kar so župani po deželi. Novicar iz domaćih in ptujib dežel. (Beseda na spomin Presirnu.) 1 1 i/ 1 « v • • t A Vsak 7 kdor je Iz Dunaja. Delovanje delegacij v Peštu je lahko se je bilo v soboto končano. Vojnemu ministru se je dovo- pn „besedah" letošnje zimske sezone bil, prepričal, da se je neko novo življenje vnelo v čitalnici lilo denarja za vojaške potrebe, kolikor ga je hotel 7 nasi. 77 Besede" se v vseh razdelkih prav lepo izpelju- malo se odbilo. Iz dunajské delegacije so se izprva jejo; kar se deklamuje, poje, glediščinega igrá ali sicer čuli glasovi, kakor da nekteri o tem, kar ministerstvo godbe sliši, vse se tako navdušeno delà, da je potem zahteva, hoteli bi veliko izbrisati tudi navdušena pohvala prav zaslužena. „Besedám" našim so to zimo došle tudi nove moči, s kterimi mo- premislili so se, in minister Kuhn ima zdaj, kar je hotel, da more, kakor rekel, prihodnjo spomlad cesarju in domo-remo ponosni biti. Vse to smo potrjeno našli tudi v po- vinizabojpopolnomapripravljenoarmado na slednji 77 besedi" v nedeljo Preširnu na spomin Po ponudbo dati, ki bode štela 600.000 mož in bode imela odpetem zboru „Mozes v Egiptu" deklamovala je go- puške na iglo. Besede ministrové, da „smo blizo važnih roti Rusiji vta- spodičina Marija Š ventnerj e va Cegnarjevo poezijo dogodeb in da je treba, galicijsko „PreŠirnOV Spominek" S tako Živim SOČUtjem, v*«. jvj jv, uunu , ou picuiugaunc vat; jjuauuiue. vsi li lumisuuvi donela navdušena pohvala. Za njo stopi na oder go- govori in ker so se strune med turško in grško vlado da jej je boriti", so predrugačile vse poslance mejo pr ze. Vsi ti ministrovi spodičina Ernestina Pleiweis-ova in ž njo gospá tako napele da si opuuitiiua JLJi u co uii a i" " "j ^ ia»ix\-f u c* i tš , \xat 01 ti vladi že zeló pisano gledate Ana Pesjakova, da pesmi na glasoviru spremlja. iznemirilo dunajsko borso tako, da je cena srebra Ker je prvikrat péla, radovedno je čakal vsak, kako skočila na 17 1i„ ,cena papirnatega denarja pa padls je Ker je prvikrat péla, radovedno je čakal vsak kako skočila na 17% ,cena papirnatega denarja pa padla. rirfcicib 2 iMuv i vuuv j ^ » ; «v. —v JUL«* JL « j 2 uavuga uv^ucii jc« bode; al kmalu si je prisvojila vsa srca, kajti tako tudi velika vojska ni ravno že pred durmi, je vendar ljubko je péla, tako umetno povdarjala vsaki izraz iz- to gotovo, da čedalje huji oblaki se vlečejo skupaj na vrstnih Ipavčevih dveh pesmi („ noč"), tako umevno izgovarjala vsako besedo Spomlad" in „Lahko tako političnem nebu. Na Francoskem se kažejo če- ín dalje bolj znamenja nezadovoljnosti in cesar Napoleon mogočno je donel njen glas, da je bila po odpetih pes- bode moral zunaj vojsko začeti, da vkroti domači vihar. mah pohvala gromovita in ploska ni bilo poprej konca 7 Kaj se bode v Rum u nij i skuhalo 7 tudi V se nobena dokler ni pesmi ponovila. Učiteljica njena gospá Ana živa duša ne vé; ministerstvo je ondi sicer zdaj novo ; ali Pesjakova sme se res ponašati z učenko svojo. Hvala pa ga ne bode vojni duh prejšnjega navdajal, to je za- mladi pevkinji pa še tudi zato, da si je izbrala dve stavica, ktere ni lahko^uganiti. Skozi Rumunijo pelje pesmi, ktere ob enem, da se prijetno glasite in srce z pot v Turčijo. — Na Ceskem nakupujejo pruski in vse to so milino navdajate, ste tudi sicer muzikalne vred- francoski agenti sila veliko ovsa nosti. In tako je naša čitalnica zopet bogateja za znamenja vojske. vrlo pevkinjo, ktera je obdarovana s krasnim gla- 12. dan t. m. se neki spet začne dunajski d r- som in ima ono pravo veselje do umetnosti, ktero za- žavni zbor. Ministerstvo mu bode predložilo več dovoljnosti isče v čedalje večem napredku. Po Mo- uutuijuuovi lovu v v^umajv/ » vuuixi ui.|/ivuu.u> * v w pOStciV , iu mou bguii tuui lu d > w . w, «vw* v "V jv jjViiJiu x J J v f » uui^unu Jim OX U wv I 11 UUO^LUU JJIULU^UU , UCt OA V v^lirv ILL VŮYIOGU kot znamenje bratinske edinosti. Naj bi prav krepko da si pravičen pred Bogom, da pospešuješ vse dobro stalo! — Priča zaželene vzájemnosti bila je v lično da ljubiš dragi nam jezik, kakor daleč se glasi slovan- okinčani dvorani Thalije 4. dne t. m. slovesna^„beseda" ska beseda. Sprejmi toraj dih našega vročega srca, v spomin Preširnu. Slovenec, Hrvat in Ceh so z sprejmi gorečo zahvalo vseh zvestih, sprejmi zagoto veliko pohvalo deklamovali, pevski zbor „Slov. besede" vilo da slavno Tvoje imé žari kakor na vsem jugo je izvrstno pel in gromovito ploskanje je donelo Sta- slovanském prizorji, tako tudi kot zvezda na nebu vi jarcu Slovencu za igro na citrah. Veselica se je kon- sokem. To čala s plesom. dim prizorje sicer še pokriva gosta megla, temni a tolikanj bolj sveti zvezda naše nade ! Naj le Cesko. — Govorica o spravi s Cehi je spet potih- črni oblaki obdajajo ono zvezdo, vendar nam razsvitla do vzajemnega cilja. Ona se bode svetila nila, če tudi neovržljiva ostane resnica, da brez sprave s česko deželo ni nič doděláno. Ceski časniki se še v pot, ki vodi z rodovi prihodnjih stoletij, javorova gosla se bodo gla eno mer v prepoved devajo, in vredniki njihovi hudo sila na slavo Tvojo, prevzvišeni biškup! v vsaki gosli obsojajo. Iz Galicije. Te bode slepi pevec poveličeval, dokler bode živel srb Grozna nesreča žuga cesarskim ski rod. Slava Tebi, veličastni južnoslovanski mecen! najbogatejše, a solnim jamam v Vilički, ktere so tudi najlepše v Evropi, ker iz njih izkopljejo vsako vrednost njih Slava Tebi pravi sin trojedne kraljevine! Živio na mno y leto Čez 1 milijon centov kamne soli se ceni nad 100 miiijonov gold. Ako voda razstopi in potopi te jame, je naši državi zopet zguba neizmerna. Nesreča ta pa se je začela tako-le: Kopali so sol v gaJa leta! Belem gradu 20. novembra 1868. imenu slovanskih rodoljubov srbskega glavnega mesta. Biskup Strosmajer je srbskému ministru za bo enem kraji, kjer je bilo več studencev; na enkrat pri- gočastje odposlal 300 cekinov, in sicer 100 cekinov za dere voda s tako silo iz luknje, daje hipoma bila po- učeno društvo, 100 cekinov za občno bolnico in lOO vodinj na tem mestu. To se je zgodilo 19. dne u. m., cekinov za uboge glavnega mesta. Minister se mu za dni so jeli na vso moč braniti podze- ta znameniti blagodušni dar z iskrenimi besedami za- v _ se cez al meljsko jezero; postavili so zidovje, da bi voda ne drla hvaljuje v uradnih belgradskih novinah. Tur 8 ko. Turška vlada, podpirana po angleški y iz jame v jamo. Vendar je malo upanja, da bi se ohra-nile te neprecenljive jame, kajti bojé se zdaj celó, da franeoski in avstrijski je grški vladi dalaposlednjo be Res božjo čudo sedo (ultimatum), ktero zahteva, naj grška vlada zabrani reka Visla razliva vodo v jame so te solne jame; take obširne in globoke so nad- nabiranje prostovoljcev na otoku Kandiji (Kreti) 7 stropjev je, do kterih se po stopnicah gré , in vsaka ki pomagajo uporu turških podložnikov , — naj ustavi jama ima 100 do 150 čevljev visočine; brez števila je vožnjo parabroda „Enosis", kteri prevažva puntarsko |wuum 1LUW AVV V*v vvf *jVf Î ^ v* VÍJ Î AAL*. jv V UÛUJ U ^aiaUlUUOi jjXJUUOlO y AtV^ll Jl v*£J V ^UUbdl Oi\V lukenj in potov sèm ter tjè, ki so tudi po 100 čevljev armado itd. Ako ne stori tega, žuga jej turška vlada, visoki in ravno toliko široki, lica z oltarjem in svetniki eni teh jam je kape- da prestriže nit prijateljstva, — da vse grške ljudi za pođi iz Turčije in da zapre turške luke (ladjostaje) vse iz kamne soli v drugi jami je plesišče, spet v drugih jamah so delav- grškim ladijam. nice, bivališČe za ljudi Vse to kaže, da zdaj zdaj se utegne , hlevi za konje itd. Prav pod- vneti veliki plamen v Turčiji, da se kakor koli resi zemeljsk velik svet so te jame, v kterih delà blizo 1000 vprašanje: ali Turk še ostane gospodar kristijanom ali delavcev. Druga nesreča pa utegne še ta biti y ako ne. se potopijo solne jame, da se vdere tudi tisti del mesta polnemu letu! takimi homatijami se bližamo novemu — oso de Viličke y čegar stojé nad jamami. Prebivalci Vi- Rusko. Vladni časnik „Journ. de St. Peters- ličke so tedaj noč in dan v velikem strahu. Ogersko. zbor ki razpusti zbor, bode neki Danes se ima tukajšni deželni koncati. Kraljev govor, zeló obširen in poln zaupanja v zadovoljno spravo notranjih razmer avstrijsko-ogerskih; s posebno živim zadovoljstvom bode povdarjal poravnavo s Hrvati in ce-loto ogerskega državnega zbora, v kterem so zdaj zdru- bourg" upanje razodeva, da modrost grške in turške vlade bode odvrnila žalostné nasledke diplomatičnega razpora. Konečná obravnava v tožbi društva „Sokol" proti vredniku „Presse" je bila žene vse dežele ogerske krone. Tudi zbornica go- spóska v Peštu je sprejela postavo o narodnosti. Ve-likega škofa ogerskega Simor-a, Magjara z dušo in te- lesom, je sv. duh še tako malo razsvetil, da je v zboru rekel, da nikakor ne priznavanarodnihpravic! . t. m. Zatoženec je bil, kakor smo se nadjali, nedolžnega spoznan. Listnica vredništva. Gosp. Fran. K.: Prosimo za drug- y C. V., ker tinta je skor zginila. — Gosp. F. 8. so Vam poslane bile po gosp. dekanu v Jelsanah. spis ,,o sadjereji K. v B. : Knjige Morda jih denes že imate? tedaj gospodstvo magjarsko nad drugimi narodi!! v Srbija. (Zaupnica in zahvalnica prevzvi- banaske 5 fl. 20. šenemu škofu Juriju Strossmajerju.) „Novice" so že povedale, kako veličastno in navdušeno je Srbije glavno mesto sprejelo prevzvišenega vladika zarad njegovega velikanskega rodoljubnega delovanja. Naj do- ovsa 1 fl. 70 damo še adreso, ktero mu je nedavno poslalo 400 naj- - Zitna cena v Ljubljani 5. decembra 1868. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 60 tursice 3 fl. 20. sorsice 3 fl. 60. rži 3 fl jecmena 2 fl. 40 Kromp 1 fl prosa 2 fl. 60. ajde 2 fl. 50. veljavniših belgradskih meščanov. Prečastiti škof! Dobro došel. Ti Glasi se tako-le : ponos južnega slo- Loterijne srečke: jjXT X CUčtolltl oikui ; i^uu IKJ uuqui y x i jiuuuo ju^u^ga oiv vanstva, Ti pravi, Ti vrli sin trojedne sestre, Ti dra-goceni njen biser! Dobro došel v srbskem Belemgradu, V Gradcu na Dunaji 2. decembra 1868: 73. 62. 2. 66. 88 21. 67. 43. 78. 30, Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 16. decembra. Odgovorni vrednik: Janez fflumik Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljublj