Tečaj XLII.
O b s e g : Sadimo sadno drevje pravilno na stalno mesto ! (Dalje.) — Miekarstvo. (Dalje.) — Kmetijske novice in izkušnje. —
Vprašanja in odgovori. — Enketa o kmetskih razmerah na Kranjskem. (Dalje.) — Kazjasnilne opombe vladine k nacrtu postave o dedinskih naredbah pri kmetijskih domačijah srednje velikosti. (Dalje.) — Trgovinska in obrtna zbornica. — Naši dopisi. — Novičar.	-	5 1 Ja 1 $ -y,] f ^ fe
Gospodarske stvari.
Sadimo sadno drevje pravilno na stalno
mesto !
Spisal M. Rant.
(Dalje.)
Pri izkopavanji jam za đrevesni nasad moramo izkopano zemljo sortirati, to je v tri vrste razđeliti; na prvi posebni kup zmetati nam je ruševino z na-vzdol obrnjenim licem; na drugi posebni kup zmečé se podrušna plast rodovitne zemlje, a na tretji posebni kup zlopati se dalje iz jame izkopana nerodo-vitna ali mrtva zemlja. Tega umnega sadjerejskega pravila bi se ob prirejanji jam za stalni nasad sad-nega drevja pač nikjer več prezirati ne smelo.
Ako pa hoćemo kako sadno drevo tja zopet posaditi , kjer ravno nam je staro popřeje rastlo in pod zeló prišlo, moramo vso zemljo, kar smo je na tem mestu iz prirejene jame nakopali in izgrebli, totalno in popolno odstraniti; to pa zato, ker je ta (zemlja) za novo đrevesno rast čisto izmolžena, toraj popolno nesposobna. Ta odpravljena zemlja mora se potem z drugo čvrsto, krepko, spočito in rodovitno zemljo na-domestiti, v katero moremo zopet na isto (staro) mesto novo mlado sadno drevó z gotovim in dobrim vspehom
posaditi.
Le v ono zemljo ali prst, v kateri je preje kako sadno drevo rastlo in iz katere bilo je ravno odprav-Ijeno, ne sadimo prec nobenega sadnega drevesa, tudi druge vrste, plemena in sorte toliko časa ne, dokler se zemlja po đaljšem ođpočitku, večkratnem prekopa-vanji in novem kemičnem razkroji zopet za novo đrevesno rast zadosta in primerno zboljšala ni.
Previdnemu sadjerejcu se to prav nič čudno zdelo ne bode, če le malo premisli in površno preračuni, koliko živeža in hrane je sadno drevo od časa, ko je bilo na stalno mesto posajeno pa do svoje normalne starosti, če ta ni bila po kakih nezgodah zaprečena, potřebovalo za krepki razvoj koreničnega venca, čvr-stega debla, obsežnega vrha, brezbrojnega vsakoletnega listja, neštevilnega cvetja ter od časnega do časnega bogatega sadnega pridelka! In vso to ogromno zgradbo imela je zemlja malega prostorčeka, na katerem je
sadno drevo leta in leta rastlo, izgotoviti. Prav no-beno čudo ni, da je taka onemogla zemlja za gotovi čas brez umetne pripomoći novemu sadnemu nasadu popolno nesposobna in toliko kot mrtva. Kjer se vedno le odjemlje in nič zopet ne dodaja, tam slednjič tudi najogromnejši zaklad totalno zgine.
Naj navedem tu v bolje pojasnilo ravno poveđa-liega iz lastne skušnje en svarilni izgled.
Pred 27 leti, ko mi je milo solnce prave sreče še na očetovem domu prijazno sijalo, pocepila bila sva z mojim bratom Francetom ob pomladnem času po stari navadi ,,v sklad" do 100 sadnih divjakov, kateri bili so se nama prav dobro obnesli. Bil je takrat pri sv. Lenartu kot lokalist visokočast. gosp. Primož Remic, kateri je nas 9—121etne dečke ne le v veronauku, branji, pisanji in računstvu, nego tudi v požlahnjevanji sadnega drevja z vso marljivostjo in prav dobrim vspehom prostovoljno od novembra meseca, enega pa do konec meseca aprila drugega leta poučeval in berižil. Ta blago-mili in za pravi napredek v prepolni meri prostovoljno požrtvovalni gospod bil je pozneje kot mestni župnik v Škofjo Loko premeščen, kjer je tudi to solzno dolino za vselej zapustil. Bog mu daj večni mir in pokoj ! Sad njegovega prizadevanja in požrt-vovalnosti pa še sedaj v šentlenarski fari obilo ko-ristnega dobička donaša in ga bode še v požne čase od rodu do rodů rodil in donašal. — Tuđi jaz sem eden tistih, kateremu je imenovani milo-blagi pokojni gospod bil uže v meliko otroško srce veselje in vnemo do prekoristne sadjereje vcepil in zasadil. Ravno tako so mi tudi drugi njegovi preizvrstni pouki še sedaj najzvestejši spremljevalec skoz viharno življenje. Da ne bodem preobširen, naj se zopet k stvari povrnem.
Prec drugo pomlad potem odstranilo bilo se je nekoliko korakov nad hišo staro jabolčno drevo, „sme-šek" imenovano. Deblo merilo je ob koreničnem vratu v premeru preko starega pol sežnja. Vse drugo bilo je uže popolno sprstenjeno, le obrobek pođlubađnega mehkega lesa bil je še nekoliko svež. Ko je bilo drevo raz svoje mesto odstranjeno, sklenila bila sva z bratom prec ravno na to mesto drugo novo đrevesce, in sicer hruško, posaditi. Najpreje bila sva odkopala in izsekala vse napotne korenine starega jabolka z pa-robkom vred. Zemlja bila je jako rahla in črna na tem mestu, kjer bilo je celo osređje jabolčnega debla uže popolno sprstenelo. Odbrala sva izmed prejšnjega
140
leta požlahnjenih drevesec najlepšo in najkrepkejšo odloči, ter da ima vendar še nekaj druzih sostavnih
sladčico", katero sva prav pošteno na imeno- delov mleka v sebi
hruško ,,
vano mesto bila posadila. Drevesce bilo se je tudi prav lepo přijelo, toda raste pa prav kumrno, švigljasto in
Dasiravno
Sveže mleko ima maslene tolščobe dobra smetana ima
i
surovo maslo ima
n
rt
55
55
18'
83
2
U
odstotkov
i
n
je še sedaj v vsih svojih delih jako šibko je dosedaj uže skoraj eno celo šestinko svoje normalne
starosti preživelo, vendar ni še prav nobenega cveta krogljice v zato prirejenih posodah „pinjah
Namen pinjenja se doseže s tem, da se tolščobne
I I * s po-
nastavilo, še manj pa kak sádek obrodilo. Opomniti močjo tolčenja, suvanja ali tresenja tako med seboj v mi je le še, da je to hruševa vrsta, katera v naših dotiko spravijo, da se v kepe združijo.
krajili (na mojem rojstnem domu) v dobri in spočiti zemlji kaj rada in obilno
odi
In takih dokazov ima
17.
skoraj vsak domaći sadjerejec samouk na svojem zem
ljišči več ali manj, ^ a—u^ ^ > A,.....— .	, . rf- —------__
prakso nazaj ozre, pa je bode brez vse težave za- je nemogoce. bmetana ali mleko dejano v prnjo, naj ima
sledil, kar mu bode ob enem tudi več ali manj vzroke 15 stopinj toplote. Le pozimi, ako se v mrzlih pro-
nekoliko naj se v svojo preteklo
Potreba natančno dolocene toplote pri pinjenji
Umno izdelovanje surovega masla brez toplomera
o nerodovitnosti in šibki rasti nekaterih njegovih se danjih sadnih dreves odkrilo.
(Dalje prihodnjie.)
storili pini, smé bici smetana oziroma mleko stopinj
do
Wk HH .pRIHB^HHHVo gorkeje ali pa v vročem poletnem času za
i
Mlekarstvo.
15.
Spisuje Gustav Pire.
(Dalje.)
izdelovanji surovega masla.
Popřej nekoč sem uže omenil, da se doseza s prodajo svežega mleka v mlekarstvu najboljši denarni vspeli, in da bode povsod, koder je to možno, umni gospodar tako porabo mleka prej vpeljal kot druge. Največkrat pa slovenski gospodar nima take prilike ; on mora mleko pretvoriti v izdelke, kateri se zamo-rejo pošiljati v daljne kraje. Taki izdelki so surovo maslo, maslo in sir. Najvažnejši mlečni izdelek je vsa-kako za naše razmere surovo maslo, zato bodi izdelovanje tega mlekarskega izdelka v naslednjem podrob-neje popisano. Marsikateri slovenski gospodar ali go-spodinja trdi, da izdelovanje surovega masla skoz celo leto ni mogoče, ali pa, da je cena surovega masla pre-nizka, da se v vročem času ne zamore dolgo časa ob-držati itd., pa vendar so vsa ta oporekanja ničeva.
Dobro in umno izdelano maslo ima vedno visoko ceno, se vselej lahko proda in prav napravljeno ter hranjeno se tudi dolgo časa obdrži. Pri izdelovanji surovega masla je treba paziti na vsako malenkost treba se je natanko držati pozneje navedenih pravil ako se hoče narediti v vsakem letnem času dobro, na
stopinj hladneje. Drugače in sploh seje
pa treba strogo držati toplote 15 stopinj. Prašalo se bode zakaj?
Ako se pregorka smetana pini, na pr. 20 do 25 stopinj topla, kar se žalibog dostikrat zgodi, se ma-slena tolščoba zmehča in zmaže. Pinjenje traja nepri-merno dolgo časa, surovega masla se malo dobi ; maslo je belo, siru podobno, malo trpežno in menj okusno. Pozimi se zopet premrzla smetana pini; maslena tolščoba postane trda in drobljiva, tolšcobne krogljice se nerade združujejo in pinjenje tudi neprimerno dolgo
časa traja. Navadno ostane tudi precejšen del smetane nespinjen v mleku.
Gori omenjeno, za pinjenje potrebno toploto ima pa smetana redko kedaj, kedar pride iz mlečne shrambe. Treba je toraj smetano do te toplote privesti, toda nikakor ne na peči! Ako se na peči smetana še tako pridno mesa, del smetane se gotovo preveč pregreje in vsled tega se pokvari. To prouzroči deloma zasir-jenje mleka in následek je ta, da pride sir v surovo
?
5
5 ;
mizno
surovo maslo. Predpogoj dobrému izdelovanju surovega masla je pa umno ravnanje z mlekom in
maslo, kar ne delà surovega masla le neokusnega ampak tudi netrpežnega.
Smetano privedemo s tem na primerno toploto, da jo pustimo stati nekaj časa v primerno toplem prostoru. Ako jo je treba prav hitro zgreti, postavimo jo lahko v posode z gorko vodo. ali pa prilijemo to-plega mleka; ako jo je pa treba shladiti, jo lahko postavimo v mrzlo vodo ali pa ji dodamo malih kosov čistega ledu.
Toraj, če je za pinjenje pripravljena smetana pre-topla ali premrzla, ni se treba bati truda, smetano do primerne toplote privesti.
smetano
pisal
?
tako, kakor sem je v prejšnjih oddelkih po
poletnem času treba je splakniti pinjo z mrzlo pozimi s toplo vodo. preden se prične pinjenje.
?
18.
16.
Kaj je surovo maslo in kako se naredi.
Splošne opazke o pinjenji
V drugem oddelku sem pravil
Predno denemo mleko ali smetano v pinjo, treba
da je mleko zmes jih je dobro premešati. Paziti moramo na hitrost
f Ui U8 «A O^Ui p Ci » U , U.O, J V. XliX^XV^	J Xll J V, UUWIV J_/i ^ui^^ti, J_ CMJ. V± "Wl ClUiy -
obstoječa iz vode, sirove tvarine, tolščobe, mlečnega	katero se pini; primerna hitrost ni le pri vsaki vrsti
sladkorja in neorganskih snovi. Tolščoba, katera je v	pinj drugača; tudi pri eni in isti vrsti je treba naj-mleku 2 '
do 4 V
odstotkov, plava v podobi majhnih primernejšo hitrost po skušnji določiti.
ovi-
Pregibanje v pinji mora biti toliko hitreji, kolikor mrzlejša je pinjena tvarina. Najhitreje je treba piniti rajo, če mleko mirno stoji, združenje teh krogljic. sladko mleko, nekaj počasneje sladko smetano, še po-Omenil sem uže, da po daljšem mirnem stanji mleka časneje kislo smetano, in najpočasneje kislo mleko.
krogljic po mleku. Soli, katere so v mleku raztopljene in katere obdajajo posamezne tolščobne krogljice,
pridejo krogljice na površje, ter narejajo smetano. Pri Prehitro pregibanje v pinji naredi izdelano surovo izdelovanji surovega masla je naša naloga iz mleka maslo meliko in slabo, zato se moramo tega ogibati.
ali smetane tolščobne krogljice odbrati, ter jih v kepo Kolikor bolj se pinjenje h koncu bliža, toliko bolj se združiti. To se doseže s „p i nje nj em".	mora s hitrostjo ponehati, in sicer tako, da je konečná
Pinjenje ima toraj namen, tolščobne krogljice mle- hitrost k večjemu polovica začetne hitrosti. Pri opi-kove tako med saboj zvezati, da se lahko maslena sovanji raznih pinj in načinov pinjenja bodemo spre-tolščoba zeló zgoščena, pa vendar ne popolnem čisto, govorili tudi o
hitrosti, s katero
naj se pini
141
Kot splošno vodilo naj veljá, da se sme pinja k večjemu do % svoje vsebine napolniti. Ako je v pinji preveč smetane, ni le pinjenje težavno, ampak smetana se tudi spěni. Združenje tolščobnih krogljic se s tem ovira, toplota se poviša, maslena tolščoba postaja melika; konečno se vendar mora (lei smetane odvzeti, ako se hoče do zaželenega vspeha priti.
Z natančnim opazovanjem časa, kojega se rabi za pinjenje, hitrostjo in toploto, pri kateri se je najbolje pinilo, dobé se pravila za vsak slučaj posebej, katerih
se je treba redno dobro držati.
Če smo pri pravi toploti v začetku prehitro pi-nili, zgodi se dostikrat, da se ne pride do zaželenega vspeha: smetana se speni. S povišanjem toplote in počasnim pinjenjem dá se v tacih slučajih surovo maslo izdelati, a ono je vendar potem le slabše kako-vosti. Bolje je za ta slučaj, ako brez povišanja toplote počasneje neprenehoma naprej pinimo in sem ter tje s posnetim mlekom splaknemo notranje stene pinje, na kojih se držé pene smetane.
(Dalje prihodnjie.)
Kmetijske novice in izkušnje.
Ko m isijo nelno posvetovanje
o zadevi komasacije kmetskih gruntov in o razdelitvi občinskih pašnikov in gozdov bode v prvi polovici meseca maja v Ljubljani. II tej komisiji, katero skliče (ieželna vlada kranjska, so vabljeni zastopniki c. kr. kmetijske družbe, kranjskega gozdarskega društva in deželnega odbora. Pri posvetovanji bode tudi navzoč dotični referent iz c. k. kmetijskega ministerstva.
Drevje presaditi; ko je uze vzelenelo.
To delo dá se izvršiti brez škode presajenemu dre-vesu, ako se ga z zemljo vred presadi, tako-le: Okolo drevesa, katerega se hoče presaditi, naredi se nekaj dni popřej 10 do 12 centimetrov širok járek. Jarek naj bode tako globok, da sega tako daleč kot korenine, ter naj se ga napolni večkrat z vodo. Ko je zemlja enkrat dobro přemočena, ni več těžko drevo iz tal z zemljo vred potegniti.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 14. Kako se zabrani vranam škodo delati na polji? (J. P., župan v D. Z.)
Odgovor. Y ta namen se ima razna sredstva. Naj-večkrat se rabijo strašila, katera se na polje postavijo, na pr. iz desk narejene in z apnom namazane střelce, iz cunj in slame izdelana strašila, katerim se podobo člověka dá itd. V začetku se vrane strašijo, a kmalu se privadijo ter še predrzneje postajajo. Večkratno stre-1 janje tudi prepodi vsaj deloma to sitno žival. Otrovanje vran ni priporočevati. Da se turšica pred vranami obrani, najboljše je sledečo sredstvo: Turšica za seme se pomeša s zgretim katranom (terom) in sicer tako, da je vsako zrne s katranom převlečeno; potem se presejani pepel primeša, da zrno postane suho ter ga je moč sejati. Tako pripravljenega semena se vrane skrbno ogibljejo.
Vprašanje 15. Kako se zabrani mišem pokonče-vanje želodovega semena? (J. P., župan v D. Z.)
Odgovor. Najboljše sredstvo je, prostor, kodar je želod sejan, s čreslom potresti. Tudi v jamice, v ka-
tere se pri sejanji želod vtika, se naj deloma s čres-lono napolni. To sredstvo se jako lahko porabi ter ob enem še miadiua rastlinicam gnoji. Tudi kostanj se na ta način obvarje pred mišemi.
j^arodno-gospodarske stvari. Ênketa o kmetskih razmerah na Kranj-
skem.
(Dalje.)
Gledé vprašanja, katere reči se imajo smatrati za gospodarstvo potrebne, povdarja poročevalec g. Svetec, da je silno težavno to natančno določiti, da bi bilo prav, vsaj našteti, kar je neobhodno potrebno. On prebere, kaj naj se po njegovih mislih sprejme. Gosp. Ogulin nasvetuje, da naj izvedenci natančno določijo, koliko se za živež potřebuje, pri nogradih tudi kletno posodje. — Gosp. Urbančič predlaga, naj se tretjina vrednosti posestva všteva kot kapital potreben za ob-
delovanje.
Gosp. Bav dek povdarja, da bi moral za vsak par konj ali volov biti en plug, da so razmere po raznih krajih različne, in da jih morajo le izvedenci razsoditi. — Gosp. Planinec nasvetuje, da naj se ne naštevajo vse reči posebej, ampak da naj izvedenci razsodijo in določijo, „kaj se potřebuje orodja in živine". Bavdek se strinja s tem. — Dr. Poklukar misli, da bi bilo morda prav, ako bi se na primero nekatere reči naštele, konečno pa dodal splošen ključ, po katerem bi se imelo razsoditi, koliko in katere reči so vse potrebne za ob-delovanje.
Gosp. Pire povdarja potrebo živine za kmetije in omenja, da pogreša v nasvetu g. poročevalca za gospodarstvo silno potrebne reči, namreč gnoja. Konečno stavi sledeči predlog: „Živine naj ima posestev najmanje toliko, kolikor jo je za umno gospodarstvo v razmeri z velikostjo posestva treba. Orodje naj se pa ne imenuje, ampak določi naj se vrednostna svota orodja, katera se izrazi kot del vrednosti celega posestva. Število živine in vrednost orodja se ima na podlagi skušenj in gospodarske sisteme v dotičnih krajih določiti."
Gosp. poročevalec povdarja še enkrat težavo in oziraje se na razne predloge svoj nasvet tako-le osnuje: „Najmanjša gruntna potrebščina: 2 vola ali 2 konja (1 konj ali 1 vol), 1 krava, 1 telica, 1 svinjče. klaja do novine, potrebni gnoj, žito za seme in za petero ljudi do novine, drva, hiša, hram, hlev (štala), pod. šupa, kozolec, klet, hišna oprava, 2 postelji, posteljnina, prte-nina, 2 voza, 1 plug, 1 brana, potrebna posoda, preša; sploh pa naj izvedenci za vsak kraj določijo to potreb-ščino."
Dr. Poklukar še enkrat omenja, da v postavo ne bo šio sprejemati posameznih (taksativno naštetih) reči, ampak sprejeti le splošno določbo, po kateri bi se prav lahko brez posebnih stroškov v vsaki občini določila dva izvedenca, ki bi imela nalogo razsojevati, kaj je za gospodarstvo potrebno. — Gosp. Svetec nasvetuje, naj se najprej le o tem glasuje, ali se splošno ali pa natančno določi, kaj pripada k gospodarstvu? — Gosp. Detela predlaga, da naj se nasvet Urbančičev sprejme
v nasvet Pirčev. Dr. Poklukar pravi, da ni treba predloga izražati natančno od besede, ampak le po ob-segu. Pri glasovanji obvelja načelo, da se sprejme samo splošna določba. Gosp. Svetec na to predlaga, da se oziroma na stavljene nasvete sprejmó le te-le splošne določbe: 1. Sploh naj izvedenci določijo za vsak
- 142
kraj gruntno potrebščino (fundus instructus). 2. 33 odstotkov vreduosti posestva po katastralai ceaitvi mora biti vredeu ta „fundus instructus". 3. Izvedence naj volijo dotični občinski zastopi. Ti nasveti se soglasuo
sprejmó.
Pri tretjem vprašanji, kako naj se določuje cena take kmetije pri izročitvi, ako se dědiči ne morejo med seboj pogoditi, svetuje poročevalec g. Svetec, da naj se ta vrednost določuje po 20kratuem znesku čistega pri-hodka po katastru.
Gosp. Ogulin nasvetuje samo šestnajstero vrednost, ker tudi gosposka to vrednost jemlje kot podlago pri cloločevanji pristojbin. — Gosp. De v priporoča, da naj ogovor med udeleženci vrednost domačije določuje najprvo. — Dr. Poklukar meni, da bi bilo prav to vrednost določevati po zemljiščinem davku, ki naj bi se vzel 72krat; vendar pa se mu dozdeva ugoden nasvet Ogulinov za posestnike, zato so strinja ž njim. — Gosp.
Robič meni, da bo težko vrednost določevati po čistém
dohodku, ampak da bi bila boljša sodnijska cenitev. — Gosp. Svetec se strinja z Ogulinom in dr. Poklu-karjem, g. Dev pa še enkrat zagovarja svoj predlog, kateremu pa ugovarja dr. Poklukar. Gosp. Svetec omenja, da njegov svet ne zabraňuje dedičem, da bi se ne smeli sami pogoditi mod seboj, ampak da je za nje le nekak svet, in da sledi sodnijska cenitev, ako se sami ne porazumć. Gosp. Dev se vsled te izjave strinja z g. Svetcem, čigar nasvet se potem soglasno sprejme ter se zdaj glasi: „Sploh naj se vrednost ustanovlja po šestnajsterem znesku čistega prihodka po katastru; do-tičniki pa imajo pravico, drugače ustanoviti. Ako se ne morejo pogoditi, pa naj sodnija določi.
K vprašanji, ali naj bi se pri izročitvi prejemuiku na korist odbila še neka svota, nasvetuje g. Svetec, da naj ima prejemnik le v tem slučaji tretjino vreduosti kot prednino (praecipuum) , ako se vrednost posestva določi po sodniji. Gosp. Ogulin predlaga, da naj ima prejemnik sploh tretjino vrednosti kot prednino , gosp. Detela pa ugovarja, da bi v tem slučaji drugi dediči dobili premalo, ker je šestnajstera vrednost čistega do-hodka po katastru jako majhna vrednost, in za prejemnika prav ugodna, kateremu se toraj ne more pripoznati še drugo darilo. Dr. Poklukar meni, da ênketa nima o tej zadevi določevati, na kar g. Ogulin svoj nasvet umakne in se sprejme nasvet g. Svetca. Potem gosp. predsednik ob eni uri popoludne sklene sejo in prihodnjo sejo napové za popoludne ob polu petih.
Druga seja ênkete o kmetskih razmerah na
Kranjskem
pričela se je 17. t. m. zvečer ob polu petih ; predse-doval je zopet g. deželni glavar grof Thurn, v imenu vlade je bil přišel g. deželni predsednik baron Winkler, zapisnikar je bil g. Kl un. Dr. Vošnjak je poročal o drugem oddelku programa, o kmetskih do-mo v ih, in sicer o prvém vprašanji: Ali bi se ustanovili kmetski domovi, to je, kmetije, ki se ne smejo rušiti, in le kot celota prodati. Omenjal je, da po §. 16. predložene postave se kmetije, ki jih cleželni zbor za-znamova za nerazrušljive, ne smejo razrušiti. Tako postavo smo uže imeli pod francosko vlado, ko je pa Kranjska prišla zopet pod Avstrijo , se na to postavo niso več ozirali. Zlasti na Notranjskem in Dolenjskem so se kmetije silno razkosale, kar pa ni samo kmetijstvu, ampak tudi občinam samim na veliko škodo. Treba je toraj postaviti nekatere meje, po katerih se mora omejiti razprodaja in razkosevanje zemljišč. Učenjaki, kakor Schaffle in drugi pravijo, da postavodajalstvo ima pravico omejevati prosto razkosovanje zemljišč. Za tem prebere več izrekov veljavnih mož, ki hvalijo take ne-
rušne kmetske domove celó do pet oralov posestva. Kmetski domovi so tista zemljišča, ki se posebej zazna-movajo za nerazrušljiva. Vsega posestva ne bi bilo prav prepisati kmetskim domovom, ker bi to nasprotovalo prvemu danes rešenemu vprašanji. Ugovarjajo sicer, da bi posestniki vsled tega zgubili kredit, da bi posestva zgubila vrednost, pa ti ugovori niso sploh po vsem opra-vičeni, in povsod se čuti, da dosedanji zakou posest-vom ni bil na korist, zato si povsod prizadevajo vkre-niti na drugo pot. On toraj nasvetuje, da naj se za Kranjsko ustanove nerušne kmetije (kmetski domovi).
Gospod Svetec priznava prednost take naredbe, vendar pa dvomi, ali bi s tako omejitvijo vstreglo želji naših kmetskih prebivalcev. Nekateri prodajo svoje po-sestvo iz zapravljivosti, eni iz sile, da poplačajo dol-gove, eni pa iz gospodarskih ozirov, ker so jim zemljišča od rok itd. Za prve ni škoda, ako prodajo, ker zemljišča priđejo v boljše roke, drugi si s prodajo po-magajo, ker bi sicer bila prodana vsa zemljišča , zato bi ne bilo prav jim omejevati priliko, da se zopet opo-morejo. Zgled amerikanski ni prav priličen, tam imajo svetá na izbiro; kdor eno zemljišče prodá, si lahko kupi drugo. On toraj meni, da bi s tako postavo ljudeui morda več škodovali, kakor koristili.
Dr. Namorš povdarja , da kmetski posestniki se dostikrat pečajo tudi s kupčijo, treba jim je za to de-narja, ki ga dobé lahko na posodo , ako je njih zemljišče za to porok. Tudi ne bo več mogoče zemljišč zložiti, ako bo prepovedano od njih kaj prodati. Vsak bo imel svoje zemljišče tam, kjer ga ima sedaj in raz-kosano, kakor je sedaj. On toraj tudi ni za tako postavo.
Gosp. Planinec nasproti meni, da bi se razkosovanje vendar le moralo nekoliko omejiti. — Gosp. Ogulin pa trdi, da bi se taka postava še ne dala prav izvrševati. To bi bil nekak kmetski „fideikomis". Kmet-skemu stanu se more pomagati le s takimi pomočki, da more kmet laglje shajati. Kmet naj se postavi na enako stopinjo z rokodelcem. — Dr. Sterbenc omenja, da je razloček med kmetom in obrtnikom; prvi more delati le poduevi, drugi tudi ponoči. Brat njegov mu je večkrat rekel, da si šteje v ponos, da sme vsak pe-clenj zemlje prostovoljno prodati. On ne stavlja nobenega predloga, pa se bode pridružil večini. — Gosp. Detela meni, da bi se morala morda prej prevdariti druga točka, ki vprašuje, ali naj se vpisovanje prepušča prosti volji lastuikovi, ali naj bode obligatno (uradno) ? — Gosp. Ogulin ugovarja, da rešitev tega vprašanja ni bistvena. — Dr. Namorš omenja, da je on lastnik svojega posestva, da pa svojim naslednikom ne more uakladati nobenih clolžnost. — Gosp. Detela odgovarja, da dotična posestva dobé še le postavno varstvo, kedar se vpišejo kot kmetski domovi. Lastnik ima pravico, s
svojim poscstvom storiti, kar koli hoče, ga tudi zapra-viti. Dober gospodar pa ga želi zapustiti svojim otrokom, zato se ne bo branil, ga vpisati kot kmetski dom.
(Dalje prihodnjie.)
(Dalje.)
Ako se pomisli, da rane, prizadete kmetijske mu stanu, veliko bolj motijo život državne družbe, kakor
S 43
pri vsakem drugem stanu, zato preti ravno iz prezadol-	da se z zavarovanjem deležev, ki poprek znašajo po 18
ženja kmetii največja nevarnost za državo, in to je na-	milijonov, obremenuje poprek tretjina vrednosti dotičnih
potilo vlado, kolikor moč poiskati vzrokov zadolženja	zemljišč. pri kmetijskem ljudstvu, in to tem bolj, ker se je v
(Dalje prihodnjiěe)
petletji 1877—1881. stan dolgov mestnega posestva uže zmanjšal za 27,288.954 gold., pri tem pa se je se ve da tudi nad 48 milijonov zbrisalo, ker zastavljena posestva niso zadostovala s svojo vrednostjo pri prodaji. Gotovo je, da je cela vrsta vnanjih, ocl razmer zemlji-
Trgovinska in obrtna zbornica.
škega posestva neodvisnih vzrokov
v tej
dobi pripo-
Dalje naj
(Dalje.)
se pri naštevanji k trgovinskemu ozi-
mogla k zadolženji. Tako je omeniti: raščečo breme roma obrtnemu odseku pripadajočih raznih obrtnih iu
javnih davkov za državo, deželo, okraj in občino (zem- trgovinskih strok v toliko izvrši poprava, da se med Ijiški dávek ostal je skoraj nespremenjen, přiklade na-nj trgovinami tudi navaja obrt spediterja (pred obrtjo kopa so se povekšale od leta 1862, od 13,277.342 gold, misijonarja), izpusté pa naj se pri obrtni sekciji začetne
na 24,949.590 gold., toraj za več kot 11 V2 milijonov ali
87-9 %,
besede „obrti
prvotne produkcije v kmetijstvu in goz hišno-razredni dávek zrastel je v tej dobi od darstvu, kakor tudi v rudarstvu", nasprotno pa naj se
4,811.532 gold, na 6,657.764 gold., přiklade na ta davek na konci besede „naposled rudniška obrt" vzprejmo.
pa od 1,871.071 gold, na 4,676.124 gold., to je, za
Na
13. so se po visokem trgovinskem mini
2,805.053 gold, ali za 149.9%),
dalje pogrešale so sterstvu izdanem ukazu dne 9. januarija 1883. 1., štev.
se primerne naprave in zadružne organizacije za oseben	38.893 (intim. z dopisom od 20. januarija 1883., št. 152
kredit in prodajo kmetijskih pridelkov, kar je bilo tem	pr.) normalnemu pravilniku nasproti izvršile nekatere
bolj potrebno, ker je sicer oderuštvo v vsakovrstni ob-	modifikacije, ko so se med obravnavami o reviziji vo-
liki dostikrat ostalo edino pribežališče za kmetovalca,	litvenih redov kot potrebne pokazale. Osobito veljá to
kateremu je bilo nujno denarja treba.
Dalje se je o določilih
in 9., zadevajočih vračanje in poši
ozirati na veliko tekmovanje (konkurenco) na vseh po- ljanje izpolnjenih glasovnic z izkaznicami od strani vo ljih kmetijskega pridelovanja, katero izvažanje zadržuje, lilcev na volitveno komisijo.
in katero sega do nazadovanja kmetijskih obrtnij,
z ga
njanj
>
Pri tem oziralo se je na pomislike proti občinam pivarn itd. Dalje se tudi ne bode dalo tajiti, da kot posredovalnim organom izražene ter dovolila se je
se tudi kmetijskemu stanu enako z drugim prebival
•	izprememba prvotnih določil v tem zmislu, da se le
stvom ni posrećilo, ustaviti se po tra ti, katera pre-	obrtnega oblastva pri vračanji volitvenih papirjev od
sega njegove moči, in da se hoče tukaj kakor dru-	strani volilcev na volilno komisijo ogniti ne more, vo-
god potřebám, katere nimajo nikakoršnega pametnega	lilcem pa je prosto, da svoje glasovnice z izkaznicami na
opravičenja.
koji koli način (po pošti, po davčnih ali občinskih ura
Natanko se sicer ne dá trditi, v koliko je zadolžil dih itd.) na obrtno oblastvo I. inštance pošljejo. Visoko
. trgovinsko ministerstvo pričakuje, da se bode pri
c.
ta in koliko ta vzrok nazadek kmetijskega stanu, ven dar pa je nekaj podatkov, ki o tem dajo nekaj pojasnila, tem postopanji, ki je zdaj konečno uravnano, vsaki ne
Sledeče tabele kažejo spremembe v posestvi in obre- rednosti pri volitvi v okom prišlo, menenja s tem zvezane, tako tudi vrednost dotičnih po-
Od slavne trgovinske in obrtne zbornice predlagan
sestev in konečno odstotek vrednosti, katerega zahteva zadolženje.
dostavek
alin.
se kot neprimeren odstrani
i
Tabela IV.
Premeiube posesti vsled smrti
nasvetovanemu dostavku
je ugodilo v
alin.
istega paragrafa se
Slavna trgovinska in obrtna zbornica se vsled na-vedenega ukaza visokega c. k. trgovinskega ministerstva z dné 17. januarija 1884., št. 37831 pozivlja, da pred-
Leto
Število
Vrednost
Novo
obremenenje
deležih
volilih
0 novega obremenenja
loži v 8 dneh predležečemu eksemplaru soglasen pare novega volitvenega reda , da se bode visokemu c. kr. trgovinskemu ministerstvu v potrditev předložil.
Gosp. Ivan Baumgartner omenja, da se je pri
vrednosti obravnavi odsekovi trdilo, da se z ozirom na ministerski
ukaz volilni red zdaj ne more predrugačiti. Meni pa,
1872
1873
1874
1875
1876
1877
1878
1879
1880 1881
37.052 37.088 38.466 35.939 35.224 36.445 36.718 37.874
56,604.649
da to ni pravo tolmačenje ministerskega ukaza
?
ker je
15,581.082 17.663.596 60.283.942 j 18.373.9 L9 60,668.605 i 19,026.153 60,444.042! 18,678.346 61,123.403 j 19,099.698 60,631.601 ! 19,331.171 64.255.295 I 20,131.049
39.483 1 69,041.178! 19,953.147
38.920
64,223.979 18,881.171
Skupaj 373.209 617,116.547
Počez
37.321
61,711.655
186,719.332 18,671.933
30.
2
Iz te tabele videti je, da se njene številke
za
malo
spremembe in postavo, katera določuje sodedičem pri-
visoko trgovsko ministerstvo v volilnem redu zbornici pražki posebno kategorijo vpeljalo za obrtnike srednje vrste. Govornik odobrava to , meni pa, da morajo v zbornici zastopane biti vse kategorije trgovcev in obrt-nikov, kar pa novi volilni red ne določuje. Govornik meni, naj bi se še druga kategorija trgovcev in obrt-nikov napravila, napravilo naj bi se torej tako, da bi oni, kateri plačujejo več davka, ne volili z malimi trgovci in obrtniki. Govornik pozdravlja z veseljem ministerstva naredbo, s katero je vpeljana posebna kategorija za veliko trgovino ter predlaga, naj bi se volilni red v tem prenaredil, da bi druga kategorija trgovcev, kateri plačujejo na leto po 21 gold, pridobitnega davka brez doklad volila dva odbornika in da bi v tretji kategoriji volili oni trgovci, kateri na leto plačujejo vsaj
po
gold. 40 kr., in v četrti kategoriji vsaj po
gold.
spreminjajo, Ker je ravno smrt. ki provzročuje 10 kr. pridobitnega davka brez doklad.
padajoče svote deležev; iz teh številk
Gosp. dr. Poklukar omenja, da se visoko trgov
ka
dalje videti, sko ministerstvo ni oziralo na predloge zbornične
?
144
teri so bili utemeljeni, a on ni tega mnenja, da bi vi
soko ministerstvo svoj ukaz preklicalo.
Ce
■ zorništvu potjo c. k. okrajnega glavarstva postojnskega se gosp. 11.200 vrbovih sadik, katere so se med domaće in oko-
govorniku z delo

pravi
i
da bi se predrugačenje potrje- lične napredne posestnike za nasad razdelile.
Dne 16. t. m. přejelo se je na tukajšnjo prošnjo
nega volilnega reda doseći moglo, bi on tudi nekoliko
opravićenih izprememb predlagal, a ker je prepričan, iz dné 26. februarija t. 1. za šolsko bukvarnico 18 raz
nih knjig kmetijskega zapopadka (vsega skupaj 22 od
da bi to ne imelo vspeha, ni za nove predloge.
Gosp. dvorni svetnik grof Chorinsky izjavi

da
tisov)
?
katere je tukajšnji šoli glavni odbor si. c. kr.
se gledé na ministerski ukaz ne more o prenaredbah kmetijske družbe kranjske v svoji seji dné 8. t. m. brez volilnega reda obravnavati, ker je visoko ministerstvo plačno bil nakloniti izvolil.
predloženi volilni red z nekojimi bistvenimi prenared-	Vsem tem trem preblagim dobrotnikom tukajšnje
bami potrdilo, ter želi
5
da se mu predloži en popol- šolske občine izrekam s tem v svojem in krajnega šol
nem soglasen eksemplar zaradi tega, da mu pripiše po- skega sveta imenu javno preiskreno-srčno zahvalo. Bog
trdilen pristavek.
Grosp. Karol Luckmann se čudi izjavi vladnega zastopnika, a on in njega somišljeniki niso tega mnenja, ludné bil je za tukajšnji kraj jako pomen] jiv in vesel
plaćaj milijonkratno njihova velikodušna in blaga dejanja !
Dné 14. t. m. ali na velikonočni ponedeljeK popo
ternveč trdijo, da se tudi zdaj še lahko izreće, s kate- moment; razdelile bile so se namreč ta dan javno in rimi oddelki volilnega reda niso v sporazumu z visokim kolikor je bilo mogoče, tudi slovesno častne diplome, trgovskim ministerstvom. Govornik je zoper to, da se s kakoršnimi bila je si. c. k. kmetijska družba kranjska
daje volilna pravica onim, kateri na leto le 2 gld. 10 kr.	v svojem občnem zboru dne 30. januarija t. 1. 13 tu
pridobitnega davka brez doklad plačujejo; pravih trgov-	kajšnjih in okoličnih naprednjakov v kmetijstvu odlikati
cev in obrtnikov s tem davkom ni, toliko davka plaču-	izvolila. Ta slovesni moment, katerega bil je sè svojo
jejo večinoma le branjevke, katere poslovodij nimajo. V	navzočnostjo tudi blagorodni gosp. Juraj Štrucelj, c. k,
zbornici, v kateri se imajo zastopati interesi posamez-	okrajni sodnik ilirsko-bistriški, poslaviti blagovolil, vršil
nikov, vendar ne gre, da bi oni, kateri plačuje na leto	se je pri „Klobučarji" v Bitinjah.
52 gold. 50 kr. pridobitnega davka, volil z onim, kateri
gold. 10 kr. plačuje. Govornik ne more odobravati, Potem prečitala se je
Primerni ogovor napravil je dopisnik tega poročila.
ćastna diploma vsakega odliko-
m VPPMVI 1 ■IM IIVHHVHPH1 WÊ MiiHi RIBIMIBBHH
da bi pri volitvah odločevali prodajalci žganja. Nasprotna	vanca posebej očitno in na glas, ter se mu je čestitaje
stranka da je le iz političnih vzrokov za razširjenje vo-	izroćila. Po izvršeni razdelitvi častnih diplom napravi
lilne pravice na one, kateri plačujejo 2 gold. 10 kr. pri-	pa odlikani župnik tukajšnji, visokoč. gosp. Ant. Žgur
dobitnega davka, in da se doseže to, da bode vsak cen-	daljši spodbudni govor, v Katerem poudarja važnost in
sus imel svoje zastopnike, naj bi se prenaredil volilni	imenitnost kmetskega stanu za celo družbo človesko, red v tem smislu.
kakor tudi potrebo splošnega napredka v tem stanu. Gosp. Ivan Baumgartner izreka, da se ne toi- Spominja se v njem našega presvitiega in premilostlji-
., kateri vse stanove svoje
mači prav beseda „Einvernehmen", katero je tudi oger-	vega cesarja Franca Josipa
ska vlada tako tolmačila, kakor on in njegovi somiš-	mnogobrojne državne družine s pravo očetovsko ljubez
ljeniki in zbornici se gotovo ne bode v zlo štelo, če	nijo objema ter z modrimi postavami za napredek in
prosi za prenaredbo volilnega reda.	zboljšanje njihovega gmotnega blagostanja neutrudljivo
Gosp. dr. Poklukar se čudi, da se zdaj beseda	skrbi in se prizadeva, vsa svoja ljudstva v polnem po
„Einvernehmen*4 od ravno iste stranke drugaće tolmači,	menu besede resnično osrećiti. Omenja dalje tudi nje-
kakor se je tolmačila takrat, ko je šio za volitev de-	govih vsakdanjih brezpreslednih denarnih podpor in
želnih zastopnikov v deželni šolskisvet; takrat so nam-	darov iz privatne svoje šatulje revnim občinam, cerk-
reč nasprotniki in tako zvana liberalna vlada trdili, da	vam, šolam in posameznim ponesrečencem kakor tudi
nalaga vladi le dolžnost, da zasTiši dotični zastop.
J7
ni „Zustimnmng"
Gosp.
marveč da ta beseda celim krajem itd., česar vsega se nikakor vredno na
šteti ne more, na kar vsi zbrani navdušeno presvitleinu Škerbinec izreče, naj se napravi prošnja in preinilostljivemu cesarju našemu trikratni gromoviti
v smislu predloga gg. Baumgartnerja in Luckmanna.
»
slava" zakličejo.
Gosp. Ot. Bamberg
nehmenu pomenijo to
5
trdi, da besede ;;im „Einver-kar besede ,;im gegenseitigen
Einverstândnisse" in ne .;nach Einvernehmen".
daljnem govoru svojem omenja tudi tukajšnjemu kraju največjega dobrotnika, bivšega g. župnika Petra
Aleša, kateri je v te kraje prav za prav prvi sadje- in
Pri glasovanji ostane predlog
Baumgartnerja v trtorejo vpeljal, ter je naše prednamce z besedo in de-
manjšini ter vzprejme se z veliko večino glasov od-sekov predlog, naj se ustreže ministerskému ukazu.
janskim izgledom
(Dalje prihc dnjie.)
pri vsaki priliki za te dve koristai stroki kmetijstva vnemal in navduševal. Vspeh njego-vega truda in prizadevanja donesel je uže temu kraju
gotovih novcev
ter jih še vedno in to
Naši dopisi.
tisoče in tisoče
slednje leto več ali manj donaša. Ta blago-mili dobrot nik tukajšnjega kraja pa za svoja koristna dejanja upno v boljšem svetu zasluženo plačilo vživa. Blag mu spo
v	v	t/	X	vj	JL
Prem 28. aprila. (Javna zahvala. Castne diplome.) min in nebeški mir njegovemu prahu! Celi govor ta
Tukajšnja šola in šolska občina ima v svoji kroniki
obsegal je
zopet tri milo-blage dobrotnike iz nova hvaležnim spo- za kar vse navajati
še mnogo prav spodbudnega in poučljivega,
bilo
v navadnem dopisu pre
minom zabilježene. Ti-le so
Dne
malo prostora; a vsem nazočim bode pa gotovo vedno t. m. brezplačno podari vrli bivši de- v blagem spominu ostal, jih bode pri sleclnji priliki za želni potovalni učitelj kmetijstva, gosp. Ernest Kramer, pravi napredek v kmetijstvu vnemal in spodbujal ter
petero raznih knjig kmetijskega zapopadka, vsega sku- upno tudi brez koristnega sadu ostal ne bode.
paj
odtisov. Dne
Odlikovani bili so sledeči gospodje : Iv. Valenčič
m. přejelo se je na prošnjo tukajšnjega posestnik v Kilovčah hiš. št. 1 za izgledno kmetovanje
5 ?
šolskega vodstva iz dné 16. januarija
navedeno do živino- in sadjerejo; Alojzij Domicelj, trgovec
uuionv^u» fUUOLTCl JLZj UjU\j iv, JCiJULLlCtl 1JI* t* A • JJLW» ▼ vuvxiv uv ^AUUU" IU O ti Lij VJ U 5 JHLIKJJ^jJJ JL/ U JLLL 1 t/ V> 1 J 7 11 gV/ Y VV 9 PO
visokega c. kr. deželnega predsedništva za količke pie- sestnik in c. k. poštar v Zagorji, za umno poljedelstvo,
tarskih vrb iz c. kr. državne osrednje drevesnice „yvv* aaujG- m ^íviuuiojv, yusuuiiv jja La uapiavu viiíu;
Rožnikom" po slavném c. kr. deželnem gozdnem nad- z burgundskim trtjem nasajenim; Josip Potepan
pod
sadje- in živinorejo, posebno pa za napravo vinograda
od-
?
145
lični župan jablanske občine na Dolenjem Zemonu, za izgledno sadjerejo in čebelarstvo.
Za izgledno gospodar-
zadobile šole zaželeni vspeh, pa zadnjega ne samo
iz knjig? ampak na šolskera vrtu.
Pa
kdo ugovarjal,
stvo pa: Andrej Frank, posestnik in župan na Premu da si sme vsaka šola napraviti šolski vrt. To je res-
hiš št. 16; Ivan Baša, posestnik in obrtnik v Bitinjah nica, pa učitelj se za to
hiš. štev. Premu hiš. št.
Anton S pilar, posestnik na Turnu pri
ne briga za vrt,
posla
predsednik šolski pa tudi ne.
Ko
da ima manj bili pa pri-
i N-r JJ j. A c* i , ^uuvuiuui	Au>uu ^ I 1	U CJ l U , JJ i t/ VJ.OOVA LI 1 EL OUI O IVI pa tUUl LÍC. IVU Ui UUi pa [J 1
Pavel Renko, posestnik in obrtnik morani, bi pa hitro nastali povsod tako potrebni vrti.
v Navdanjemselu (Rekadolu; in za posebno marljivost v sadjereji pa sledeči: visokoč. g. Anton Žgur, župnik na Premu; Ivan Renko hiš. št. 81 in Josip Dekle va hiš. št. 21, oba posestnika na Premu; Fr. Tomažič, posestnik in župan na Janeževem Brdu hiš. štev. 13 ; Josip Matko, posestnik v Bitinjah hiš. št. 17 in Josip Mihačič mlajši, posestnik v Celjah. Po dokončanem tem slovesnem momentu odposlal bil se je v imenu od-likovancev c. k. kmetijski družbi kranjski zahvalni te-
Dné
Dobrove 28. aprila
volitev novega občinskega starašinstva
voli
Danes imeli smo pri nas
Za župana iz-
je bil najprej dosedanji, zeló priljublj
in za
občino zasluženi župan Jože Z
ločno
Ko pa je ta od
ekel, da nikakor ne more za zdaj županstva
več prevzeti, izrekla se mu
gor k
h v a 1
za
njegovo požrtvovalno in vspešno županovanje, in izvo
je bil za župana prav proti
oji
olj
gospodar za sveto-
. t. m. smo letos tukaj pričeto pomlad prvi-krat veselo kukavico oznanovati čuli. Dné 20. t. m. ali na belo nedeljo, kmalu popoludne pričel je sv. Elija svojo samokolnico prav močno ropotaje po ozračji voziti in šajtrgati; to bil je letos tukaj prvi bolj rogomentni pričetek letošnjemu gromu , blisku in tresku, kateri je
Peter Dolinar po domače Plesko na Dobrovi, valce pa gospodarji Rotar, grajščak Sevnig in pa Remec
Upamo, da bode
oljen župan Dolinar tudi sprejel
volitev v čast in blagor lepe in nadepolne občine do
brovske
Ljubljane. (Po volitvah v ljubljanski mestni zbor.)
prizadevanja nekaterih gospodov, ki
Sad „rodoljubnega
J/Iiuvuvu 1VLUU J	^ b'«1"" )	i" VI woivu ) awv,vii J ^	----77"----O----O	i-------------, .---, u ^ v. v----O " ~ ^ ? ---
pa prec drugi dan v taki meri nastopil, kakor se to se prištevajo tudi k narodni stranki, začel je uže zoriti navadno le poleti med pasjimi dnevi goditi more.
Od
v tem, da sta se dva zaslužena narodna odbornika uže
tega dne naprej posipala je sodra, deloma tudi toča odpovedala odborništvu in da gre govorica o še druzih danes tu jutri tam kraje tukajšnje okolice tako, da, ko enakih odpovedbah narodnih poslancev — vse to v ve-
se bilo vse ob enem zgodilo ,
bila
cela okolica liko radost nasprotnikov naših, ki uže komaj pričaku
Naše
kakor sè snegom opadena videti. Res za časa so pri-	jejo popolnega razpora med narodno stranko,
čeli letos elementi s temi neljubimi ledenimi „konfeti"	svarjenje ostalo je brez vspeha, in zdaj uže se kaže,
ubogo ljudstvo strašiti. Bog obvaruj nas pred točo, ker	kako utemeljene so bile naše skrbi. Zato pa kličemo
uže tako skoraj več dihati moč ni!	tudi še danes vsem pravim rodoljubom in resničnim pri-
Štirinajstdnevno deževje napravilo je po teh krajih	jateljem našega naroda v mestnem zastopu: „Ne dajte
prav veliko škode na sadnem cvetji, ker je to vreme se terorizirati po onih samovoljnih osebah. katere tudi
posebno godilo škodljivim mrčesom „cvetni zavijavki" v javnosti stavijo v prvo vrsto le svojo lastno osebo v in pa „cvetarju ubadarju". Posebno prve je brezbroja	z**«** nnírtflřn	TT
na jabolčnem drevji.
veliko škodo našega naroda, v škodo gospodarstva ljub-
e mili Bog posebnega čudeža ne
ljanske občine!
Ne poslušajte obupljivih, bodi-si da
naredi, smo zopet ob uže tako hrepeneče in težko pri- zagovarjajo gajilo poravnavo , bodi-si da zapuščajo bo
čakovano dobro sadno letino.
jišče! Zberite se, trdno se združite in tako bodete spra
Přetekli teden v sredo (23. t. m.) utonil je v Ilirski vili delovanje našega mestnega zastopa v pravi tir plod-
let star fantičeR po domače Drmuljev. Pač nega in narodu častnega delovanja, tako bodete pa tudi
Bistrici
stališi nikdar ne morejo zadosta na svoje otroke paziti, preprečili prizadevanje onih, ki nas hoté ali nehoté sra
Huda je, ako kdo tako neutegoma telesno umre, a moté pred svetom!
(Vreme.) Po 14dnevnem nepretrganem deževanji
še kujša je pa moralična smrt, kakoršni le premnogo naše nježne mladine po neskrbnosti roditeljev na paši in pri drugih prilikah zapade ob času, ko bi se jej
začelo se je vedriti minuli ponedeljek, pa le težko si je
imele rožice prave sreče še le razcvetati. Stariši mili slovenski, imejte podnevi in ponoči, doma in drugod	____
vedno največo skrb za vam in od Boga izročene otroke, ni bilo na škodo
solnce gorko zopet priborilo gospodarstvo.
Kmeto
valci tožijo, da je dozdaj cveteče sadje pokončano, pa
tudi vsajen krompir da je pognjil.
Travnikom deževje
katere bode enkrat zopet iz vaših rok oštro tirjal in
>
vodnjaki pa, ki skoraj vso zimo niso
zahteval !
•n
Slov. Narodu"
kamniškega okraja 27. aprila.
^M. Rant. Citai sem v
od
18. aprila št. 89. v dopisu iz Met-
dobili dotokov, potřebovali so prav silno tako izdatnega deževja. Upamo, da se bode tudi preinokro polje kmalu osušilo pod dobrodejnimi žarki gorkega spomladanskega
like željo občinskih zastopnikov sodnijskega okraja met liškega, ki večinoma nemški uraduje. 0, kako zaželeno
Čujemo, da je
zgodno
sadje na Nemškem
pričakujeuio tudi v našem sodnijskem okraji tega vspeha,
da
nam že sodnije enkrat čisto slovensko uradovale
?
zdaj uradujejov nekako zmes, kakor bi luliko med pšenico mešal. Citai sem pred kratkem slovensko vlogo, izdelano od g. dr. P., katera se je řešila pri
solnca.
pozeblo.
„Zlata Praha") přinesla je v št. 16. med dru-gimi podobo na davno umrlega, zeló čislanega morav-skega narodnega poslanca Hope-a št. 17. pa podobe
Horska Krajna
u
in
77
in druge.
? 77
raztrhana chalupa
u
Î

sv. Cecilija
obravnavi slovensko, pri 3. obravnavi pa nemško.
Ko
nam přišel enkrat pravosodni minister tudi pri sod-
nNe v Ameriko!") Povest Slovencem v poduk spisa! Jakob Aléšovec, obsegajoča 230 strani v mali
nijah na pomoč, kakor nam je přišel g. deželni pred- osmerki, prišla je ravno na svitlo. — Povest je zani-
miva sama na sebi, posebno podučila pa za one naše
Cena
sednik pri politični gosposki, kjer se uraduje zdaj vse
slovenski.
šolskih zadevah bi hotel jaz
toliko rojake, kateri preveč hrepené po „novem svetu".
spregovoriti, da naj
vsaka šola bila primorana
i
si
napraviti šolski vrt najmanj od 300 do 400 sežnjev prostora, da bi se mladina tudi v sadjereji podučevala, ker
je še zdaj po nekaterih krajih zeló zanemarjena sadje- trava seje, prosijo se lastniki psov, da bi do tje, dokler
Ko bi enkrat pisale vse uradnije slovenski in trava ne ozeleni, pse po tem drevoredu na vrvicah
knjigi je 1 gold, in dobi se pri gosp. pisatelju in pa v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani.
(Prošnja.) Ker se v „Zvezdnem drevoredu" ravno
reja.
vsaka šola podučevala o kmetijstvu in sadjereji
f
potem
vodili.
140

osp. Jože Razboršek), župnik v Gradu tik Blej- pri Niederwaldu pod ta spominek spravili veliko dina skegav jezera, imenovan je za dekana radoljške deka- mita, da bi bil razdejal vse veliko delo med svečanostjo
OBV&UyJVIJV,W) *
nije. Čestitamo !
i
Novičar iz domaćih in tujih dežel.
Dunaja. — Přetekli petek zborovala je zbornica
zarad hudega deževanja pa so ga tam prvi spravili in deloma drugod porabili. — Ta novica je zeló osupnila vse nemške politične kroge, ker na „Germanijo*4 v Niederwaldu so sila ponosni in upali so, da jim bode ona varovala reko Reno za vse prihodnje čase.
poslancev prvič po praznikih.
tej seji naznanil je
lz Bukurešta
Tudi tukaj je bil sprejem ce
predsednik smrt poslancev dr. Kur an de in pa Urban eka, nadalje, da je trgovinska zbornica v Lineu dr. Schaupa zopet izvolila za svojega poslanca, kateri je pa ta&oj zopet prosil dopusta 14 dni. Nadalje naznanja predsednik vrsto sklepov gosposke zbornice, in celo vrsto (9) postav, katere so zadobile med veliko- ra(jo z oken
Srbska
carjeviča Rudolfa in Štefanije sijajen in presrčen, dne
m. bila je velika vojaška parada, katere se je
27
vdeležilo 16.000 vojakov vseh vrst, cesarjevič Rudolf in
kralj Karol bila sta na konjih sred vojakov in sta se
vdeležila parade, ki je trajala od pol 1. do 4. ure čas
5
ves
princesinja Stefanija in kraljica gledale ste pa
nočnimi prazniki potrjenje; nadalje naznanja vladin predlog postave, da sprejme država nadvojvoda Al-brehtovo železnico, predlog Schonererja in Fúren-kranz-a, da naj se privilegij severne Ferdinandové železnice ne podaljša, in interpelacija dr. Kopp a in drugov do vsega ministerstva zadevajoča postopanje vlade v zadevah dunajskega živinskega trga se prebere. Dalje pa so se obravnavali trije vladini predlogi v drugem branji.
Najbolj pomenljiva politična bila je interpelacija Kopp-ova, da samo nadaljuje ono sramotno postopanje
Tudi tukaj bil je cesarjevič Rudolf zeló slovesno in sijajno sprejet, in kljub slabega vre-
j
mena vršile so se vse slavnosti razun ljudske veselice namesto katere so se predstavljali gostoma posamezni
oddelki deležnikov ljudske veselice. Srbski narod je zeló
navduševalo to
jim g 1 a d k
Ruska.
»
bsk
cesarjevič sam govoril

Journal de St. Petersbourg
u
naznanja,
dunajskega mestnega zastopa, ki se prav nič ne ozira na korist města, ampak namerava samo nagajanje vladi.
da je večina velevlasti sprejela vabilo Angleške na kon
ferenco , katera naj bi predrugačila vprašanje o likvi daciji egiptovskih financ.
Misii
pride egiptovsko vprašanje sploh v razgovor.
se po pravici, da tako
ponedeljek zborovala je gosposka zbornica, včeraj pa zopet zbornica poslancev , in na dnevnem redu
bilo je prvo branje sklepa gosposke zbornice zarad pra vosodne uprave v kneževini Lichtensteinski in pa o vladinem predlogu glavnega računskega sklepa za leto 1881.
Dalje namestilne volitve v odseke, poročilo dav-kovskega odseka o peticijah, drugo branje predloga To-maščukovega zarad avtentičnega tolmačenja zadnjega stavka §. 28. tiskovne postave od dne 17. dec. 1862., dalje poročila budgetnega^ odseka o peticijah, in drugo
XXXIV. izkaz doneskov
za spominek dr. J. vitez Bleiweis-Trsteniškega,
Prenesek ostanka
XXXIII. ízkaza
Gospod Dragotin Rudež, grajščak in
dež. poslanec, v Gracarjevem turnu ........
„ dr. Josip Poklukar, državni in
deželni poslanec itd. v drugič
1736 gld. 79 kr,
10
V)
v>
O
»
branje pogodbe vlade s Štajersko zarad invazjonsfonda
in poročila o potrjenji volitev.
Zanimiva sta bila dva shoda na Dunaji, prvi v mestni dvorani, katerega je sklical Schonerer zarad severne železnice, drug pa přetekli ponedeljek shod voje sklical po-
vpra-

Skupaj
1751 gld. 79 kr,
katerega
lilcev VI. dunajskega okraja slanec dr. Kopp, kjer se je tudi razgovarjalo šanje severne železnice. Dr. Kopp zagovarjal je za
Telegram
55
Novicam".
Dunaj, 29. aprila ob 3. uri pop.
Začetkom današnje seje naznanil je predsed-
D u n aj najugodnejšo rešitev tega vprašanja bodi-si "tako, nik pisanje dr.Koppa, poslanca VI. dunajskega da železnico prevzame država ali pa po novi ugodni okraja Mariahilf, v katerem odloži poslanstvo.
Iz zanesljivega vira čujem, da je cesar že pod-
pogodbi z družbo, strogega naročila, rekel je dr. Kopp da ne sprejme od volilcev. Volilci pa so mu vse eno dali strogo naročilo, in zato se čuje, da je Kopp odložil svoj mandat
pisal
imenovanje g.vdr. Gogale za ljubij an
skega škofa.
(Čestitamo iz srca! Vred.) Pri
liodnja seja je v petek, dnevni red nepomenljiv.
Laška.
Capitale" zagotovlja, da se je Mancini
vnovič razgovarjal s kardinalom Sim eo ni-em, prefek
Listnica vredništva. Precast, g. L. G. v A. : Lepa
tom Propagande, da bi se zarad posestev tega zavoda hvala za poslano lepo povest, ž njo začnemo prihodnjie. Ve
dosegla mirna poravnava
seli nas. da ostanete stari starim !
Nemška.
Cesar večkrat boleha in vzájemnost
njegova z Bismarkom bolj in bolj pojemlje, ker cesar sam konservativen je bolj in bolj za spravo s katoličani in Rimom, Bismark in cesarjevič pa sta trda liberalca, ako nimata posebnih vzrokov, kazati se drugače. V državnem zboru obravnava se postava zoper socijaliste. Zanimiva je novica, katero je pripovedoval poslanec 8 gold. 37 kr Richter v zbornici o nakanah socijalistov. Kakor je on izvedel, povedala sta dva zadnji čas v zapor djana so-
Zitna cena
v Ljubljani 23. aprila 1884.
Hektoliter : pšenice domače 7 gold. 96 kr.
banaške
turšice 5 gold. 20 kr
soršice 6 gold
rži 5 gold. 53 kr.
cijalista, da so socijalisti za slovesno odkritje velikega narodno-nemškega spominka „Germanija" ob reki Reni 25 kr.
70 kr.
prosa 5 gold. 53 kr.
ječmena 4 gold. 71 kr.
ajde 5 gold. 69 kr.
ovsa 3 gold«
Krompir 2 gold. 59 kr. 100 kilogramov.
Odgovorni vrednik: Gustav Pire
Tisk in založba
Blaznikovi nasledniki v Ljubljani