198 Screening for unhealthy and harmful alcohol use among young athletes Abstract Alcohol consumption by young people is an important public health problem, although there is a lack of studies examining this issue among young athletes. Existing empirical studies suggest that participation in sports is a possible protective factor against excessive consumption of alcohol and other substances, while other studies suggest that participation in sports, and especially participation in team sports, is associated with increased rates of risky alcohol consumption. The aim of this study was to examine the prevalence of unhealthy and hazardous alcohol use among young athletes and the presence of depressive symptoms. We included 267 young athletes in the study, 147 men, 120 women, aged 18 to 21 years. We used two measurement instruments. We found that younger athletes reported significantly more risky drinking patterns and depressive symptoms than older athletes. A statistically significant difference was found between genders. Young female athletes reported more depressive symptoms. A relationship was found between risky drinking and age, and between levels of depressive symptoms and postponement of im- portant events. It is extremely important to recognize unhealthy and hazardous alcohol use in young athletes. It is important to have an appropriate professional team trained in recognizing and helping athletes with mental health problems. Keywords: risky drinking of alcohol, young people, sports, depression. Izvleček Uživanje alkohola med mladimi je pomemben javnozdravstveni problem, čeprav primanjkuje študij, ki bi preučevale to vprašanje med mladimi športniki. Opravljene empirične študije poudarjajo udejstvovanje v športu kot možni zaščitni dejavnik proti preko- merni uporabi alkohola in drugih snovi, druge raziskave pa kažejo, da je udejstvovanje v športu in zlasti sodelovanje v ekipnih špor- tih povezano s povečanimi stopnjami nevarnega pitja alkohola. Namen študije je bil raziskati pojavnost nezdravega in nevarnega uživanja alkohola med mladimi športniki in prisotnost depresivne simptomatike. V raziskavo smo vključili 267 mladih športnikov, 147 moških in 120 žensk, starih od 18 do 21 let. Uporabili smo dva mer- ska instrumenta. Ugotovili smo, da mlajši športniki poročajo o po- membno bolj tveganih vzorcih pitja in depresivnih simptomih kot starejši. Med spoloma se je pokazala statistično pomembna razli- ka. Mlade športnice poročajo o višji depresivni simptomatiki. Med tveganimi vzorci pitja alkohola in starostjo se je pokazala pove- zava ter tudi med višino depresivne simptomatike in zamujanjem pomembnih dogodkov. Izjemnega pomena je prepoznavanje nezdravega in nevarnega uživanja alkohola pri mladih športnikih. Pomembno je imeti ustrezen strokovni tim, ki bo usposobljen za prepoznavanje težav v duševnem zdravju športnikov in pomoč pri njih. Ključne besede: tvegano pitje alkohola, mladi, šport, depresija. Uroš Perko 1,2 , Maša Černelič Bizjak 2 Prepoznavanje nezdravega in nevarnega uživanja alkohola med mladimi športniki 1 Zavod Pelikan – Karitas zavod za socialno varstveno, preventivno, vzgojno izobraževalno in zdravstveno delo, Litijska cesta 24, 1000 Ljubljana 2 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola, Slovenija raziskovalna dejavnost 199 „ Uvod Ukvarjanje s športom ima lahko pomemb- no in pozitivno vlogo pri zdravju in razvoju otrok in mladine. Eno izmed področij, ki mu je v zadnjem času namenjene več po- zornosti, je varovalna vloga, ki bi jo lahko imela športna aktivnost pri preprečevanju uživanja drog in alkohola med mladimi. Medtem ko nekatere empirične študije po- udarjajo udejstvovanje v športu kot možni zaščitni dejavnik proti prekomerni uporabi alkohola in drugih snovi (Hellandsjø Bu idr., 2002; Lorente idr., 2004), druge raziskave kažejo, da je udejstvovanje v športu in zla- sti sodelovanje v ekipnih športih povezano s povečanimi stopnjami nevarnega pitja alkohola (Boyes idr., 2017; Scholes-Balog idr., 2015). Tako so rezultati sistematičnega pregleda longitudinalnih in intervencijskih študij pokazali, da je ukvarjanje s športom povezano z uživanjem alkohola, pri če- mer je 82 % vključenih študij potrdilo po- membno pozitivno povezavo (Kwan idr., 2014). Tudi novejše študije (Du Preez idr., 2017; Diehl idr., 2014) kažejo pozitivno po- vezanost med udejstvovanjem v športu in uživanjem alkohola ter na to, da je poraba alkohola med športniki pogosto tvegana in lahko vodi do odvisnosti. Poraba alkohola pa je odvisna od starosti, spola, športne pa- noge in kakovosti športnika. Razvojno obdobje adolescence naj bi bilo še posebno občutljivo, saj naj bi se v tem obdobju pogosteje pojavljali tvegani vzor- ci pitja alkohola ter tudi simptomi depre- sije (Klanšček idr., 2016). Razlage so morda lahko prav v značilnostih tega razvojnega obdobja. V populaciji mladih so odnosi med vrstniki še posebej pomembni kon- tekst pri oblikovanju mladostniškega vede- nja (Barker idr., 2019). Predhodne raziskave namreč kažejo, da so vrstniške skupine med najpomembnejšimi pri prenašanju ter uveljavljanju alkohola in drugih vedenj- skih norm med mladostniki (Kagesten idr., 2016). Športne ekipe in kultura pitja so še posebej pomemben vrstniški kontekst v populaciji mladih (Casey in Beadnell, 2010). Ti družbeni konteksti lahko oblikujejo nor- me in prepričanja o sprejemljivem vedenju s trajnim vplivom v odrasli dobi. Dokazi ka- žejo, da je pri tistih, ki ne uživajo alkohola pred 21. letom, manj verjetno, da ga bodo zaužili pozneje v življenju (Modric idr., 201 1). Zato je obdobje adolescence posebno po- membno obdobje in se šteje za ključno v zvezi s preventivnimi prizadevanji. Preventivno naj bi bilo po številnih raziska- vah seveda tudi športno udejstvovanje, ki lahko ščiti pred pojavom težav v duševnem zdravju – te so med otroci in mladimi vse bolj razširjene. Mnogo avtorjev (Maher idr., 2013; Poirel, 2017; Toker in Biron, 2012) na- vaja, da je športna aktivnost koristna za te- lesno ter tudi duševno zdravje. Pripomore k boljšemu razpoloženju, nižji ravni anksi- oznosti, stresa, depresivnosti in izčrpanosti, boljši samozavesti, občutku učinkovitosti in kognitivnim zmogljivostim, kot so spo- min, koncentracija in reševanje problemov. Športna aktivnost ima pomembno vlogo pri vzpostavljanju zdravega življenjskega sloga ter lahko pomembno prispeva k bolj- šemu zdravstvenemu statusu in večjemu zadovoljstvu z življenjem (Hooker in Ma- sters, 2016). Maher idr. (2013) so v svoji razi- skavi ugotovili, da mladi odrasli med 15. in 25. letom poročajo o višjem zadovoljstvu z življenjem na tiste dneve, ko so telesno bolj aktivni. Graupensperger idr. (2021) navaja- jo, da je lahko šport koristen za duševno zdravje, sodelovanje v skupinskih športih pa je najboljši dolgoročni napovedni de- javnik nižje depresivne in anksiozne simp- tomatike. Namen raziskave je bil raziskati: (i) razšir- jenost tveganih in škodljivih vzorcev pitja alkohola med mladimi slovenskimi športni- ki, (ii) razširjenost depresivne simptomatike ter (iii) specifične odnose med določenimi sociodemografskimi spremenljivkami in dejavniki, povezanimi s športom, kot napo- vedovalci škodljivega pitja alkohola. „ Metode Vzorec V raziskavi je sodelovalo 267 mladih kate- goriziranih športnikov, 147 moških in 120 žensk, starih od 18 do 21 let (M = 18,72 leta, SD = 0,91 leta). Instrumenti Uvodni vprašalnik. Z uvodnim vprašalnikom smo pridobili osnovne sociodemografske podatke (starost, spol, zdravstveni status, stopnja izobrazbe). Drugi del vprašalnika se je nanašal na podatke o pogostosti, in- tenzivnosti in povprečni količini športne aktivnosti ter na podatke o količini trenin- ga, številu tekem in uspešnosti v športu. Vprašalnik o stopnji tveganosti pitja alkohola AUDIT (angl. Alcohol Use Disorders Identifica- tion Test – AUDIT). Za ugotavljanje tvega- nih vzorcev pitja smo uporabili vprašalnik o stopnji tveganosti pitja alkohola (WHO, 2021). Vprašalnik AUDIT je oblikovala Sve- tovna zdravstvena organizacija. Gre za presejalni pripomoček, ki opredeljuje način uživanja in stopnjo tveganja pitja alkoho- la. Vprašalnik je sestavljen iz 10 vprašanj. Razdeljena so v tri dele, vsak se nanaša na način uživanja alkohola: tvegano uživanje alkohola, simptomi odvisnosti, škodljivo uživanje alkohola. Največje število točk je 40 oziroma največ štiri točke za vsako vprašanje. Vrednotenje je ločeno glede na spol (za moške in ženske). Seštevek 14 točk nakazuje veliko verjetnost škodljivega uživanja alkohola, seštevek točk več kot 19 pa pomeni veliko verjetnost odvisnosti od alkohola. Z vprašalnikom AUDIT ne diagno- sticiramo prisotnosti odvisnosti od alkoho- la, ampak ocenimo način uživanja alkohola in tveganje. Zanesljivost vprašalnika AUDIT je bila na podlagi Cronbachovega koefici- enta alfa dobra in je znašala 0,910. Vprašalnik depresivnosti (angl. The Center for Epidemiologic Studies Depression Scale – CES- -D). Za ugotavljanje depresivne simptoma- tike smo uporabili Vprašalnik depresivnosti (Radloff, 1977). Vprašalnik je namenjen merjenju stopnje depresivne simptomati- ke s poudarkom na afektivni komponenti. Rezultat pokaže telesne, afektivne, kogni- tivne in vedenjske simptome depresije. Vsebina vprašanj se nanaša na simptome, na katerih temelji tudi diagnoza klinične depresije: depresivno razpoloženje, ob- čutki krivde, občutki nemoči in brezupa, psihomotorična zavrtost, izguba apetita ter težave s spanjem. Vprašalnik obsega 20 postavk. Dobljeno število točk je lahko od 0 do 60, večje število točk pomeni resnejše simptome depresije. Vprašalnik je zanesljiv in standardiziran za starostni razpon od 11 do 90 let. Avsec in Musek (2010) navajata, da je slovenski prevod lestvice zanesljiv s koeficientom notranje konsistentnosti alfa = 0,86, v naši raziskavi pa je bil 0,87. Postopek Od posameznih trenerjev in selektorjev re- prezentanc ter panožnih zvez smo pridobili podatke in kontakte športnikov. Športni- kom, ki so zadostili vključitvenim kriterijem, smo poslali povabilo k sodelovanju v študiji po elektronski pošti s podrobnim opisom raziskave, nameni in cilji. Udeležencem raziskave je bila zagotovljena anonimnost in imeli so možnost kadarkoli odstopiti od izpolnjevanja vprašalnikov. Celoten proces zbiranja podatkov je bil izveden v skladu z zahtevami Zakona o varstvu osebnih po- 200 datkov (Uradni list RS, št.86/2004). Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko je odobrila protokol raziskave in izdala so- glasje za izvedbo raziskave (KME, št. 0120- 95/2018/6). Statistična analiza Odgovore na vprašalnik AUDIT in CES-D smo analizirali po navodilih in priloženem ključu. Zbrane podatke smo analizirali s programom SPSS 20.0 (Statistical Package for Social Sciences Inc., Chicago, ZDA). Za številčne spremenljivke smo izračunali arit- metično sredino in standardni odklon, za nominalne in ordinalne spremenljivke pa frekvenco in strukturni odstotek; za analizo povezanosti med številčnimi spremenljiv- kami smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient r, razlike med skupinami smo primerjali s t-testom. Statistično značilnost smo preverili na stopnji 5-odstotnega tve- ganja (p = 0,050). „ Rezultati Analiza rezultatov je pokazala, da so mladi športniki v povprečju dosegli razmeroma nizke ocene tveganega pitja alkohola oz. povprečne vrednosti na testu AUDIT 3,32 točke; opozoriti pa kaže na visok standardni odklon. Ocena depresivne simptomatike na podlagi vprašalnika CES-D je bila glede na povprečne vrednosti odgovorov visoka, to je 15,02 točke, in je blizu presečne vre- dnosti 16 točk, ki določa pomembno mejo in ki kaže na morebitno resnejšo depresiv- no simptomatiko (Tabela 1). Pri testu AUDIT vidimo, da so statistično značilne razlike med starostnima kategorijama (U = 4,214, p = 0,041), ni pa razlik na vprašalniku CES-D (U = 3,843, p = 0,109). Rezultati, ločeni po spolu, kažejo, da 15 % moških presega AUDIT > 8 točk, žensk ne- koliko manj, to je 9 %. Ocena depresivne simptomatike na podlagi CES-D je poka- zala, da 38,2 % vseh sodelujočih presega presečno točko in torej poroča o doživlja- nju zmerne do resne klinično pomembne depresivne simptomatike. Največje število točk, to je CES-D ≥ 22, je doseglo kar 23 % sodelujočih, kar pomeni, da glede na njiho- vo poročanje doživljajo zelo verjetno klinič- no pomembno depresivno simptomatiko. Pri rezultatih, ločenih po spolu, lahko vidi- mo, da več kot polovica športnic poroča o doživljanju klinično pomembne depresiv- ne simptomatike, saj presegajo presečno točko CES-D ≥ 16. Največje število točk, to je CES-D ≥ 22, je doseglo kar 35,80 % vprašanih športnic. Pri športnikih so rezul- tati nekoliko boljši, vendar še vedno visok delež presega presečno točko. Vidimo lah- ko, da 24,6 % vprašanih športnikov presega 16 točk, 22 točk ali več pa 12,70 %. Špor- tnice torej dosegajo statistično značilno višje povprečne vrednosti na testu CES-D kot športniki (U = 9,788, p = 0,000). Če po- vzamemo, rezultati na testu AUDIT kažejo, da so statistično značilne razlike tako med spoloma (U-test = 4,435, p = 0,013) kot sta- rostnima kategorijama (U-test = 4,214, p = 0,041). Moški in starejši športniki dosegajo Tabela 1 Ocena tveganega pitja in ocena depresivnih simptomov za celoten vzorec in razlike glede na starost N M SD Razlika med skupinama Ocena tveganega pitja (AUDIT) 212 3,32 4,02 Starost 18 in 19 120 3,90 4,50 U a = 4,214 p = 0,041* Starost 20 in 21 92 2,56 3,16 Ocena depresivnih simptomov (CES-D) 243 15,02 9,33 Starost 18 in 19 197 15,60 9,85 U a = 3,843 p = 0,109 Starost 20 in 21 46 12,54 6,77 Opomba. N = število udeležencev; M = aritmetična sredina; SD = standardni odklon. a U = Mann-Whitneyjev U-test; p = statistična pomembnost na ravni p ≤ 0,05; ** p < 0,001. Tabela 2 Razlike med spoloma v podrezultatih AUDIT in CES-D Športnice Športniki Razlika N M N M U a p Tvegano pitje (AUDIT) 92 2,59 120 3,90 9,788 0,000** < kot 8 točk 83 90,2 % 102 85,0 % 8 in > točk 9 9,8 % 18 15,0 % Depresivni simptomi (CES-D) 109 18,28 134 12,37 4,435 0,013* < kot 16 točk 49 45,0 % 101 75,0 % 16 do 21 točk 21 19,2 % 16 11,1 % 22 in > točk 39 35,8 % 17 12,1 % Opomba. N = število udeležencev. a U = Mann-Whitneyjev U-test; p = statistična pomembnost na ravni *p ≤ 0,05; ** p < 0,001. Tabela 3 Povezanost med proučevanimi spremenljivkami 1 2 3 4 5 6 7 8 1. Starost 2. CES-D – 0,115 3. AUDIT 0,217** –0,078 4. Starost Tek. 0,157** 0,151 –0,059 5. Tekme M. –0,087 0,119 0,045 –0,091 6. Trening ure 0,056 –0,079 0,026 –0,249** –0,027 7. Zanemarjam –0,059 –0,032 0,015 –0,078 0,059 0,152* 8. Zamujam –0,032 0,185** –0,021 – 0,118 0,117 0,204** 0,444** 9. Družabno –0,095 0,036 0,189** 0,039 –0,083 –0,243** –0,077 –0,142* Opomba. Starost = starost športnika; CES-D = stopnja depresivne simptomatike; AUDIT = stopnja tveganosti pitja alkohola; Starost Tek. = starost pri prvem nastopu na tekmovanju; Tekme M. = šte- vilo mednarodnih tekem v enem letu; Trening ure - število ur treninga v enem tednu; Zanemarjam - osredotočenost samo na šport in zanemarjanje drugih področij življenja; Zamujam = zaradi športa zamujam pomembne dogodke v življenju; Družabno = družabno življenje med športno kariero; * statistično pomembno na ravni p < 0,05; ** statistično pomembno na ravni p < 0,001. raziskovalna dejavnost 201 značilno višje povprečne vrednosti testa AUDIT v primerjavi z ženskami in mlajšimi športniki. Tabela 3 prikazuje, kako se povezujejo re- zultati testa AUDIT in CES-D s številom ur treninga na teden, številom mednarodnih tekem v enem letu, starostjo ob začetku tekmovanja v izbrani športni panogi, osre- dotočanjem le na šport in zanemarjanjem drugih področij, zamujanjem različnih po- membnih dogodkov zaradi športa ter koli- čino družabnega življenja. Vidimo lahko, da se dosežek na lestvici CES-D pomembno pozitivno povezuje s spremenljivko »zara- di športa zamujam pomembne dogodke«. Dosežek na lestvici AUDIT je pomembno, pozitivno, a nizko povezan s starostjo in družabnim življenjem. Ugotovili smo pozi- tivno, pomembno in nizko povezavo med opravljenim številom ur treninga na teden in osredotočanjem le na šport ob zane- marjanju drugih področij in zamujanju po- membnih dogodkov v življenju. Zaznati je tudi negativno, pomembno in nizko pove- zavo med opravljenim številom ur treninga ter zamujanjem družabnega življenja. „ Razprava Namen raziskave je bil raziskati: (i) razšir- jenost tveganih in škodljivih vzorcev pitja alkohola med mladimi slovenskimi športni- ki, (ii) razširjenost depresivne simptomatike ter (iii) specifične odnose med določenimi sociodemografskimi spremenljivkami in dejavniki, povezanimi s športom, kot napo- vedovalci škodljivega pitja alkohola. Namen raziskave je bil proučiti razširjenost tveganih in škodljivih vzorcev pitja alkoho- la med mladimi slovenskimi športniki. Re- zultati za celoten vzorec v povprečju niso kazali rizičnega vedenja mladih športnikov, vendar smo ob podrobnejšem pregledu ugotovili, da kar 12,7 % športnikov (15 % fantov in 9 % deklet) poroča o zelo tvega- nih vzorcih pitja alkohola. Avtorji (Du Preez idr., 2017; Diehl idr., 2014) opozarjajo na po- zitivno povezanost med udejstvovanjem v športu in uživanjem alkohola, da je poraba alkohola med športniki pogosto rizična in lahko vodi do odvisnosti. Pri interpretaciji je vedno treba upoštevati tri dejstva –da se praviloma navaja manjše količine po- pitega alkohola od dejanskih in da lahko običajno vsaki vrednosti prištejemo točko (Barbor idr., 2001); da ima alkohol različne učinke glede na starost in spol, zato se po- gosto priporoča presečna točka za ženske in mlade pri 7 in ne 8 točkah, določanje o presečni točki pa prepuščajo presoji tudi glede na nacionalne in kulturne standar- de; ter da gre pri mladostnikih pri vsakem pitju alkohola za tvegane vzorce pitja (Sor- ko in Boben, 2014). Ob upoštevanju nizke povprečne starosti športnikov, vključenih v naš vzorec, pa so pravzaprav skrb vzbuja- joče. Skoraj neverjeten je tudi podatek, da kar štirje vprašani športniki navajajo višjo vrednost od 17 točk. To pa je vrednost, pri kateri lahko gre za sindrom odvisnosti od alkohola. V nadaljevanju nas je zanimala tudi pojav- nost depresivne simptomatike med mladi- mi športniki. Ugotovili smo, da zelo velik delež športno aktivnih mladih poroča o pomembni de- presivni simptomatiki, saj več kot tretjina vzorca (38,30 %) dosega in presega preseč- no točko 16 na testu CES-D. Prav posebej je treba opozoriti na mlade športnice, ki so se izkazale kot zelo ranljiva skupina. Pri njih je povprečna vrednost na vprašalniku CES-D visokih 18,28 točke, kar nakazuje doživljanje resnih in klinično pomembnih depresivnih simptomov. Še bolj pa skrbi podatek, da več kot polovica sodelujočih mladih špor- tnic presega 16 točk pri vprašalniku CES-D, torej poročajo o klinično pomembnih de- presivnih simptomih. Tudi ob uporabi kon- servativnejšega reza pri 22 točkah je števi- lo še vedno izjemno visoko, saj omenjeni rez presega kar 35,80 % mladih športnic. Mlade športnice dosegajo tudi statistično pomembno višje povprečne vrednosti na testu CES-D v primerjavi z mladimi špor- tniki. Skrb vzbujajoč je podatek, da več kot polovica mladih športnic in četrtina mladih športnikov poroča o kliničnih simptomih depresije. Rezultati tudi kažejo, da med mlajšimi in starejšimi športniki sicer ni sta- tistično pomembnih razlik v poročanju o depresivni simptomatiki, se pa kaže jasen trend, saj so povprečne vrednosti športni- kov, starih 18 in 19 let, višje kot pri tistih v kategoriji 20 in 21 let. Opozoriti je treba, da je povprečje pri mlajši starostni skupini zelo blizu presečne točke 16. Ob naših rezultatih se težko strinjamo z avtorji (npr. Maher idr., 2013; Poirel, 2017), ki trdijo, da športna aktivnost ni koristna le za telesno zdravje, temveč tudi za du- ševno. Treba je poudariti, da gre v našem primeru za tekmovalne športe in da bi bilo v prihodnje treba podrobneje raziskati tudi področje rekreativnega športa in vpliv tega na boljši celostni zdravstveni status. Lahko pritrdimo Hafnerjevi in Ihanu (2014), ki na- vajata, da imamo tudi pri telesni aktivnosti svoje meje. Avtorja trdita, da telesni napor prek meja zmogljivosti namesto sprošča- nja prinese le dodaten stres, ki izčrpava obrambne mehanizme organizma. Kadar s treningom nenehno presegamo fiziološke meje telesa, se lahko trening konča tudi v dolgotrajni izčrpanosti in bolezenskih te- žavah, posebno takrat, ko začnejo posa- mezniki zaradi težav sami sebe manipuli- rati s poživili, enostransko prehrano ali pa nadkompenzacijo. Prav tako se lahko stri- njamo s Hoffmanom (2009), ki navaja, da lahko udejstvovanje v športu in intenziven trening kljub užitku in vzburjenju po drugi strani vodita do številnih poškodb in težav v duševnem zdravju. Poudariti je treba, da ni nujno, da sta vrhunski šport in njegove zahteve tista dejavnika, ki bi neposredno povzročala pojavnost in pogostost simp- tomatike določenih duševnih težav (Perko, 2021). Šport ima lahko vlogo dejavnika, ki npr. blaži neprijetno simptomatiko dušev- nih motenj, in je kot tak zgolj poligon, na katerem se latentne ali že nastale težave lahko manifestirajo. Seveda bi bilo treba za potrditev domneve opraviti dolgoročno študijo, da bi lahko trdili, da v šport priha- jajo otroci in mladi, katerih dosedanje ži- vljenjske razmere in okolje so pripeljali do nastanka določenih duševnih težav ali pa so te že celo izražene. Kot navajata Erzar (2007) in Markser (2011), je pojavnost depresije odgovor na stresne dogodke, pretirana pričakovanja, neuspeh ter pritiske iz okolja, zato ne sme prese- nečati, da je prav omenjena motnja tako pogosto diagnosticirana med športniki. V primerjavi s tujimi raziskavami lahko vidi- mo, da naši športniki pogosteje poročajo o klinično pomembnih simptomih depresije kot športniki v tujih raziskavah (Junge in Feddermann-Demont, 2016; Prinz idr., 2016; Nixdorf idr., 2013). V omenjenih raziskavah je delež športnikov, ki na testu CES-D pre- sega 16 točk, med 12 in 20 %, povprečne vrednosti pa so med 8 in 12 točkami. Po- dobno kot v tujini pa tudi naše športnice pogosteje poročajo o pomembni depresiv- ni simptomatiki in dosegajo višje povpreč- ne vrednosti kot moški. Tudi naši rezultati, ki nakazuje višjo depresivno simptomatiko med mlajšimi kot starejšimi, so skladni z re- zultati v omenjenih tujih raziskavah. „ Zaključek Ugotovili smo, da je delež mladih športni- kov, ki poročajo o tveganih vzorcih pitja in klinično pomembnih simptomih depresije 202 – ti po vsej verjetnosti niso obravnavani, kot bi morali biti, in najbrž tudi ne prepo- znani – visok. Posebno ranljive so mlade športnice, saj jih več kot polovica poroča o klinično pomembni depresivni simptoma- tiki. Mladi športniki pa izkazujejo tvegane vzorce pitja. Pri mladostnikih govorimo pri vsakem pitju alkohola o tveganih in škodlji- vih vzorcih pitja. Po našem vedenju v Slo- veniji nimamo izdelanega sistema za zgo- dnje zaznavanje težav v duševnem zdravju, hkrati pa imamo mnogo premalo ustrezno usposobljenih terapevtov, ki bi lahko po- magali športnikom. Zato je nujna sestava ustreznega strokovnega tima, usposoblje- nega za prepoznavanje težav v duševnem zdravju športnikov in pomoč pri njih. „ Literatura 1. Babor, T. F., Higgins-Biddle, J. C., Saunders, J. B. in Monteiro, M. G. (2001). The alcohol use disorders identification test. Geneva: World Health Organization. 2. Barker, K. M., Subramanian, S. V., Berk- man, L., Austin, S. B. in Evans, C. R. (2019). Adolescent sexual initiation: A cross-clas- sified multilevel analysis of peer group, school, and neighborhood-level influ- ences. Journal of Adolescent Health, 65(3), 390–396. https://doi.org/10.1016/j.jadohe- alth.2019.03.002 3. Boyes, R., O’Sullivan, D. E., Linden, B., McI- saac, M. in Pickett, W. (2017). Gender- specific associations between involve- ment in team sport culture and canadian adolescents’ substance-use behavior. SSM – Population Health, 3(C), 663–673. https://doi.org/10.1016/j.ssmph.2017.08.006 4. Casey, E. A. in Beadnell, B. (2010). The struc- ture of male adolescent peer networks and risk for intimate partner violence perpetration: Findings from a national sample. Journal of Youth and Adolescen- ce, 39(6), 620–633. https://doi.org/10. 1007/s10964-009-9423-y 5. Diehl, K., Thiel, A., Zipfel, S., Mayer, J. in Sch- neider, S. (2014). Substance use among elite adolescent athletes: Findings from the GOAL Study. Scandinavian journal of medicine & sci- ence in sports, 24(1): 250–258. 6. Du Preez, E. J., Graham, K. S., Gan, T. Y., Mo- ses, B., Ball, C. in Kuah D. E. (2017) Depression, anxiety, and alcohol use in elite rugby lea- gue players over a competitive season. Cli- nical journal of sport medicine: official journal of the Canadian academy of sport medicine, 27(6): 530–535. 7. Erzar, T. (2007). Duševne motnje: psihopatolo- gija v zakonski in družinski terapiji. Celje: Celj- ska Mohorjeva družba. 8. Graupensperger, S., Sutcliffe, J. in Vella, S. A. (2021). Prospective associations between sport participation and indices of mental health across adolescence. Journal of Youth and Adolescence, 50(7): 1450–1463. 9. Hafner, M. in Ihan, A. (2014). Prebujanje: Psiha v iskanju izgubljenega Erosa –psihonevroimu- nologija. Alpha center. 10. Hoffman, J. S. (2009). Introduction to a kinesio- logy: studying physical activity. Champaign, IL: Human kinetics. 11. Hellandsjø, Bu., Watten, E. T., Foxcroft, R. G., Ingebrigtsen, D. R. in Relling, G. (2002). Teenage alcohol and intoxicati- on debut: The impact of family sociali- zation factors, living area and partici- pation in organized sports. Alcohol and Alcoholism, 37(1), 74–80. https://doi. org/10.1093/alcalc/37.1.74 12. Hooker, S. A. in Masters, K. S. (2016). Purpose in life is associated with physical activity me- asured by accelerometer. Journal of health psychology, 21(6): 962–971. 13. Junge, A. in Feddermann-Demont, N. (2016). Prevalence of depression and anxiety in top- -level male and female football players. BMJ open sport & exercise medicine, 2(1): 62– 87. 14. Lorente, F. O., Souville, M., Griffet, J. in Gre- lot, L. (2004). Participation in sports and alcohol consumption among French adolescents. Addictive Behaviors, 29(5), 941–946. https://doi.org/10.1016/j.add- beh.2004.02.039 15. Maher, J. P ., Doerksen, S. E., Elavsk, S., Hyde, A. L., Pincus, A. L., Ram, N. in Conroy, D. E. (2013). A daily analysis of physical activity and satis- faction with life in emerging adults. Health Psychology, 32(6): 6 47. 16. Markser, V. Z. (2011). Sport psychiatry and psychotherapy. Mental strains and disorders in professional sports. Challenge and an- swer to societal changes. European archives of psychiatry and clinical neuroscience, 261(2): 182. 17. Modric, T., Zenic, N. in Sekulic, D. (2011). Sub- stance use and misuse among 17–18 com- ments old Croatian adolescents: Correlation with scholastic variables and sport factors. Substance Use & Misuse, 46(10), 1328–1334. 10.3109/10826084.2011.579677 18. Nixdorf, I., Frank, R., Hautzinger, M. in Beck- mann, J. (2013). Prevalence of depressive symptoms and correlating variables among German elite athletes. Journal of clinical sport psychology 2013; 7(4): 313–326. 19. Radloff, L. S. (1977). The CES-D Scale: a self- -report depression scale for research in the general population. Applied psychological measurement, 1: 385–401. 20. Perko, U. (2021). Izbrani vidiki duševnega zdravja med športniki (doktorska disertacija, Fakulteta za vede o zdravju). Univerza na Primorskem. 21. Prinz, B., Dvořák, J. in Junge, A. (2016). Symp- toms and risk factors of depression during and after the football career of elite female players. BMJ open sport & exercise medicine, 2(1): 000124. 22. Poirel, E. (2017). Psychological benefits of physical activity for optimal mental health. Sante mentale au Quebec, 42(1): 147–164. 23. Scholes-Balog, K. E., Hemphill, S. A., Kre- mer, P. J. in Toumbourou, J. W. (2015). Relationships between sport participati- on, problem alcohol use, and violence: A longitudinal study of young adults in Australia. Journal of Interpersonal Vi- olence, 31(8), 1501–1530. https://doi. org/10.1177/088626051456796 24. Sorko, N. in Boben, D. (2014). Pasti odraščanja v alkoholni kulturi: Analiza nekaterih ključnih dejavnikov odnosa do alkohola slovenskih osnovnošolcev. Ljubljana: Društvo Žarek upa- nja. 25. Toker, S. in Biron, M. (2012). Job burnout and depression: unraveling their temporal relati- onship and considering the role of physical activity. Journal of applied psychology, 97(3): 699–710. 26. Kagesten, A., Gibbs, S., Blum, R. W., Mo- reau, C., Chandra-Mouli, V., Herbert, A. in Amin, A. (2016). Understanding factors that shape gender attitudes in early adolescence globally: A mixed-me- thods systematic review. PLos One, 11(6), e0157805. https://doi.org/10.1371/journal. pone.0157805 27. Klanšček Jeriček, H., Roškar, S., Britovšek, K., Scagnetti, N., Kuzmanić, M., Anderluh, M. B. in Blenkuš, M. G. (2016). Mladostniki o dušev- nem zdravju. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. 28. Kwan, M., Bobko, S., Faulkner, G., Donnelly, P. in Cairney, J. (2014). Sport participation and alcohol and illicit drug use in adolescents and young adults: A systematic review of longitudinal studies. Addictive behaviors, 39(3), 497–506. 29. World Health Organization. (2001). Health and development through physical activity and sport. https://www.who.int dr. Uroš Perko, mag. kin., spec. gešt. psihoterapije uros.perko@siol.net