CENA 500 din — Leto XLI - št. 45 Kranj, petek 10. junija 1988 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO PRIKAZ OPREME ZA ZAŠČITO IN VARNOST Kranj, 10. junija - Danes bodo zaprti 16. sejem opreme in sredstev civilne zaščite, na katerem je od torka sodelovalo prek 560 domačih in tujih razstavljalcev dosežkov za zaščito in varnost. Osrednja prireditev, ki jo je letos odprl predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Nikola Filipovic, je bila v sredo vaja Kranj 88, na kateri so prikazali reševanje iz visokih objektov... Več na zadnji strani. - A. Ž. - Foto: G. Sinik stran 9 KMET DOBRO ŽIVI, KO GRE TUDI DELAVCU DOBRO ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Jutri tekmovanje kovinarjev - Kranj, 10. junija — Medobčinski svet Zveze sindikatov za Gorenjsko tudi letos pripravlja Proizvodno delovno tekmovale kovinarjev, elektrikarjev, Svtomehanikov in voznikov porenjske, ki bo jutri, 11. juni-la> v osmih gorenjskih delov-n>h organizacijah. Tekmovale, ki je hkrati tudi izbirno za Republiški memorial Franca |-*skoška Luke v Mariboru, se odvijalo v 21 panogah. Nanj je prijavilo prek dvesto tekmovalcev. V Iskri v Železnikih °°do preverjali teoretično in Praktično znanje strugarji in orodjarji, v Iskri Kibernetiki ^rusilci, v KOP-u v Kranju konstrukcijski ključavničarji, v Iskrini srednji šoli v Kranju e'ektrikaiji, v tržiškem Peku rezkalci, v Verigi Lesce kovači ln plamenski varilci, medtem "o bodo livarji in varilci REO, 1fG in MAG merili svoje zna-nJe v jeseniški Železarni. Kot vsako leto bodo hkrati tekmovali tudi avtomehaniki, avtoelektrikarji in vozniki. Organizator njihovega tekmova-^ J<* Zveza šoferjev m avto ?ehariikov z Bleda, tamkaj bo-^tu
  • ,bijega usmerjenega izobraževanja, kar 72 odstotkov n»»merava na peto, tehniško stopnjo. ye *'S()kega odstotka kandidatov za tehnike bi bili lahko iz vsega srca toel i* ? '"«'<' njimi ne bi bilo tudi veliko slabih učencev, ki se vse leto °Sn J" z negativnimi ocenami. To je še posebej značilno v mestnih otjs?Vlj''ri Šolah. Iz šole Simona Jenka, na primer, lotos namerava kar 86 njjL *!)v učencev na peto stopnjo in le štirinajst odstotkov na četrto ali trier podeželju je razmerje manj raztegnjeno. V Preddvoru, na pri to s,' narn<'i >' i i>:i I .totkov osmošolcev na peto m 41 odstotkov načeti Iti ,<,pnj(l- Ali preddvorski otroci bojj stvarno gledajo na svoje sposobno-Otror U(n' "I"'1' an Pa Sl> premalo ambiciozni? ln obratno: SO mestni Da k Preveč lahkomiselni, češ, v srednji šoli se bom malo bolj potrudil, U OO Z(> C;,,,-, riov ^f?an-i°' da bo že šlo, je namreč sila jalovo. Poglejmo številke, od os-Sredn^0-^'' !;,'n'''ilriJl> izpred petih let je lani končalo tehniško stopnjo saio r~ 4) ,Klstolkov učencev, medtem ko se jih je v prvi letnik vpi-pi-eu ' "dstotkov. Pomeni, da je bilo skoraj četrtino učencev (in staršev) te|<. run" lahkomiselnih, ambicioznih? Obstaja namreč tudi tale poda-^•Wvprečna ocena i/, osnovne šole pade v srednji šoli v naravoslovju šolj 'U,1M1(,lnPol. v- družboslovju za eno. Če je bil torej učenec v osnov m Prav dober, bo v srednji le dober ah še to ne. vko['H(ls J<> razmerje prijavljenih v srednješolske programe 72 proti 27 pOtJh"1-'HU sl"Pnjc> (devet učencev pa se sploh ni prijavilo). Mlade sicer XX. zbor gorenjskih aktivistov v Podlju-belju Slavnostni govornik bo Tone Anderlič Tržič, junija - Organizator letošnjega jubilejnega 20. zbora gorenjskih aktivistov, borcev, internirancev in mladine, ki bo v nedeljo, 19. junija, ob 11. uri na motokrosu v Podljubelju, je Občinska konferenca socialistične zveze Tržič. Pred tem, ob 10. uri bo pri spomeniku internirancem na Ljubelju krajša spominska slovesnost, ki bo zamenjala vsakoletno proslavo oziroma srečanje internirancev in mladine. Krajši kulturni program bodo tu pripravili člani KUD Jelendol - Dolina. Na zboru aktivistov pa bo slavnostni govornik Tone Anderlič, predsednik Republiške konference zveze mladine Slovenije. V kulturnem programu bodo nastopili združeni tržiški pevski zbori, folklorna skupina Karavanke, plesna skupina Elektra MGT ter pihalni orkester Tržič. D. D. Ne iz delegatskih klopi Zakaj nova cestna varianta skozi Puštal? Škofa Loka, 9. junija - Delegat mestne krajevne skupnosti oziroma prizadetih Puštalcev je na zasedanju skupščinskih zborov prejšnjo sredo zvarnil odgovor na aprilsko vprašanje v zvezi s študijo o novi cestni varianti izhoda iz Škofje Loke v Poljansko dolino. Krjani na svojih pet vprašanj, kot je dejal, niso dobili konkretnih odgovorov, zlasti pa jih zanimajo strokovne osnove in ekonomska upravičenost drugačnega razvozlavanja prometnega zamaška v Škofji Loki. naj bi se jih čim več odločalo za čim bolj zahtevno i/.obra u če to pomeni, da kar četrtina generacije meri previsoko glede pred/nanje, sposobnosti, motiviranost, potem ni odveč vpraša ,e Vendarle ni pametneje stati na bolj trdnih tleh. \e nazadnje tudi "sip m zaitonj. H .Jelovčan CELJSKE d MESNINE ^'•unskl Ja nša na kandidatni listi juna, 7. juniju - Nu skoruj devet ur trujujoči 11. seji so ru/.pruvljuli o primeru Junša, sprejeli kandidatno listo organov ZSMS. volj° V()lltvan v organe konference ZSMJ, kamor so mladi vedn^'^uc^' '^onetu Anderliča ln sprejeli informacijo, da še Aktualizacija dogodkov ren.,felim,a' 7 iunii« - Nu i Horc# k»»fcrence ZSMS r«ner i„ Tasic ter sprejeli I »zv( n ' v"h,v'lh v organe kon v*dnoViUdi T°neta A'"1"1" ' Preds/i znano, i/ katere republike bo novi /vezni mladinski reda 6 (,vorunu posebno v/valovila. Točka dnevnega Kod k i h* nurnreč napovedovala razpravljanje 0 aktualnih do Ivun.x\y (U"zav|. ki so povzročeni s priprtjem .Janeza Janše, Sedo* M(),'s,nerja m Davida T asica. Mladi so nu pobudo pred-kateri0 ^M.S sprejeli posebno idejnopolitično oceno, v Ustral Pravijo tudi, da potekajo* i procesi vodijo v pom °vanje demokratične civilne družbe in v žudnji instanci Jug0s^Jv° ()K'ožunje poskusov demokratičnega socializma v od D^ SUrn» razpravi smo bili priča najrazličnejšim mnenjem nerabvoia*kim obveznikom k vrnitvi vojaških knjižic, ge-pripr4U>,T.ni 1,r* "inutnemu .-dovenskemu trajku od dvotednici Postd.J,r ns® i • juniju ob 11. uri), koo' retnin praianjem r*dne ' lm T iaiu Ki Mu, CK ZKS, do pozivov k uvedbi iz- J-K« s unju notr.ij slovenske ZSM. či hče0LSp't'•'(>,•' konkretnih sklepov, med drugim tudi potno gati »j 1 lv' 1 Borštnerju, ki živitu v Škofji Loki, so dele ^titid. ,S"Vil1' za kandidatno listo organov H K ZSMS v novem ski k U ln< >m obdobju. 30. juniju bodo nu republiški kundiducij Sko " lko v glusovunje ponujeni Junez Junša, Du kretart *i J°A'"* '"koli za predsednika ter Andrej Verlič zu se-Ja s»ovenske ni organizacije Vine Bešter Kaj počnejo geologi v Zmincu? Škofju Loku, 9. junija - Je že tako, da ljudje z nezaupanjem gledajo na vse,kar se dogaja okrog rudnika urana v Zirov-kem vrhu in jedrsko energije sploh. In ker je zadnje čase spet veliko slišati o izbiri lokacije za shranjevanje srednje in nizko radioaktivnih odpadkov iz atomske centrale v Krškem, je ljudem sumljivo tudi raziskovanje geologov V okolici Škofu1 l,oke. Avgust Cebulj iz Geološkega zavoda v Ljubljani zatrjuje, da nikakor ne iščejo lokacije za skladišče radioaktivnih odpadkov, ampak opravljajo geološke raziskave grodenskih in karbonskih peščenjakov za ugotavljanje obstoja uranove rude in rude bakra. Raziskave oprav Ijajo po pro-gramu raziskovalne skupnosti Slovenije oziroma enote za odkrivanje in raziskovanje surovin splošnega pomena. U Jelovčan O0RCJ OCR€> Kranj, 8. junija - Minuli torek so v turistični agenciji Odisej pripravili prvega izmed letošnjih Odisejevih večerov, ki bodo vse poletje skrbeli, du bi bilo življenje v starem delu mestu boj veselo. Hkruti bodo večeri priložnost, du se nu odru pred turistično agencijo predstuvijo še neznuni umetniki Krunju in okolice, svoj progi a m pu bodo pripruvili tudi izkušeni posumczniki in skupine. Nu prvem Odisejevem večeru so štufetno palico prinesli čluni kulturno-umctniške sekcije Osnovne šole Lucijan Seljak i/ Krunju in mladi glasbeniki i/ Škofje Ix)ke. Več o prireditvi na /adnji struni, loto: (i. Šinik Priložnost za temeljitejši pogovor se iz delegatskih klopi seli v krajevno skupnost. Strah Puštalcev, da bodo izgubili svoje lepe vrtove, je človeški, zlasti ker je bila obvoznica s tunelom pod Stenom dogovorjena že leta 1980 in v planih ponovno verificirana leta 1986. Zakaj kar naenkrat študija o novi varianti skozi Puštal? Gradnja obvoznice s tunelom bi bila tako draga, da republiška skupnost za ceste kot investitorica tega zalogaja še dolgo vrsto let ne bo prežvečila, še manj pa je pričakovati, da bi ga zmogli v škofje- Polovica črpalk brez super bencina Kranj, 9. junija — Brez super bencina je danes 15 do 32 bencinskih črpalk na Gorenjskem, pri Petrolu pa obljubljajo, da se bo okrog 15. junija preskrba izboljšala. Ker so dobave za dobrih 40 odstotkov manjše kot običajno, zaloge pa so bile zaradi večje prodaje pred nedavno podražitvijo pičle, tudi na mnogih gorenjskih bencinskih črpalkah primanjkuje super bencina, dovolj pa imajo navadnega in drugih goriv. Danes je tako brez super bencina ostalo 15 do 32 črpalk, tudi prihodnje dni bodo prednostno oskrbovali črpalke na najbolj prometnih točkah: v Škofji Loki, na Laborah in Primskovem v Kranju, po eno v Tržiču, Radovljici, Bledu, Bohinjski Bistrici, Jesenicah, Kranjski gori in Medvodah ter obe na avtocesti. Pri Petrolu obljubljajo, da se bo preskrba izboljšala okrog 15. junija, torej sredi prihodnjega tedna. Dodati velja, da je bila prodaja bencina na Gorenjskih črpalkah v letošnjih prvih štirih mesecih 19 odstotkov večja kot lani v tem času, maja pa 20 odstotkov večja. M. V. loški občini. Ker je prometni za-mašek v mestu vse hujši, ker se po strmem klancu skozi ozka »vrata« proti Poljanski dolini prevaža težak in tudi nevaren tovor, bi bilo prav, če bi poiskali cenejšo začasno varianto, kako bi ta promet mesto obšel. V ta namen je občinski izvršni svet imenoval posebno komisijo, ki ima skupaj s strokovnjaki nalogo, da izdela študijo začasne cestne rešitve, ki bi jo bilo mogoče financirati. O tem je bil že prej tudi pogovor v mestnih krajevnih skupnostih. Skoda, ker so utemeljitve umestnosti iskanja nove začasne obvoznice zgolj opisne in še te izrečene zelo na pamet. Ne nazadnje prav zato tudi nezadovoljstvo z odgovorom na delegatsko vprašanje v skupščini. Odgovoru resnično manjkajo konkretni podatki, številke: kdaj ima rešubliška cestna skupnost sploh namen graditi obvoznico s tunelom, ali bi bila nova varianta uresničena prej in kdaj bi to bilo, koliko bi stala prva in druga varianta, kakšni bi bili razen republiškega morda še drugi viri denarja in podobno. Samo s takimi argumenti se b§ ljudi dalo prepričati. H jelovčan VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347 ^mYmw.mmiG*jis 2. stran NOVICE Df DOGODKI Petek, 10. junija JOŽE KOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Česar človek ne razume, tega se boji To je misel francoskega pesnika Jeana Rostanda, ki je postala tudi zaradi dogodkov okrog aretacije Janše, Borštnerja in Tasiča zadnje dneve v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji izredno aktualna. Ljudski nemir in protest v tem primeru sta povsem razumljiva. Na vprašanja ni konkretnih odgovorov, kolikor pa je teh odgovorov in pojasnil ob tem dogodku, so večinoma splošna, nekonkretna, obdana s pajčevino skrivnosti, neprepričljiva. Vsaka neprepričljivost pa sadi dvome, povzroča različne komentarje, pa tudi negotovost in strah. Začudenje ob teh dogodkih je večje tudi zaradi tega, ker je Slovenija še posebno zadnji dve leti zajemala učno snov demokratizacije družbenega in političnega življenja z veliko žlico, ko se je javnost navajala marsikaj zvedeti in povedati, kar v preteklosti ni bila praksa, in s tem vzgajala tudi sebe. Zaupanje v sistem in njegove sposobnosti, da stopi na pot večje vsesplošne domokratizacije in hkrati s tem iz krize, se je povečevalo. Stvari, ki se dogajajo zadnje čase, to zaupanje majejo. Nimamo pravice in namena ugotavljati ali so obtožbe in stvari okrog njih tajnost in bi njihovo razkritje ogrozilo državo. Naša dolžnost pa je opozarjati na družbene in politične razsežnosti tega dogodka. Zato bi bila tudi kakršnakoli trditev, da je glas javnosti v tem primeru tudi dejanje zoper državo in JLA, globoko škodljivo in zmotno. Na marsikaj so dogodki okrog Janše, Tasiča in Borštnerja neizpodbitno opozorili. Na to, daje treba v naši kazenski zakonodaji opustiti vse, kar je preživeto, kar ni skladno z družbenimi razmerami in smermi sodobnega prava v svetu. Pravni strokovnjaki ta čas na to vedno ostreje opozarjajo, glasovi o tem pa so bili dokaj d, pogosti tudi v razpravi o spremembi zvezne ustave in snovanja nove republiške ustave. In drugič. Nedvomno bo treba ugrizniti v kislo jabolko pristojnosti civilnih in vojaških sodišč v smislu predlogov, da bi vojaška sodišča delovala samo v vojni oziroma bi bile njihove pristojnosti vezane samo na vojaške osebe. V tem pogledu v Eropi ne bi bili izjema, ampak bi se pridružili mnogim, sicer večinoma zahodnim državam, ki imajo to že tako urejeno. Poskušajmo te predloge trezno razumeti, brez politizacije in namigovanj, da spet kdo nekoga napada in ogroža. Priložnost za to se nam ponuja že sedaj, ko spreminjamo ustave. S tem bomo gradili trden pravni red in državo na kar se pogosto sklicujemo, podirali trdnjave nezaupanja in odstranjevali žarišča strahu. Posvetovanje madžarskih in naših strokovnjakov o pridobivanju urana Primerjav ni bilo moč potegniti Škofja Loka, 2. junija - Strokovnjaki madžarskega rudnika urana Mecsek in našega rudnika urana Žirovski vrh so na dvodnevnem posvetovanju govorili o dosedanjih izkušnjah pri rudarjenju. V madžarskem rudari ju že 32 let, torej imajo dosti več izkušenj kot v našem, toda žal so bili še bolj skrivnostni, kot so naši strokovnjaki, dobrih primerjav ni bilo moč potegniti. Dvodnevno posvetovanje se je začelo s plenarnim zasedanjem, ki je bilo namenjeno tudi javnosti, saj so ga napolnile splošne teme o dosedanjih izkušnjah pri rudarjenju in z njim povezani skrbi za ljudi in okolje. V nadaljevanju pa so strokovnjaki pozornost posvetili posamičnim vprašanjem, ki zadevajo njihovo delo, posvetovanje je potekalo v geološki, rudarski in predelovalni sekciji. Na plenarnem zasedanju so strokovnjaki rudnika urana Žirovski vrh spregovorili o bolj ali manj znanih stvareh, na pritiske javnosti oziroma ekologov so jih morali zlasti v zadnjih letih že večkrat pojasniti, saj je rudnik urana poleg jedrske elektrarne mesto, kamor ekologi zastavljajo vprašanja, ki zadevajo uporabo jedrske energije in izposlovali moratorij. Rudnika urana pa se dotika tudi vse več raziskav, saj skrbi o njegovem vplivu na okolje zakonsko predpisano redno spremljanje nikakor ne morejo razbliniti. Povedati velja le to, da se bo poleg Inštituta Jožef Štefan v meritve vpliva rudnika na ljudi in okolje vključila tudi podobna nemška strokovna institucija iz Munchna. Z večjim zanimanjem smo seveda pričakovali, kaj bodo Dove-dali madžarski strokovnjaki, ki v rudniku urana Mecsek pri Pecsi rudarijo že 32 let in imajo torej veliko več izkušenj kot naši. Vendar so bili žal še bolj skrivnostni kot naši, pri njih je skrivnost celo to, koliko uranovega oksida pridobijo, ki ga tako kot iz našega rudnika pošiljajo v nadaljnjo predelavo (v Sovjetsko zvezo), nazaj pa dobe gorilne elemente za jedrsko elektrarno. Povedali so le, da je zmogljivost njihovega rudnika nekajkrat večja, da je le kilometer oddaljen od večjega mesta (Pecs) in »da so ljudje z rudnikom zadovoljni«. Tudi na vprašanja o raziskavah vpliva rudnika na okolje so bili bolj ali manj skrivnostni, slišali smo le, da je pri njih največji problem silikoza med rudarji, meritve radona in njegovih potomcev v življenjskem okolju pa so po nekaj letih opustili. Pravih primerjav torej ni bilo moč potegniti in posvetovanje je tako ostalo v mejah izmenjave zgolj rudarsih izkušenj. _ M. Volčjak Ker je izpuščeni tretji odstavek popolnoma spremenil smisel sestavka, ga še enkrat v celoti objavljamo. GLAS Ob 35 - letnici izhajanja je kolektiv Liorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in piiemo: Štefan 2argi (glavni urednik in direktor,) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože KoSnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (go renjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Sto-jan Saje (družbene organizacije in društva, SLO IN DS, ekologija), Danica Zavrl - Žlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozne (lektoriranje). i Naročnine za 1. polletje 15.000 din.__ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 - 31999 Telefoni: direktor in glavni urednik 28 463, novinarji in odgovorna urednica 21 - 860 in 21 - 835, ekonomska propaganda 23 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 - 1/72. PRED RAZŠIRJENO SEJO SLOVENSKIH SINDIKATOV Predolgo »bivanje« na funkcijah otopi sindikati: Kranj, 6. junija — Močan dvom je na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Kranju obhajal njegove člane, ko so tehtali oba kandidata za prihodnjega sekretarja republiškega sindikata. Prigovore so imeli že k načinu kandidiranja, ki prihajajo »od zgoraj«, pa tudi k primernosti kandidatov, češ naj vsebinsko in kadrovsko prenovljen sindikat vodijo strokovni, revolucionarni, v združenem delu prekaljeni ljudje, ne pa dolgoletni sindikalni profesionalci. Kot je splahnela revolucionar- naj ravnajo v duhu prenove in nost v gradivih za prihajajočo kandidata zavrnejo, ali pa naj se razširjeno sejo republiškega sin- taktno uklonijo ob dejstvu, da je dikata, ki so bili v februarskih eden od kandidatov vendarle konceptih še bistveno pogum- »nas človek« in da nikoli ni od-nejši in udarejši, tudi v kadrova- več imeti človeka z Gorenjske v nju sindikalnih voditeljev ni sle- enem od republiških vrhov, du o tem, da se pripravljajo k prenovi organizacije, ki naj po- Kandidata za prihodnjega sestane bolj delavska. Ta ton je kretarja, Rajko Lesjak s Koro-prevladoval v razpravah kranj- škega in Branko Iskra z Gorenjskega sindikalnega predsedstva, ske, sta se v »ožji izbor« uvrstila ko so nihali med odločitvijo, ali na zadnji seji predsedstva Repu- bliškega sveta zveze sindikatov, in sicer izmed 16 predhodno evidentiranih. V kranjskem sindikalnem predsedstvu sodijo, da so na ta način postavljeni pred izvršeno dejstvo in da se pred- tem niso imeli možnosti opredeljevati do morebitnih drugih gorenjskih kandidatov. Ko bi to možnost namreč imeli, bi jim bil mnogo bolj po meri sindikata delavcev človek iz tovarne, sindikalni aktivist večje strokovne širine, zagnanosti in revolucionarnosti. Govorili so tudi o dveh, treh primernih imenih, vendar kot kaže, niso prodrla na republiško listo. Ljudem, ki vrsto let krožijo z ene sindikalne (ali ka- ke druge politične) funkw-drugo, pa verjetno ni veUk* sprememb, ki so potrebne d* ski organizaciji. d Naj je taktno do »svojega1^ veka« ali ne, naj bi bilo s W kadrovsko politiko okrnjeno1 doče gorenjsko zastopstvo v1 publiških sindikalnih organi111 tem trenutku sploh ni poB1^ no. Bolj je važno, ali so pon#! ljudje primerni za odgov«" mesto, zlasti v trenutku, WJ beseda o svežem vetru v si' mi katu, ko delavci kličejo po °r»" nizaciji, ki bo gorela za njih0), interese. V Kranju so preso^ da omenjena kandidataJiist2-DM ŽW Sandi Bartol, predsednik škofjeloškega sindikata Sindikat po meri delavcev Škofja Loka, 9. junija — »Skupni imenovalec vseh dosedanjih razprav o tezah za republiški svet 24. junija, ki so bile v nekaterih osnovnih organizacijah (Gorenjska predilnica, LTH) izjemno kakovostne, je, da mora naš sindikat spremeniti obraz, predvsem se osamosvojiti od države; nekateri celo pravijo, da to ne bi smela biti več družbenopolitična organizacija, ampak družbena organizacija delavcev,« je uvodoma dejal Sandi Bartol, predsednik škofjeloškega sindikata. stanja v občini, kjer sicer nismo obremenjeni z velikimi slabostmi v gospodarstvu, vendar pa je tudi nam, našim delavcem gospodarska politika odnesla zelo velik kos akumulacije, načela osebne dohodke.« Druga pomembna stvar, o kateri se bo slovenski sindikat moral izreči, pa so kadri. Od predsednika sindikata v tovarni, občini, republiki, od njegovega znanja in odločnosti je največ odvisno, kakšno moč in vpliv ima sindikat na dogajanja v družbi. »Za zgled bi rad dal predsednika sindikata v LTH in Niku, ki sta tudi za ceno lastnega odstopa terjala spremembo razmer. Za naprej »Ce ne bomo izkoristili odpiranja demokracije, podiranja nekaterih tabu tem, če se v teh razmerah sindikat ne bo znašel, se bodo delavci obrnili od njega,« je nadaljeval Sandi Bartol. »Tega se vsi, ki delamo v sindikatu, dobro zavedamo. V tem ' smislu bomo v Škofji Loki pripravili zelo konkretno oceno moramo resnično dajati večjo težo kadre in nato usposabljanju sindikalnih delavcev-*J usposabljanje je pogosto škoda denarja, v tovarni izbruhne štrajk ga pa nenadoin* več škoda.« Po mnenju Sandija Bartola bo treba govoriti tudi o sindikalni članarini. V ško škem občinskem svetu ne odklanjajo P°bUa da bi več denarja za usposabljanje in za sof-1* ne programe ostalo v osnovnih organizacij9; bojijo pa se, da se bo večina tega denarja p0' zgubila za sindikalne izlete in podobne d1;, žabnosti, medtem ko ga zdaj občinski usmerja namensko počitniškemu drus* Škofja Loka za organiziranje cenejšega let^. ga oddiha delavcev ob morju, za enkratne* cialne pomoči najbolj ogroženim delavce!*^ pravno pomoč in izobraževanje sindikat aktivistov. H. JeloV< Marjan Drolc, predsednik občinskega sindikalnega sveta Jesenice: Sindikat potrebuje sposobne kadre Na Jesenicah so v osnovnih organizacijah sindikata že razpravljali o Jesenice, 9. junija pripravah na razširjeno sejo republiškega sveta Zveze sindikatov. Sindikalni delavci meni jo, da je v vodstva osnovnih organizacij treba kadrovati sposobne sindikalne aktiviste. dikalnim delavcem so v osnovnih organizaci Pri občinskem sindikalnem svetu Jesenice smo se na razširjeno sejo republiškega. sveta Zveze sindikatov začeli pripravljati po 19. februarju, ko so bile objavljene prve teze. Poskušali smo spodbuditi razpravo v osnovnih organizacijah sindikata, vendar smo ugotovili, da same teze niso zadostna osnova za širšo in tehtno razpravo,« pravi predsednik občinskega sindikalnega svota .losom ce Marjan Drolc. »Šele z objavo gradiva Kako iz krize s sin- jah začeli z resno razpravo, predvsem pa smo poudarili odgovornost vodstev osnovnih organizacij. Vodstva osnovnih organizacij naj bi se aktivneje vključevala in spodbujala mnenje in predlogo delavcev. Od sindikata delavci veliko pričakujejo, vendar se vso premalo zavedajo, da so oni sami del delavske Organizacije, Ob takem pojmovanju organizacije bo zelo težko odgovoriti na konkretna vprašanja in se zavzemati za stališče ter za družbene spremembe. V minulem obdobju so sindikalne organizacije pre mak) sodelovale pri odločanju in sprejemanju odločitev, se bolj ukvarjale z obrobnimi problemi, zal oje danes izredo težko ravnati druga« '■ Še posebej, ker ugotavljamo, da jo usposobljenost sindikalnih aktivistov premajhna, ker marsikje sindikati še niso dovolj vključen j delegatski in samoupravni sistem. V prihodnje bo treba spremeniti miselnj zavest, se zavzeti za avtonomnost sindiKJ organizacije in za čvrste demokratične 0» , se. Dovolj opazna je nepovezanost sindikat* procesih družbene reprodukcije, včasih sec tudi nerazumevanje. To opazimo v nespni'3 mih, ki nastajajo med gospodarstvom insn (. I '^^^Mfc^, smrt i nas postavi pred adn/o resnico,11 H preklicno in dokončno. BRnJI mL fl B iei,v ^"'i ■H JU HHHi pn Sodni vključil v aktivno m organizirano de' ( narodnoosvobodilnem gibanju, bil leta !'.)■>:' sprejet v SKOJ tflf, januarju 1944 v Kl'.l ter konec vojne dočakal kot komandiri /<•!• pri štabu II divizije K A/O J l'o osvoboditi i sv je šolal na gospodarski suh r Ljubljani, Sl'le,c 1947 ponovno vključil v jugoslovansko armado kot oficir in delovno pol nadaljeval v organih za notranje zadeve na vrsti \l govornih nalog. Leta 1962 se je zaposlil v združenem poH^L Iskra, kjer je bil kadrovski direktor Iskre FAektromehanike, P direktor Iskre Kiberuetike 111 večletni elan poslovodnega | SOZD Iskra. Od leta 1982 do 1986 je bil predsednik S J up«ičW* čine Kranj. Iran < rai -je bii elnvek, ki /c po tnal tU ' za gladke tkanine je to iz-je n° dober stroj, na žakardu pa še ni dore-bo ln marsikaj bodo morali še narediti, da jj. sPosoben za redno proizvodnjo. Potem je ital^ *rancoski Sourer in nato Picanol ter rez ,anski Somet. Po preizkusu je najboljše nniU. ate dal Sometov stroj, zato smo se ^loc>li zanje.« PUcal^' S° t0re^ uvoženi' kako iin Doste , »Za gotovino jih žal pri nas ne moremo. Pra ism° imeli za 750 tisoč dolarjev uvoznih soč rf10' izkoristili smo jih lahko le za 50 ti-jev ar3ev. letos imamo za 1 milijon dolar-2a poznih pravic, izkoristimo jih lahko le Pred?° tisoč dolarjev. Tako si pomagamo ske k 1)1 z lising Posli- kreditom siciljan-Prav ke za nakuP devetnajstih strojev, VQ zd»j pa pri mednarodni banki za obno-jevln^ razvoj teče razpis za 72 tkalskih stro-1 križno previjalni stroj in snovalo.« »Kakšen bo učinek naložbe? »Večja fleksibilnost in večja kakovost ja0lZvodnje, seveda pa tudi večja produkci-' °d 2,7 do 3 krat večja.« Pa«i°.ie seveda dokajšnje povečanje, kaj ste v''0 deb*vcev, pri novih strojih jih bo-»Kjrjetno potrebovali manj kot doslej?« I no z ko.^ko manj, vendar ne gre za občut-delJ^anJsanJe- računamo, da bomo s temi tn0 01 Poskušali uvesti krojenje, izdelujejo u ' serviete, zavese, poskušali jih bo- | krojiti sami.« »Za presežke delavcev boste torej poskrbeli sami, v programu posodobitve ste mislili tudi na to?« »Seveda, sicer pa ne gre za veliko delavcev, saj nima smisla ob Telematiki, Teksti-lindusu, Železarni, BPT-ju razburjati občinskih struktur.« »Gorenjski industriji obseg proizvodnje pada, tudi v tekstilnih tovarnah, kako je pri vas?« »V proizvodnji planske zadolžitve dosegamo, v letošnjem prvem tromesečju je v predilnici proizvodnja na ravni planske v tem času, v tkalnici pa smo izdelali 17,6 odstotkov tkanin več.« »Vam to uspeva zaradi večjega izvoza?« »Vsekakor, druge poti ni, doma kupna moč pada, prodaja na domačem trgu upada, posebno v južnih republikah, če tja že prodamo, nimajo denarja, da bi plačali. V letošnjih petih mesecih smo izvozili za dobre 4 milijone dolarjev in plan presegli za 17 odstotkov, v primerjavi z lanskimi petimi meseci pa smo izvoz povečali za 75 odstotkov. Če se bo ta trend nadaljeval do konca leta, bo naš izvoz letos znašal od 9,5 do 10 milijonov dolarjev.« »Zaradi kakovosti izdelkov vam izvoza verjetno ni težko povečati?« »Na tujih trgih je konkurenca ostra, zlasti belgijskih, španskih, nemških in portugalskih izdelovalcev, srečujemo se s hudo konkurenco. Seveda pa izvoz ni le prodaja, to je tudi razvoj, slediti moramo trendom zahodnega trga, saj vse izvozimo tja, moram reči, da to ni preprosto.« »Izvažate v države Evropske gospodarske skupnosti, vas skrbi leto 1992, o tem pri nas zadnje čase veliko govorimo?« »Težko je napovedati, kako bo, kakšne zaščitne ukrepe bodo sprejeli. Države Evropske gospodarske skupnosti imajo že zdaj licence, kakor omejitve imenujemo, v Italijo, Francijo, Nemčijo lahko prodaš določeno količino blaga, od tam naprej pa mora plačati carine. Omejitve bodo verjetno sprejeli tudi leta 1992, da navzven ne bodo po- vsem odprti, znotraj skupnosti pa bo trgovina potekala neomejeno. Težko je napovedati, kako se bodo obnašali navzven, ja, naprej bo treba delati, slediti kvaliteti in modnim trendom, da ne bo težav « »Kako komentirate najnovejše gospodarske ukrepe?« »Težko je reči, kaj bodo prinesli, mislim, da niso preveč stimulativni, posebej za delavce niso. Poglejte, več bo treba delati, osebni dohodki pa, ne bom rekel, da so zamrznjeni, so pa zelo omejeni. Težko je računati na to, da bo delavec pri istem ali celo manjšem osebnem dohodku naredil več.« »Kaj pa, če ne bo?« »Potem ga bo udaril družbeni dogovor, dobil bo še manj, kot mu zakon dovoljuje. Omejitvi sta dve, zakon in družbeni dogovor v panogi. Ne verjamem, da je to najbolj stimulativno, saj razumemo, da je potrebno potrošnjo omejiti, toda ne verjamem, da je to prava pot v tem trenutku, posebej za tiste delovne organizacije ni, ki dobro delajo. Toda, treba se bo sprijazniti in delati naprej.« »Zdaj ste na seznamu.tistih delovnih organizacij, ki morajo poračunati osebne dohodke?« »Poračunati jih moramo za 7 odstotkov, po 3,5 odstotkov v dveh mesecih. Večjih problemov torej ne bo, sicer pa se že vsa leta pri osebnih dohodkih na začetku leta obnašamo racionalno, povečujemo jih šele, ko vidimo rezultate.« »S povprečnim osebnim dohodkom ste verjetno visoko?« »Dobrih 610 tisoč dinarjev znaša, nizko torej nismo.« »Kako ocenjujete devalvacijo, je bila dovolj visoka?« »Prenizka. V letošnjem prvem tromesečju smo izvozili 57 odstotkov proizvodnje, naša računica kaže, da bi morala biti devalvacija 35 do 45 odstotna, da bi pokrila stroške. Poglejte, naš dobavitelj surovine Incel iz Banja Luke ima uradno potrjeno ceno 181 tisoč dinarjev za kilogram viskoznega vlakna, mi pa ga trenutno plačujemo po 325,7 tisoč dinarjev, vse to bo zdaj prišlo na trg, vse to bo treba vgraditi v cene.« »Boste izdelke podražili?« »Zaenkrat še ne, razen popravkov, ki so bili pri nekaterih izdelkih res potrebni. Če se bodo surovine bistveno podražile, potem bo tudi podražitev naših izdelkov nujna.« »V kolikšni meri ste odvisni od uvoza?« »Uvažamo bombaž, nekatere barve, kemikalije, rezervne dele. V letošnjih petih mesecih smo izvozili za 4,32 milijonov dolarjev, uvozili pa za 212 tisoč dolarjev s konvertibilnega območja in za 784 tisoč dolarjev s klirinškega. Z izvozom celotni uvoz pokrijemo skoraj trikrat, na konvertibilnem območju pa 11-krat.« »Če bi bila devizna zakonodaja drugačna, bi torej res lahko tudi za gotovino kupovali stroje, tako pa so zaradi posojil dražji?« Seveda. Pravijo, da krediti niso dragi, toda ko na koncu sešteješ vse stroške, znašajo od 9 do 10 odstotkov. To pa ni malo, mi zdaj najemamo za 4,5 milijonov dolarjev kredita, torej imamo 450 tisoč dolarjev dodatnih stroškov, to pa ni malo.« M. Volčjak 1^-ina hotelskih organizacij ni spremenila cen počitnic dražje le počitnice v tujini in prevozi S>i, 8. junija — Te dni, ko so poskočile cene večine izdelkov in tU- 5* Žerr*ev' s* ie marsikdo prestrašil, za koliko se bodo povečale ce-I d« Sq *zerviranih počitnic. V turističnih agencijah pa so povedali, Pa s a* CCne hote,skoBostinskih storitev nespremenjene, *1 vkl;..'jP se m°čno podražili prevozi in zato tudi počitniški paketi, "kujejo vožnje. SeJ> Je Povedala Hojka Knific iz zasebne turistične agencije Odi-dni v P.r°daJa počitniške aranžmaje vseh naših agencij, prihajajo te n°vi Cen'v?Vo Poslovalnico novi ceniki letošnjih počitnic v tujini in ^0|r>. avt k vsen vrst prevozov. Podražili so se prevozi z letalom, vla-^e tudi ° jSOm in Sliserjem. Zaradi tečajnih razlik pa so se podra-°dstotk e V tu.•'im• za katere bo treba po novem odšteti okoli kov več, kot je bilo sprva zapisano v cenikih. V K SjtrUce v°mPasovi agenciji v Škofji Loki so povedali, da so dražje po-ako na u^lm- vendar pa so zato sklenili ponuditi nekaj ugodnosti. P°tuje 2 Primer za počitnice v Španiji plača prevoz le eden, tisti, ki *astasev ^a Prevoz zastonj. Prav zaradi visokih cen (vzro-trdce za tecuJ dinarja in draga vožnja) je še moč rezervirati pobi80 Podr V"Sr pr°8rame v tujini. Za domače počitnice pravijo, da jih %dah so * razen tistih, ki v ceno vključujejo tudi letalski prevoz. nekaj D Ze Vst" Počitnice v Komiži, v Sutivanu in na Visu pa imajo Prostora. Povedali so tudi, da upajo, da vseh drugih počitnic Za teden dni počitnic ob morju, v zdraviliščih in hribih bo letos treba odšteti kar precej denarja. Prvi podatki turističnih agencij zato kažejo, da je zanimanja zanje precej manj kot prejšnja leta. v naših letoviščih ne bo treba podražiti, saj se tudi hoteli in turistična naselja bojijo, da bi zaradi draginje in manjše kupne moči ostali prazni. v. stanovnik Proizvodnja pada že štirinajsti mesec °b*e* «U m* ,nt,ustrijske proizvodnje na Gorenjskem pada ze stinnuj-ni ' pTimeriava 7 dohodkovnimi kategorijami kaže, da ra-troti nočnsnii statistika. Pr><* "bsona industrijske 6 je najbolj izu Primerj~PrVih ktir'ih mesecih lobj f*Zdok]aVl z enakim lanskim J,,škiohx ,14,3 ods°ten, v jese-Jki ll°fc'ni 12,4 odstoten, v trži- * ndsw 8toten- v radovljiški J^toten m in v sk°iJelošk, 5,8 r*k0 u , Na Gorenjskem je bil »i°tvSln odNtoten, dosti večji Ho^oveniji, kjer je bil 5,4 od- V desetih panogah, ki predshi vljajo 90 odstotkov vrednosti industrijsko proizvodnje na Gorenjskem so obseg proizvodnje uspeli zadržati le v predelavi kavčuka, kjer je bila leta 0,2 odstotka večju kot v lanskih prvih štirih mesecih. V ostulih devetih panogah pa je upadla, kar za 25,3 odstotke v proizvodnji električnih strojev in aparatov,, v proizvodnji tekstilne preje in tkanin za 7,3 odstotke, v proizvodnji končnih lesnih izdelkov za 6,5 odstotkov, v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov za 6,2 odstotkov, v živilski proizvodnji za 5,7 odstotkov, v predelavi kemičnih izdelkov za 4,5 odstotkov in v kovinsko predelovalni dejavnosti za 3,7 odstotkov. Ubseg industrijske proizvodnje na Gorenjskem upada že štirinajsti mesec, dolgo so to pojasnjevali s počasnim statističnim spremljanjem, ki ne upošteva Dobrodošli Dragi turisti, vsako leto vas tik pred sezono vznemirimo, tokrat spet manjka bencina. Z bliskovito naglico se med ljudmi, po neformalnih poteh obveščanja, razširijo vesti, zlasti tedaj, ko zataje sredstva javnega obveščanja. Z brskanjem po preteklosti bi lahko našli veliko takšnih primerov, ki jih je zaradi večje odprtosti sredstev javnega obveščanja zadnje čase vse manj, zaradi zaprtosti, bolje rečeno priprtosti virov obveščanja, pa še vedno so. Najbolj aktualen je seveda primer Janša, prav zanimiva bi bila sociološka raziskava, kaj o tem primeru gre od ust do ust po poti, na kateri se inforam-cije seveda tudi spreminjajo, popačilo. Vsakič znova so zelo zanimiva tovrstna obvestila o podražitvah bencina, novinarji običajno v drugem televizijskem dnevniku prvič povedo, da bo jutri bencin dražji, tedaj torej, ko je večina bencinskih črpalk že zaprtih in se malokomu, ki tega še ne ve, ljubi v copatah po bencin. V glavnem pa tako ali tako vsi že dan, dva vemo, da bo bencin dražji, saj se na črpalkah že vidijo kolone. Tudi ob zadnji podražitvi je bilo tako, ljudje so vedeli za »usodno« noč in bencin je dan pred podražitvijo tekel v potokih. Tudi ponedeljkovo zagotovilo predsednika Šinigoja, da je pomanjkanje bencina neutemeljeno in da - če so obveščeni - lahko zelo hitro reagirajo z rezervami, ljudi ni pomirilo, že v torek smo natakali bencina do vrha, v sredo so bile tudi na Gorenjskem že dolge vrste na črpalkah, ponekod gaje že zmanjkalo. V četrtek je bilo brez super bencina 15 od 32 bencinskih črpalk na Gorenjskem. Informacije, ki so šle od ust do ust, so bile torej močnejše, izkazalo pa se je, da so bile tako kot že dostikrat točne. Kajti dobave super bencina so res manjše, za dobrih 40 odstotkov, kar se je ob pičlih zalogah zaradi nedavne podražitve, ko si je pred njo pač vsakdo nalil bencina do vrha, toliko hitreje spremenile v napise: bencina ni. Informacije, ki pri nas gredo od ust do ust, seveda s prav tako bliskovito naglico najdejo pot v sredstva javnega obveščanja drugod po svetu,zlasti v bližnje države na zahodu, zdaj toliko hitreje, saj ljudje že razmišljajo o dopustih, se odločajo, kam bodo šli na morje. Reklamna sporočila, ki jih vabijo k nam, so torej pikantno začinjena. Sicer pa, saj jih znamo vznemiriti vsako leto, enkrat zmanjka kave, drugič mesa, tretjič pralnih praškov, tokrat spet manjka bencina. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Prosto oblikovanje odkupnih cen Letos naj bi na okoli 1,5 milijona hektarov poželi okoli 6 milijonov ton pšenice, kar bi bilo kakih 720 tisoč ton več, kot je znašal lanski pridelek. Čeprav je" do žetve le še slab mesec, pa niso znani temeljni pogoji za odkup 3,3 milijona ton zrnja, kolikor ga letno potrebuje naša prehrambena industrija. Napovedujejo prosto oblikovanje cen, saj pričakujejo odličen pridelek in veliko ponudbo tržnega presežka. V šestih slavonskih kombinatih so izračunali, da je cena pridelka pšenice na začetku maja dosegla okoli 332 dinarjev za kilogram. Več tujih in manj domačih turistov Ob začetku letošnje predsezone so naši hoteli dokaj dobro zasedeni predvsem s tujimi turisti. Zvezni zavod za statistiko navaja, da je bilo na začetku meseca v turističnih objektih za 11 odstotkov več dopustnikov kot lani v tem času, predvsem pa je bilo več tujcev (16,2 odstotka). Zmogljivosti so bile zasedene 69,5 odstotno. Hotelirji so imali v maju 3,2 odstotka več nočitev kot na začetku lanske predsezone. Domači gostje so bivanje skrajšali za 2,5 odstotka, tujci pa so ga za 4,8 odstotka podaljšali. pravočasno večje kvalitete izdelkov. V nekaterih primerih je to resnični r'azlog, denimo v novi jeseniški jeklarni, pa v kranjskem Tekstilindusu. kjer kupujejo surovo tkanino in jo le oplemenitijo, vsepovsod pa seveda ni. Do takšnih sklepov nas pripeljejo tudi primerjave s dohodkovnimi kategorijami, saj Gorenjska s slošno ravnijo celotnega prihodka, dohodka in osebnih dohodkov realno približno 10 odstotkov zaostaja za Slove- Američani se zanimajo za naložbe pri nas V Splitu poteka posvetovanje jugoslovanskih in ameriških gospodarstvenikov. Kljub temu da je sodelovanje med državama dobro, pa so obeti še boljši. Kot so povedali naši predstavniki, naj bi s spremembo zakonskih predpisov in ustave izboljšali razmere gospodarskega sodelovanja s tujino. To pomeni, da bo rešen problem skupnih podjetij, upravljanje z njimi in skupno lastništvo, pa tudi svoboden prenos kapitala in dobička. Ameriški gospodarstveniki so povedali, da je zanimanje Američanov za naložbe v Jugoslaviji kljub še vedno težavnim gospodarskim razmeram za gospodarjenje v naši državi vedno večje. Ameriško-jugoslovanskemu svetu se je namreč pridružilo že 49 novih ameriških družb, 40 pa jih še kandidira za članstvo, vendar čakajo nove ukrepe ZIS. V. S. II DELOVNIH KOLEKTIVOV Vrtne garniture iz Jelovice V škofjeloški Jelovici so pred prihajajočo poletno sezono pripravili nov izdelek, zložljivo vrtno garnituro. Te dni so v prodaji že zložljive mize in klopi, kmalu pa bodo v trgovinah tudi stolčki. Prednost nove garniture za vrt so lepo oblikovane, s topimi, gladkimi površinami in zaokroženimi robovi, mize, klopi in stoli. Pred dežjem in vremenskimi vplivi so zaščiteni s pigmentiranim lazurnim premazom. Velika prednost celotne vrtne garniture pa je, da je mogoče klopi, mize in stolčke po uporabi zložiti in shraniti, zložene pa je moč odpeljati tudi s seboj na dopust. V. S. nijo. M. V. Se odsek pri Šinkovcu na Hotavljah — Z denarjem občinske skupnosti za ceste, prispevki krajanov in prostovoljnim delom so lani v krajevni skupnosti Gorenja vas v škofjeloški občini samo na odseku Hotavlje-Kopačnica uredili in asfaltirali skupaj (na treh odsekih) okrog 2300 metrov ceste. Zaradi zemeljskega plazu pa niso mogli dokončati del pri Šinkovcu na Hotavljah (na sliki). Čeprav kratek, je ta odsek precej zahteven, vendar pa v krajevni skupnosti načrtujejo in upajo, da bodo tudi ta del ceste letos uredili. Sicer pa jih letos čaka predvsem dokončanje vodovodov, več del na cestah. Pripravljajo pa se tudi na gradnjo kanalizacije in čistilne naprave. — A. Z. Krajevna praznika Kranj, Komenda — V krajevni skupnosti Zlato polje v kranjski občini imajo ta teden na programu različne prireditve ob krajevnem prazniku — 9. juniju, ki so ga začeli praznovati lani, izbrali pa so si začetek junija za praznovanje, ker so 1964. leta Zlatopoljčani ustanovili in se organizirali v krajevni skupnosti. Praznovanje se je začelo z balinarskim turnirjem v nedeljo in otvoritvijo razstave krajanke Lene Šajn v ponedeljek. Sredi tedna so potem pripravili srečanje z najstarejšimi krajani, včeraj (četrtek) pa so v večnamenski dvorani osnovne šole Franceta Prešerna na proslavi s kulturnim programom podelili tudi priznanja krajevne skupnosti. Danes nameravajo taborniki Kokrškega odreda postaviti propagandni tabor, pri starem dijaškem domu pa bo košarkarski turnir. Jutri pa bo v šoli Iskre še šahovski turnir. Že ves teden je dopoldne odprt tudi vrtec Ivo Slavec-Jokl, kjer se najmlajši prebivalci Zlatega polja igrajo različne igrice. V krajevni skupnosti Komenda v kamniški občini pa praznujejo vsako leto 11. junija. Praznovanje se je začelo s klubskim prvenstvom v namiznem tenisu konec minulega tedna. Različne športne in kulturne prireditve so bile na programu tudi ta teden, osrednja svečanost ob prazniku pa bo jutri (sobota) ob 18. uri pred gasilskim domom v Komendi. Odprli bodo javno kanalizacijo, po koncertu godbe na pihala, kulturnem programu in podelitvi priznanj pa bo družabno srečanje. V nedeljo bodo na hipodromu v Komendi tudi velike konjske dirke. Škropivo iz kopriv in preslice se obnese Škofja Loka, junija — Nekdaj puščobno, s travo poraslo kamnito pobočje, s smrdljivim smetiščem blizu Groharjevega naselja, je zdaj lep, negovan mozaik vrtov, na katerem raste vseh vrst zelenjava in cvetje. Hermina Četrtič je v petek opoldne hitela puliti iz zemlje tistih nekaj kali plevela, kar se jih ji je izmuznilo od prejšnjikrat. »Vrt, ki meri okrog sedemdeset kvadratov, imam v najemu od krajevne skupnosti Stara I .oka. 1 .etos bom zanj plačala dober star milijon dinarjev najemnine, kar se mi ne zdi tako malo. Živim v bloku, sem upokojena, zato mi vrt pomeni nikoli pretrgano vez z zemljo, svež zrak, rekreacijo in ne nazadnje prihranek; vsaj tistega, kar sama pridelam, mi ni treba plačati.« Na njenem skrbno negovanem vrtičku raste česen pa čebula, paradižnik, pesa, fižol, zgodnji krompir, različne dišavnice pa seveda solata... »Sem vneta zagovornica bio vrta,« je dejala Hermina Četrtič. »Ne gnojim, sama pripravljam škropiva. Proti ušem uporabljam škropivo iz kopriv, ki jih en dan namakam v vodi, proti plesni pa škropivo iz preslice, katerega priprava je bolj zamudna in zapletena. Mislim, da pomaga, če pa že pomagati ne more, pa tudi škoduje ne. Zemlja je precej suha, vode za zalivanje ni.« Vrtičkarji s Kamnitnika, kjer je dokaj samotno, se boje tatov. Hermina Četrtič je povedala, da so sosedu pred dnevi pokradli celo gredo glavnate solate. Kolikor večja bo draginja, toliko bolj bo nepridipravom tuja zelenjava teknila. H. Jelovčan L DOPISNIKI SPOROČAJO Delavni gasilci v Lahovčah Gasilci v Lahovčah so zelo delavni, piše Janez Kuhar. Pohvalijo se lahko z izgradnjo novega gasilskega doma. Prejšnjo soboto (28. maja) je društvo pripravilo mokro gasilsko vajo, na kateri so sodelovala društva Zalog, Spodnji Brnik, Velesovo, Zgornji Brnik, Cerklje, Štefanja gora, Begunje, Komenda, Križ, Moste, Lek Mengeš, Srednja vas v Tuhinju in Lahovče. Društva so bila za vajo obveščena po telefonu oziroma radijski vezi. Vajo je pohvalil predstavnik Gasilske zveze Slovenije Branko Božič. Žal pa se je niso udeležili predstavniki občinske gasilske zveze Kranj in poklicna gasilska brigada iz Kranja. Po vaji so podelili tudi posebna priznanja; med drugim tudi Francu Koširju, Slavku Avseniku in Vladi-mirju Sitarju. V zvezi s prispevkom Janeza Kuharja pa se moramo tudi opravičiti. V Gorenjskem glasu v torek, 7. junija, je bila na četrti strani zgoraj objavljena slika z gasilske vaje v I' glasbilih. Po nastopu godcev bo družabno srečanje, igral pa bo * • sambel Obvezna smer. Če bo slabo vreme, bo prireditev v dv«>r* doma. { PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Še druga plat Drulovke Kar precej očitkov smo dobili v uredništvo, ko smo objavili v dolenjskem (/lasu 24 maja v pri logi (irudimo članek o nadzoru pri gradnji in krajši pogovor z nadzornico Stanovanjske gradnje Kranj o nadzoru v Drulovki. 1'rai■-uprav se pripombe bralcev taiaditeljev v Drulovki) nanašajo samo na samo gradnjo v Drulovki, Pravijo, da gradnja v Drulovki še zdaleč za graditelje tclane) ni tako prijetno lepa... kol i -.veni i. članka Srečujejo s,- namreč s številnimi problemi in zapleti. Težave so se začele že ob nakupu ■emljišc oziroma parcel Oblju bljeuo je bilo. da bo izkop opravljen že lani jeseni Vendar so bi h organi irani izkopi menda sa m o na območju dve in tri, na sedmem in osmem pa so se mo rali graditelji znajti in se dogo varjati sami. Na trenutke ',c j» Ijive težave imajo zdaj na ^ močjit seilem in t,sem ry materiala Kei , ri (ct'stifii ilovnato, se dogaja, da v°"laiit ne morejo dostaviti materia1 ~ gradbišče \a enem dela tO 9£f ditelji že dlje časa brez vod* ,n zelo otežuje gradnjo tcmelj^^jfl Zato se -"J pripravo malte nekateri znajti tako, da kuPl^jt' <■ pripravljeno malto v l-^-ffiV m. Podobno je tudi z elekty^jfi mi priključki, ko se mora #* vsak sam jf Skratka, graditelji l""vl}t\jiKt, gradnja v okviru .S'f v katerem še danes, tako sam v} kolegi, sodelujemo z velikim veseljem. ,j °. ^e že govora o bendu — čez slab mesec 1 se odpravljam na veliki festival amaterja dixieja na Ažurno obalo.« V Kranju, kjer ni ustreznih koncertnih prostorov v bistvu tudi nimate pravih možnosti koncertiranja. Bi tu vzdržala primerjava z drugimi kraji, kjer nastopate? »V veliki meri le stežka. Ustrezen prostor je za nastop namreč zelo pomembna zadeva. Ob tem bi se spomnil na glasbeno prosvetljenost množice naših ljudi — 40 let se namreč vse skupaj ni nikamor premaknilo. Tu je veliko kriva tudi programska politika na radijskih postajah. Bendom tako ne ostane kaj dosti drugega kot komerciala, ki pa ima večkrat tudi banalne prizvoke... Za primerjavo dajem naše severne sosede, živijo v zdravi klimi, kjer je čutiti napredek tudi v splošni kulturi.« Omenil si komercialno glasbo, kako vidiš trenutni slovenski in znotraj tega gorenjski glasbeni trenutek? »Dokaj različno, imamo cel kup skupin, ki zapadajo v banalnost Gu-gu, Obvezna smer... Všeč mi je Janez Bončina, ki deluje na nekem svojem nivoju, ki pa je vseeno lahko tudi komercialno uspešen. V svetu ponavadi velja, da komercialno glasbo delajo vrhunski, šolani glasbeniki, pri nas pa naj bi se z njo ukvarjal že vsak.« Veliko se govori o nezmožnosti preboja v osrednji Radio, na Televizijo, priti do kasete, plošče...? »Kvalitetne reči imajo vedno možnost priti v najširšo javnost, vse skupaj le ni tako zaprto, kot to želijo nekateri prikazovati. Drug problem, ki pa resnično obstaja, je tisto, da skladba pomeni le 50 odstotkov, vse ostalo pomeni propaganda, reklama,... tisto za kar nam (jim) zmanjka moči. Splošna kriza ima svoj odsev vsekakor tudi na glasbenem področju.« Je resnično možno reči, da nekomu igranje pomeni življenjski stil? »Vsekakor, sam bi se že štel v ta razred. Poslušalcev ne moreš dolgo vleči za nos, dobro vedo, kdaj igraš iskreno, kdaj pa gre zgolj za obrtniški posel. To se po mojem mnenju pozna pri našem Adria dixieju, ko smo v bistvu vsi amaterji in vesel sem, da to smo, ker je profesionalizem težka zadeva. Velikokrat moraš prenesti nemogoča ponižanja zaradi golega preživetja. Tu pa se določene reči nehajo... Vine Bešter Foto: G. Šinik Kaj se je na evropski dan baroka godilo v Poljanah? BAROČNI TRIPTIH V ZNAMENJU AGATE SCHWARZK0BLER 0 ^m pred leti pisal o poljanski kulturni krajini, sem jo označil za baročno. Če jo gledamo z vrha Blegoša, se nam namreč razkrije kot kakšen baročni Theatrum mundi. »Pod nami je tako rekoč tipična pokrajina pozne gotike in baroka. Svet, kjer se ostre alpske oblike 0,hilijo z bolj zaokroženimi, bolj bujnimi in nepravilno razmetanimi, svet izredno lepih pogledov, posejan z baročno arhitekturo, svet ''šine, po katerem se občasno razlega zvonjenje... Svet za gledat', gledališče; po vrhovih so galerije, balkoni na zaseljenih robeh in £_ krčevinah, lože samotnih domačij in naselja v parterju...« (1) n j^u, v parterju Poljanske doline, v Polja-8b> Se Je zadnjo nedeljo dogajala prava predla baroka. Zgodila se je v evropskem letu pj^a, na peti dan rožnika, v prostorih nove s 'Jai}ske šole. Šole, ki postaja »več kot šola« -dol e kulturnega življenja v kraju, kjer že jJMo deluje tudi KUD Ivan Tavčar, sopriredi- |de ^P'ritus agens dogodka je bila Selv Šubic -presrea. ravnateljica šole. Njeno prizadevanje Uril eRa poljanski lokalni okvir in ga dviga v i *azner2urn evropske, z barokom tako močno "je tarri0vane kulture. Mogoče je za udejunje-'jeD e nJene zamisli odločalo tudi dejstvo, da Vsem 'a v našo dolino iz deleže, ki je sicer po-banv uKačna, a v svojem bistvu prav tako j£na ' iz Španije, "»jih-'',| lva s;|nia se je odvijala v treh deja-I y glasbenem, literarnem in likovnem Nat„.prvern so nam Jožica Bradač, Katarina tiari 4» 7VJ""U iviiienovic m /vnaraz naupt i* 2a' ^udentje klavirskega oddelka Akademi *%ra|' ' lz raziotia P"'*' Acija Bortonclja, *a|n, " nt>kaJ Bachovih skladb Bacha v vo a>"tetZVluhl pa nam JO Predstavil posrečeni HHfc*j^ absolventov Akademije za likovno ^ara pSV *' 8a sestavljajo Jana Dolenc, Ta-^ecak, Maja .Šubic in Gigo de Brea. V atek t-» ------"——------,----.....■ iatjana Milenovič in Andraž Haupt drugem dejanju nam je dramski igralec Jože Zupan, član SNG iz Maribora, interpretiral nekaj izbranih pridig iz opusa Janeza Sveto-kriškega (1647-1714), najimenitnejšega pisatelja slovenskega baroka. »Z neusahljivo zgovornostjo, številnimi zgledi, primerami in citati obravnava moralne vrednote in posledice človekovega ravnanja. Vse pa prepleta s humorjem, ki je bil za poslušalce vabljivejši kot resna beseda.« (2) Prvi dve dejanji sta se odvijali v prostorskem okviru tretjega - likovnega. Na stenah avditorija so namreč postavljene na ogled fotografije poljanskih baročnih cerkva: sv. Vol-benk nad Logom, cerkev Marijinega vnebovzetja na Malenskem Vrhu, sv. Križ v Brezju, sv. Jurij na Volči, Žalostna Mati božja v Bukovem vrhu...; oko poznavalca je opazilo, da manjka sv. Primož, skrit v gozdnatem pobočju Gabr&ke gore. Avtor teh odličnih fotografij je Tomaž I.under, njih baročno vsebino pa je orisal prof. Andrej Pavlovec. Nekdanjo poljansko župno cerkev sv. Martina, ki jo je v začetku 18. stol. postavil veliki baročni graditelj Gregor Maček, poslikali pa Šubici m Lavor, to najimenitejšo delo baro- ka na Poljanskem, danes lahko občudujemo le še na fotografijah. In na freski, ki jo je nad vhodom v novo šolo naslikal mojster Ive Šubic. Ko jo človek gleda, se mu zazdi, da je tudi v njej nekaj baročnega. Ker je nenavadna in šokantna s »čudnim« motivom, ki ga upodablja. Po zraku nad baročnimi Poljanami namreč ne letajo le bele golobice, temveč tudi črni hudič in legendarna Agata Scwarzkobler na dobro zrejenem prašiču. Je že kdo kdaj videl kaj takega?!*-... ali jo je Jurij kdaj videl, da bi bila na prašičku jahala nad domačo streho*? »Prav nikdar ne,« je odvrnil. »Ali veruješ, da so coprnice ali čarodejnice ali čarovnice na svetu? (3), se je glasilo naslednje silno težko vprašanje, ki ga je blagopokojni škof Joannes Franciscus zastavil njegovemu bratu Izidorju in mu je slednji prepričano pritrdil. Kaj je torej res? Kdo ve - v bizarnem svetu »nepravilno oblikovanih biserov« (barocco) (4) je vse mogoče. Opombe: 1 - iz Žirovskega občasnika (9/10, stran 2) 2 - iz programa prireditve 3 - iz Visoške kronike 4 - iz portugalščine (Miha Naglic) 0 POTEH IN RAZPOTJIH JESENIŠKE KULTURE Jk sklicate-Sazen j* /l' "vodoma izrazil *°t 0 M 00 na POSVetU ver Viu(kUn' kulu,n govorilo .. de V* "udov.?1! Ul) /an'"' pa M' SaJ so 111 v celutl "izničila. ^•niliPrav,ialn največ easa n'h d« ol'Kamziranosti kulturen! i?\nnsl1' (k;" Pa seved» 5, ) " V8ake ZVBZe Z PriUl' kl M> J*' v zudnjem Smu s,av,la z dvema kvalite 0l« it ^r'>dstavama: »Odiiejo Pin0 n^niU šolsko drasko sku- na CSU1, ki - '----- Ustavila -Predstav . PVlin.strniševimi .Žabami«), ' Cv»^rT "lk «'edališča -Tone n°stjo ie P°*°*ii nad ptezasede-J^U-n '"iuu- V T"..vem domu, t10ro 1 ko 1 *"»»«vi \:,iu,,rniku bo Ij ah manj V. a s«e«M- pa gledališče kljub težavam svoj program v celoti izpolnjuje, razmišljajo pa tudi o tem, da bi na Jesenicah dobili le stival slovenskh amaterskih gledališč, ki naj bi vsako leto potekal v okviru novembrskih Čufarjevih dnevov. Delovanje knjižnice že leta in leta hromi huda prostorska stiska. Knjižnica je v paradoksalnem položaju, da sicer ima denar za nabavo novih knjig, nima pa prostora, kamor bi jih lahko postavila. Problem bodo vsaj deloma omilili s pridobitvijo pevske sobe v Titovem domu, kjer knjižnica domuje. V muzejski dejavnosti je očitno največji problem organiziranosti, oz. vzpostavljanje enotne muzejske mre/.e, tako na nivoju občine kot na nivoju regije, (tovora je bilo tudi o propadanju premične kulturne dediščine (arhivi) m tehnične dediščine, saj je v današnji dobi hitrega tehničnega napredka stroj, ki je bil pred tremi desetletji zadnji krik tehnike, zdaj že potreben zaščite kot muzejski predmet. Največ tehnične dediščine imajo seveda v Železarni, (npr. SM-peči, Peltonovu turbina, parne lokomo tive...), vendar Uivarna zaradi sedanjega težkega ekonomskega jxi-ložaju zu njeno ohrunjanje nima denarja, tako du bo večina muzej- sko zanimiv ih starih strojev in naprav propadla in končala v starem železu... Lokalna radijska postaja Triglav si ob podpori RTV Ljublana že nekaj časa prizadeva, da bi postala regionalna radijska postaja za vso Gorenjsko, vendar pri tem nima preveč uspeha, saj druge go renjsko lokalne postaje (tržiška, žirovska) te zamisli niso naklonjene, oporeka pa ji tudi Kranj, ki Svojega radia sploh nima Slišali smo tudi opozorila, da bi se morala kultura hkrati z gospodarstvom slednjič otresti proračunske logike in se začeti obnašati tržno. Velike možnosti se odpirajo V povezovanju kulture s turizmom, saj nam ni težko za tuje turiste z Bleda in Kranjske gore organizirati izlete v Benetke, ne znamo pa jih pripeljati v naše domače muzeje, galerije... Posvetovanje je izzvenelo v prepričanju, da je kulturno življenje v jeseniški občini ne glede na slabe materialne pogoje dokaj bogato in razgibano. Kljub težavam, s katerimi se otepajo kulturne organizacije in institucije, pa imamo še zmeraj dovolj zagnanih posameznikov, ki živijo s kulturo in za kulturo. In dokler bodo vzdržala njihova ramena, bo tudi kulturniška barka vzdržala nad vodo. f. LOVITI SVETLOBO Smederevska Pulunka - Tak je bil motu letošnjega srečanja mladih likovnikov in njihovih mentorjev iz Škofje Loke in tudi iz drugih krajev, ki SO se v začetku juniju udeležili 21. Male Groharjeve kolonije v Smede-revski Palanki. Mesto, pobrateno s Škof jo Loko, je letos povabilo iz Slovenije 21 likovnikov, na prireditvi pa je sodelovalo še več mladih iz drugih jugoslovanskih šol. Mesto je bilo en dan atelje, v katerem so »Gro-hurčki« lovili motive in ustvarili dela, ki so jih dan kasneje razstavili v Domu JIJ\. Mladi likovniki so seveda obisk izkoristili tudi za ogled in spoznavanje tako Palanke kot drugih mest, med njimi tudi Kragujevca in njegovega spominskega parka ustreljenim. Likovno kolonijo so v Srbiji vključili v program Vlaka bratstva in enotnosti Srbija - Slovenija. L. Malovrh KRANJ - V galerijskih prostorih baročne stavbe v Tavčarjevi ulici je odprta razstava del likovnih pedagogov gorenjskih osnovnih šol. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je odprta razstava Otroška plastika na gorenjskih osnovnih šolah. Obe razstavi je pripravila ZKO Kranj. V Mali galeriji Mestne hiše se v okviru razstave Likovno poletje 88 predstavlja akad. kipar Jože Eržen. Odprta je tudi razstava grafik in akvarelov Staneta Žerka. d^.p V kava baru Kavka razstavlja kolaže akad. sliKar ■"Hi Franc Vozel. V Carniumu, Mladinskem kulturnem yjQ| centru, Delavski dom, vhod 6, vrtijo danes, v petek, ob 19. uri, amer. komed. Kratek stik. Ob 21. uri pa amer. dramo Silkwood (igra Meryl Streep in Kurt Russel). JESENICE - V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, ob 18. uri razstavo slik akad. slikarja Andreja Pavlica. V kulturnem programu nastopa pianistka Marta Mesec. BLED - V Festivalni dvorani razstavlja slikar Stane Žerko. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji razstavlja akad. kipar ATa-dar Zahariaš. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. ŽELEZNIKI - V galeriji Iskre razstavljata slike in skulpture Zlata in Jože Volarič. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja slike dr. France Cegnar. VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka od 9. do 16. ure. DOSLOVCE: Finžgarjeva hiša je odprta od 10.30 do 13. ure, ob nedeljah od 12. do 16. ure, ob sobotah je zaprto. KRANJSKA GORA - Liznjekova hiša je odprta od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, od ponedeljkih zaprto. GROHARJEV TEDEN Sorica - Prosvetno društvo Ivan Grohar iz Sorice pripravlja v spomin na svojega velikega slikarja Ivana Groharja vrsto prireditev, ki so jih poimenovali Groharjev teden in se bodo zvrstile od sobote, 11. junija, pa do 18. junija. Jutri, v soboto, ob 17. uri bo v šoli Sorica koncert za otroke z naslovom Slovenska ljudska pesem in glasbila. Nastopila bosta Mira in Matija Terlep. Istega dne ob 21. uri pa bo veseli večer z ansamblom Lipov list. V nedeljo, 12. junija, ob 13.30 pa ŠRD Sorica prireja tek za Groharjevo plaketo. Nedelja bo znova v znamenju glasbe. Ob 17. uri bosta v dvorani Zadružnega doma Mira in Matija Terlep predstavila slovensko ljudsko pesem ob spremljavi originalnih ljudskih glasbil. Prireditev so poimenovali Zvočnost slovenskih pokrajin. V sredo, 15. junija, bodo v Zadružnem domu odprli razstavo risb učencev soriške šole. V petek, 17. junija, ob 19. uri bo na sporedu nastop ritmičnih skupin iz Železnikov, Selc, Škofje Loke in Sorice. V soboto, 18. junija, ob 19. uri bodo v dvorani Zadružnega doma odprli razstavo slikarjev iz škofjeloške občine. Razstavo bo odprl umetnostni zgodovinar Andrej Pavlovec, ob tej priložnosti pa so pripravili tudi kulturni program. Vse te dni pa bo v Zadružem domu odprta tudi razstava lovskih trofej LD Sorica in pa razstava starih predmetov. Komorni zbor Peko Tržič DREVI LETNI KONCERT Tržič - Danes, v petek, 10. junija 1988, bo ob 20. uri v Osnovni šoli heroja Grajzerja v Tržiču letni koncert Komornega zbora Peko Tržič. Komorni zbor pod vodstvom Jožeta Močnika se bo predstavil z osemnajstimi deli od klasike glasbe, slovenskih avtorjev do priredb ljudskih pesmi z Gorenjske, Koroške in Štajerske. Povezo-valka programa bo Marima Bohinc. V enajstih letih delovanja je pevska dejavnost tržiških čevljarjev prerasla tovarniške in občinske meje, pevci Komornega zbora Peko Tržič so imeli preko sto nastopov širom domovine, med zamejci v Italiji in Avstriji ter pobratenih občinah. Drago Papler PA GREM MED LJUDI Radovljica - S to mislijo iz zborovske pesmi Jakoba Ježa bodo stopili pred poslušalce pevci moških pevskih zborov KUD Stane Žagar iz Krope in DPD Svoboda - Podnart. Koncert pripravljajo za danes, v petek, ob 20.30. uri v radovljiški graščini, ponovili pa ga bodo tudi jutri, v soboto, ob 20.30. uri v Domu DPD Svoboda v Pod-nartu. Kot je znano, nastopata to sezono oba zbora združena. Pripravili so spored letnega koncerta, ki obsega glasbo F. Mendelsso-na, J. Sibeliusa, Cl. Monteverdija, J. Gallusa, K. Pahorja, M. Kogoja, C. Cvetka, P. Šivica in drugih. DIJAKI PREDSTAVILI STRNIŠEVE ŽABE Jesenice, 9. junija - Člani dramske skupine s Centra srednjega usmerjenega izobraževanja na Jesenicah so v gledališču Tone Čufar predstavili delo Gregorja Strniše Žabe. Na centru srednjega usmerjenega izobraževanja na Jesenicah že drugo šolsko leto deluje zelo uspešna dramska skupina, ki jo vodi prizadevna mentorica, profesorica slovenščine Katarina Torkar. Dvajset stalnih članov dramske skupine se je pred nedavnim predstavilo z zelo odmevno in kvalitetno predstavo Strniševih Žab. »V naši dramski skupini so se domenili, da predstavimo tudi nekoliko »težja« dela, taka, ki se morda zdijo malo »zoprna«, pravi Katarina Torkarjeva. »Lani smo se predstavili s Krstom pri Savici, Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski, otroško igrico Jeana Vario ta Vzorni soprog. Predstavili so tudi ljubezensko poezijo naših partizanskih pesnikov, se z recitalom spomnili obletnice smrti Miha Klinarja, pripravili recital poezije mlade pesnice Ko-rantarjeve. Člane dramske skupine vedno najprej vprašam, kaj jim je všeč in česa bi se bilo vredno lotiti. Izbiro ponavadi prepustijo meni, predlagam jim nekaj del in nazadnje se vsi skupaj odločimo. Veseli smo,'da so bile tudi Strniševe Žabe občinstvu všeč, in hvaležni amaterskemu gledališču Tone Čufar, da nam je odstopilo dvorano. Ko delo naštudiramo, se odločimo, če je vredno predstavo ponuditi tudi širšemu občinstvu. Vsekakor pa je javna prireditev tudi merilo našega dela in prizadevanj. Mlade dijakinje in dijaki s Centra srednjega usmerjenega izobraževanja s svojim kvalitetnim delom in resnostjo bogatijo jeseniško kulturno življenje in po svoje prispevajo h kulturnemu utripu Jesenic. Za svoje delo zaslužijo tako oni kot njihova prizadevna mentorica vse priznanje. D. Sedej ureja LEA MENCINGER Gorenjski glas, 25.5.1988 REŠITEV EKONOMSKE ŠOLE V številki 42 vašega lista z dne 31. maja 1988 je bila med drugim na prvi strani lista pod naslovom »Rešitev stiske Ekonomske šole« objavljeno poročilo z zbora krajevnih skupnosti Občine Kranj z dne 25. maja 1988. V zvezi z glasovanjem je prišlo do nepravilnega obvestila, ki bistveno vpliva na stališče KS Kranj-Center do tega vprašanja. Krajevna skupnost Kranj-Center je bila vseskozi proti temu, da se odstopi drugo nadstropje stavbe OS Simon Jenko DE Center Ekonomski šoli. Zakaj? Gre za ukinitev dveh razredov z oddelki, nadalje za delno ukinitev podaljšanega bivanja učencev te enote in za porazdelitev teh učencev, ukinjenih razredov po drugih osnovnih šolah na območju Kranja. S takim stališčem se je strinjal tudi delovni kolektiv OŠ Simon Jenko, takšno stališče je zastopal na skupščini tudi naš delegat. Predlog, ki je bil na obravnavi na skupščini 25. maja 1988 je obsegal dva sklepa: '. sklep: Odstopi naj se drugo nadstropje stavbe OŠ Simon Jenko DE Center Srednji šoli ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj. 2. sklep: Ekonomska šola Kranj naj takoj začne s postopkom za zidavo nove stavbe pri RIS, da bi ta gradnja prišla v republiški plan v naslednjem srednjeročnem obdobju. Delegat KS Kranj-Center je javno opozoril predsednika zbora, da gre tu za dva vsebinsko povsem samostojna sklepa in da kot delegat KS Center glasuje proti prvemu sklepu, kot je že ustrezno obrazložil, dočim se z drugim sklepom strinja. Predsednik zbora je to vzel na znanje in se opravičil, ker je dal oba sklepa skupaj na glasovanje. Delegat KS Center ni podprl s svojim glasovanjem prvega sklepa. Krajevna skupnost Kranj - Center UGODEN ODKUP IN PRODAJA REPROMATERIALA Imate težave z odvečnimi količinami kovinskega in drugega repromateriala in ostanki, ki nastanejo pri proizvodnji? Te uporabne materiale, kot so razno železo, jekleni profili, cevi, odrezki razne pločevine in hladnovaljanih trakov, žice, elektromaterial, vijačno blago ipd. ODKUPUJEMO in PRODAJAMO po izredno ugodni ceni v specializirani prodajalni ŽELEZNINA v Kranju, Gorenjesavska 5 (ob Javnih skladiščih) Prodajalna je odprta od 8. - 16. ure ob sobotah zaprto telefon: (064) 26-771 MERKUR kranj SLOVENIJATURIST \y Hej,pojdite z nami! GLASOV IZLET '88 Naš tradicionalni izlet pripravljamo tokrat skupaj s Slo-venijaturistom. Sedaj vam sporočamo: poleg izžrebancev se boste lahko izleta udeležili tudi drugi, cena je (s posebnih kuponom, ki bo objavljen v torkovi številki, 14. junija) 44.000 din. S posebnim vlakom se bomo odpeljali v Koper, potem d° obale na barke in ob slovenski obali, nazaj do Strunjana, kjer bo ribji piknik, možno kopanje, poskrbljeno bo tudi za zabavo, obljubljamo pa tudi bogato nagradno žrebanje... Prijave in vplačila bomo sprejemali od 14. junija naprej, v prostorih naše uprave (Cesta JLA 16). Popolno informacijo, skupaj z vrednostnim kuponom bomo objavili v prihodnji številki! MERCATOR KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, JLA 2 TOZD AGROMEHANIKA KRANJ oglaša prosta dela in naloge RAZDELJEVANJE TOPLIH OBROKOV in ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV Posebni pogoji: priučena kuharica ali delavka brez poklica 3 mesece delovnih izkušenj, delovni čas od 9. d° 17. ure, 1 mesečno poizkusno delo Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejem3 Splošno kadrovski sektor M KŽK Gorenjske Kranj, JLA 2,v 15 dneh po objavi. KOMPAS AlGOStAVijA KOMPAS RIBNO EVERGREEN, JAZZ IN BLUES za ples ali poslušanje vsako sredo, četrtek, petek in soboto v mesecu juniju s kvartetom Andreja Arnok od 21. do 2. ure. vstop prost, cene zmerne Kaj pa tenis? Vabljeni na 5 imenitnih teniških igrišč, kjer vas pričakujejo učitelj tenisa in soigralci! V JUNIJU -V HOTEL KOMPAS RIBNO! tel. 78-340, 78-661 ELITAZAVAS - LISCAZAVAS ZA VZNEMIRLJIVE TRENUTKE DOMA IN NA PLAŽI TEDEN LISCE od 10, do 18. junija v prodajalnah MODA in MAJA Izredna ponudba kakovostnih izdelkov iz uvoznega programa, programa ADRIA, vseh vrst kopalk M ostalih izdelkov LISCA Sevnica. Želimo vam, da bi se prijetno počutili v izdelkih LISCA. Ml Z VAMI VI Z NAM Zlata Volarič NEKOČ JE BILA NEKA UČITELJICA Potem so zapisali najvažnejše, oceno v dveh, treh stavkih, podpisali so ji trije, med njimi okrajni inšpektor za prosveto. In en primerek izročili tudi učitelju v vednost, drugega so vločili v arhiv, enega ljudskemu in še okrajnemu odboru in najbrž še kam. V vasi P ob široki reki je bila šola z dvema učilnicama in dvema stanovanjema za učitelje. Torej, kot je že rečeno, učila sem malo učencev in veliko razredov, vseh osem, združeno, istočasno. Za to sem potrebovala posebne, podrobno izdelane učne priprave za tiho in glasno delo. Vse učence sem razdelila na pet skupin in ko sem z eno delala glasno, so morale ostale štiri molčati, to se pravi, tiho opravljati šolsko delo. Ako so na primer prvošolčki računali, sem jim morala najprej nalogo razložiti, napisati na del velike table ali na listke ali v njihove zvezke in potem so sami računali, na koncu sem pregledala opravljeno in popravila napake, ako so jih naredili. Zgodilo pu se je tudi, da so osmošolci, ako so svoje že opravili, manjšim priskočili na pomoč. Vse je bilo odvisno od pametne organizacije. S tistimi učenci nikdar ni bilo nobenih disciplinskih problemov, kakor smo motenje pouka in slabe odnose takrat imenovali. Vsi so mirno dela- uredniitvo tel. 21860 li, pridno sodelovali, ubogljivo pomagali in nihče nikoli nikomur ni naredil nobene škode. Bili so res čudoviti dečki in deklice. Če so pisali v tretjem razredu spis, sem jim v začetku razložila, kaj zahteva naslov in potem so se samostojno lotili dela. A našli so pravi trenutek, ako so kaj hoteli vprašati. Dogajalo pa se je, da so učenci ene skupine nehote kaj sprejeli od druge, se naučili od nje, saj je bilo nemogoče ne videti in ne slišati, kaj ostali počnejo, čeprav je bila učilnica velika in so sedeli po skupinah ločeno. Ob takem pestrem delu je moral biti učitelj zelo gibčen, iznajdljiv in pozoren na vse, kar se je dogajalo v učilnici. Meni to takrat ni bilo težko, saj sem bila mlada in svoj lepi učiteljski poklic sem imela rada. Res je, kar človek počne z veseljem, mu ni težko. Tako je na vseh področjih v različnih dejavnostih. Višješolci so radi delali z zemljevidi, majhnimi, ročnimi, ali velikim, stenskim. Na listke sem jim napisala, kaj morajo poiskati in narisati, pa so z veseljem opravili. V mislih so potovali v daljne kraje in vedno so se odpravili čez domačo reko proti jugu. V ono smer bodo morali tudi, ko odrasejo. Na zemljevidu so znali najti reke, gorstva, mesta, najdišča rud in drugih naravnih bogastev ter ostanke iz preteklosti (gradove, samostane, razvu-line in drugo). Takrat je bilo še v učnih načrtih pri zgodovini veliko podatkov 1 letnicami. Moji učenci so si o dogodku naredili sami zapiske in važnejše označili s posebnimi barvami. Letnice so posebej izpostavili. Tako so se lažje učili. Kakor marsikje drugje, so tudi tu zučeli graditi nove hiše in vas se je širila. Število šoloobveznih otrok se je večalo in ker se je moja velika skupina še malo povečala, jih bomo kmalu lahko razdelili v dve, to je pomenilo, da bi pouk potekal dopoldne z večjimi učenci od petega do osmega razreda in popoldne /. manjšimi, od prvega do četrtega, tako bi morala delati ves dan. A preden se je to zares zgodilo, smo doživeli nekaj drugega, posebnega. K mojim stalnim petim skupinam se je pridružila se ena, šesta. Torej sem morala vsako učno uro razdeliti na šest delov. V učilnici smo tiho delali, ko nas je zmotilo nepričakovano močno trkanje. Šla sem pogledat, kdo je pred vrati. Vame se je zazrlo šest cigančkov različnih veli kosti. Gledali so me z velikimi črnimi očmi. In tako smo dobili novo lestO skupino. Povabila sem jih noter. Otroci so jih gledali /a čudeno. Od njih je vel oster vonj po dimu in še po nečem, neopredeljenem, najbrž po hrani. »Kam naj jih posedem?« sem vprašala. V učilnici so vsi molčali. Najbrž jih niso hoteli k sebi v klop. . .w»ijb».y,yiit>i . »ilnui or amt JTn A zadaj je bilo še dovolj prostora in tako so se usmerili v zadnjo klop. Nato sem jih vprašala, kako se pišejo, imena in ali so že kje hodili v šolo. Bili so štirje bratje in dve sestri. Nobeden ni znal ne pisati in ne brati in šole še niso videli od znotraj, ker se neprestano selijo iz kraja v kraj, saj so pravi nomadi. Oče in mati kje kaj postorita, pa se ustavijo za dun, dva. Prodajata tudi nečke in korita, pu včasih pletene košare. Prosijo tudi. Kruh. Vse. ^ Najstarejši Robert je imel štirinajst let, kmalu bo petnajst, najmlajša Reža jih ima šest. »Na kaj boste pisali in s čim?« jih vprašam, a cigančki ne rečejo nič, samo prazne roke mi poka žejo. ne svinčnikov, u dala vam bom svoje, pa bo» Lah. Ja? »Bomo,« rečejo in to je vse. Vsakemu sem podarila list in pisalo, " . 0i' navpično črto in ukazala, naj jih sami nare»U .. lo vrsto in mi potem list pokažejo. Nato moralo lotiti dela z drugimi mojimi učenci- . Cigančki so se mirno trudili. Molčali s0'^A koncu ure, sem ugotovila, kako bo delo z jyf težko. Vso vrsto je s črtami izpolnila sanic' s J sa deklica, Robert je list po nesreči strgali j|S pa so mi pokazali neke neopredeljive kracar.J(jrf A niso izgubili volje. V šolo so prihajali vs J za dnem, polna dva tedna. Tretji ponedeljek r manjkal Robert. »Kje je br.it" sem jih vprašala. Cl\ (Izeni! se so mi rekli in res je bi'0^' njihova mati mi je to prišla potrdit in dejal«' J pride več v šolo, saj oženjen »noski vendar 11 ,^ ve hoditi v prvi razred osnovne sol.- č«Pr*j*j i .....tirinajsl let in ne zna ne brati in H* ?3I Obvlada pa listo, kar moški in ženska V *2W morata početi. In tO mlademu cigančku z8°°. «<* Tovarisica1 Poglejte na njihovo klop! n» kla nekega dne Mateja, sedmošolka. »Kaj pa je tam?« M »Pojdimo pogledat!« so dejali še drug' . je bilo že konec in cigančki so sli že dom0 j gremo k njihovi klopi. S Joj! Po klopi so lezle majhne belo živali1^'.,[.•; Uhl Uši so nam prinesli, H hm! Zato so se zučeli praskati po glavah in nekatere ,nu'f>i|^j, to že omenile, a nisem vedela, da so uši <>o c , kov .j/ c.......»y 164^387913^2198095 £ftek, 10. junija 1988 7. STRAN TVSPORED PETEK 10. junija 2-« oo.oo Poletna noč, ponovitev Video strani V znamenju dvojčkov, 11. del Grizli Adams, 19. del ameriške nanizanke Risanka Video strani Vreme Obzornik Propagandna oddaja TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Propagandna oddaja DiTsseldorf: EP v nogometu — ZRN: Italija, vključitev v prenos, Poletna noč Sopen, italijanski film 19.30 19.55 1.00 2.00 22.05 22.30 9.00 O.oo 2.00 6.45 6.5o 18.40 19.00 9.10 19 30 20.00 20.55 22.20 23.40 »1.20 __Oddajniki II. TV mreže: Domači ansambli: Šaleški fantje in ansambel Mira Klinca TV dnevnik Ex libris: Rezbarstvo Glasbeni utrip Primorske Poročila En avtor, en film V dolini reke Isse, poljski film TV Zagreb I. program Ljubo doma, kdor ga ima, otroška oddaja Znanost Poletno dopoldne Poročila Poročila Program plus, ponovitev Risanka Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Nezgodni center, ameriška nadaljevanka Kvizkoteka TV dnevnik Kultura srca Program plus Poročila S°BOTA 11. junija 9-oo t£r-- 10 4n le,na noč, ponovitev Jubilejna teveteka, k Ponovitev 19. oddaje 13.15 Video strani 13.30 Pamet je boljša kot žamet 13.40 Radovedni Taček 13.50 Makedonske narodne pripovedke, 11. del. 14.15 Republiška revija MPZ Zagorje, 12. oddaja 15.15 Hannover: EP v nogometu - Danska : Španija, prenos 17.15 Nočni izlet, slovenski film 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Knjiga 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.14 Propagandna oddaja 20.20 Žrebanje 3 : 3 20.30 Visoka tarča, ameriški film 22.15 TV dnevnik 22.30 Propagandna oddaja 22.35 Poletna noč _Oddajniki II. TV mreže 17.15 Beograd: Finale pokala Jugoslavije v rokometu (m), prenos 18.30 Premor 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena razglednica 21.25 Vrhnika: Pop delavnica, prenos _TV Zagreb I. program 9.30 Dinastija, ameriška nadaljevanka 10.20 Program plus, ponovitev 12.00 Otočec: Ob 45. obletnici ZAVNOHA, prenos 15.15 TV koledar 15.25 Hannover: EP v nogometu — Danska : Španija, prenos 17.15 Beograd: Finale pokala Jugoslavija v rokometu 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Boljše življenje, humoristična serija 20.55 Leteči oddelek Schotland Yarda, angleški film 22.25 TV dnevnik 22.40 Nočni program NEDELJA 12. junija 9.05 Video strani 9.15 Živ žav 10.10 Grizli Adams, ponovitev 19. dela ameriške nanizanke 10.35 A. Dumas: Gospa Monsorojska, ponovitev 1. dela francoske nadaljevanke 11.30 Domači ansambli: ansambel Borisa in Mateja Kovačiča 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Video strani 14.10 Video strani 15.25 Sinovi in hčere steklarja Jakoba, 10. del češkoslovaške nadaljevanke 16.25 Novomeška pomlad 1920 — Rojstvo neke avangarde, dokumentarna oddaja 17.05 Pirat, ameriški film 19.00 Risanka 19.00 Video strani 19.15 Vreme 19.16 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.07 K. Klarič: Tri lahkotne igre— Notranje rezerve, dramski cikel 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Zdravo 22.40 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri in Razdvojeno srce, angleški film 12.00 Anglunipe, oddaja v romščini 12.15 Po letu 2000, avstralska poljudnoznanstvena serija 13.00 Športno zabavno poletje 15.15 Stuttgart: EP v nogometu-Anglija: Severna Irska, prenos 17.15 Kikinda: Rokomet za lovoriko Jugoslavije (ž) — Jugoslavija : Romunija, prenos 18.30 Športno popoldne, vključitev 19.30 Montreal: Formula 1 za VN Kanade, prenos 20.15 Koln: EP v nogometu —Nizozemska : SZ, prenos 22.00 Včeraj, danes, jutri 22.15 Športni pregled _TV Zagreb I. program 10.20 Poročila 10.30 Tebi z ljubeznijo, Anka, bolgarski mladinski film 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja 13 30 Potopis 14.00 Naslednica, angleška nadaljevanka 14.50 Glasbeni magazin, oddaja resne glasbe 15.20 Dokumentarni mozaik 16.55 Dekle iz plemena Ashanti, ameriško-švedski film 18.55 Fračji dol, lutkovna serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Panonski mornar, zabavnoglasbena serija 21.05 Pogumni, angleški film 22.30 TV dnevnik 22.50 Program plus 00.30 Poročila PONEDELJEK 13. junija 9.00 Poletna noč, ponovitev 17.15 Video strani 17.30 Naš utrip 17.45 Zrcalo tedna 18.00 Radovedni Taček: Karta, 11. oddaja 18.15 Mala Nada, 1. del otroške serije TV Beograd 18.45 Risanka 18.55Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.07 P. Jaroš: Tisočletna čebela, 4-zadnji del slovaške nadaljevanke 21.00 Osmi dan, oddaja o kulturi 21.40 Propagandna oddaja 21.45 TV dnevnik 22.00 Poletna noč _Oddajniki II. TV mreže 18.30 Beograjski TV program 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti, zunanjepolitična oddaja 20.45 Poročila 20.50 Mali koncert: Mladi ustvarjalci 21.10 Narasle vode, 3. del nizozemske nadaljevanke 22.05 Revolucija, ki traja: Spomin na ZAVNOH, dokumentarna oddaja 22.50 Skica za portret: Zvonimir Mrkonjić TV Zagreb I. program 8.35 Boj za obstanek, poljudnoznanstvena serija 9.30 Čudežna soba, otroška oddaja 9.45 Sedmi veter, otroška oddaja 10.00 Poletno dopoldne 12.00 Poročila 15.15 Poročila 15.20 Nogomet-Anglija : Severna Irska, posnetek 16.50 Program plus, ponovitev 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 S. Šnajder: Rudi,TV drama 21.00 Svetovni izziv, oddaja o znanosti 21.55 TV dnevnik 22.15 Program plus 23.55 Poročila TOREK 14. junija 9.00 Poletna noč, ponovitev 16.35 Video strani 16.50 Pamet je boljša kot žamet: Potapljanje ladjic 16.55 Čarobna košara, oddaja za otroke 17.15 Gelsenkirchen: EP v nogometu—ZRN : Danska, prenos v odmoru Propagandna oddaja 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Video strani 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.07 Razsvetljeni pogled, film o Evgenu Bavčarju 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Aktualno: Odnosi v Federaciji, skupna oddaja TV Beograd, TV Novi Sad in TV Ljubljana 22.35 TV dnevnik 22.50 Poletna noč Oddajniki II. TV mreže 18.55 Poje vam Catherine Ribeiro 19.30 TV dnevnik 20.00 Frankfurt: EP v nogometu —Italija : Španija, prenos 22.00 Poročila 22.05 Zabavni torek 22.50 Fantastična zgodovina bosanskohercegovskega filma, glasbena monodrama _TV Zagreb I. program 9.00 Kaj vedo otroci o rojstnem kraju, otroška oddaja 9.30 Iz sociologije kulture: Kako nastaja tapiserija 10.00 12.00 15.35 15.40 16.30 16.50 18.30 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00 20.05 21.05 22.35 22.55 Poletno dopoldne Poročila Poročila Dinastija, ameriška nadaljevanka Risanka Program plus, ponovitev Risanka Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Žrebanje lota Sonce in sence, španska nadaljevanka Kontaktni magazin, skupna oddaja TV Beograd, TV Novi Sad in TV Ljubljana TV dnevnik Program plus 18.30 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00 21.55 22.25 22.45 00.25 Risanka Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Ciklus filmov Axela Cortija: Kam in nazaj, 1. del avstrijskega filma Potopisna reportaža TV dnevnik Program plus Poročila SREDA 15. junija 8.45 Poletna noč, ponovitev 16.20 Video strani 16.35 ZBIS: Deček z zelenimi prsti, 2. del oddaje za otroke 16.50 J. Ribičič: Miškolin-Miškolin pestuje, pravljica za otroke 17.00 Dtisseldorf: EP v nogometu—Anglija : Nizozemska, prenos 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Video strani 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.07 Film tedna-Ciklus filmov W. VVvlerja : Dodsvvorth, ameriški film 21.45 Propagandna oddaja 21.50 TV dnevnik 22.05 Poletna noč Oddajniki II. TV mreže 18.30 Beograjski TV program 19.30 TV dnevnik 20.00 Svet na zaslonu 20.40 Hannover: EP v nogometu-R. Iskra : SZ, vključitev v prenos 22.00 Poročila 22.05 Umetniški večer TV Zagreb I. program 9.00 Krista in Krištof, oddaja za otroke 9.30 Družinske teme, izobraževalna oddaja 10.00 Poletno dopoldne 12.00 Poročila 16.45 Poročila 16.50 Program plus, ponovitev ČETRTEK 16. junij 9.00 Poletna noč 16.10 Video strani 16.25 Celje: Atletski miting, prenos 18.30 Indijanske legende, 10. del kanadske nanizanke 18.50 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20,05 Tednik 21.05 Propagandna oddaja 21.10 S. Parker: Izgube, 3. del angleške nadaljevanke 22.00 TV dnevnik 22.15 Poletna noč Oddajniki II. TV mreže 18.30 Beograjski TV program 19.30 TV dnevnik 20.00 Telekino: Portret Koste Gavrasa Priznanje, francosko-italijanski film 22.30 Poročila 22.35 Videopis, oddaja o književnosti TV Zagreb I. program 9.00 Mala Nada, oddaja za otroke 9.30 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja 10.00 Poletno dopoldne 12.00 Poročila 16.45 Poročila 16.50 Program plus, ponovitev 18.30 TV razstava: Ante Kaštelaničič 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 ZIP, politični magazin 20.55 Izbrani trenutek 21.05 Zabavnoglasbena oddaja 21.50 TV dnevnik 22.10 Program plus 23.50 Poročila RADIO ^10. junija: svet r0rj Vi 17 % 18 Program 5 Radijska šola za nižjo stop-' - 8.35 Mladina poje - 9.05 Z lsbo v dober dan - 10.05 Režirano za... - 12.10 Pod doma-■^arelo - 12.30 Kmetijski na-J* -12.40 Iz glasbene tradicije (Joslovanskih narodov in na-ar>osti - 13.30 Od melodije do odije - 14.05 Govorimo an-'k? - 14.35-15.25 Popoldanski :aik - 15.30 Dogodki in odme-.16.00 Vrtiljak želja in EP °0 Studio ob 17 00 18 00 Mi trn 2 ansamblom Marela 1 jj Gremo v kino 19 00 Radij zak evnik - 1925 Obvestila in CaVna 9|asba - 19 35 Lahko d c. otroci - 19 45 Pojemo in go 20^° ; 2°00 Mladi mostovi • 00 s|ovencem po svetu d 05 Literarni nokturno ^gOjA. 11. junija: JJJ P'ogram stif Pionirski tednik 9 35 Turi luiin' naP°tkl *a naše goste iz 11 M k 1005 Sobotna matineja krof ' zr«anstveniki pred mi ror.?n°m " 11 20 Minute za sta-| 9iasbo - 11.35 Naši poslušalci Km!'!9'0 in Pozdravljajo 12.30 '<«'iski nasveti 14.05 Glasbe Panorama 15 10 15 35 Po »Tonski mozaik 16 00 Vrtiljak - 16.30 Srečanje republik in pokrajin - 17.00 Studio ob 17.00 18.30 S knjižnega trga - 19.45 Minute z ansamblom Zeleni val -20.00 Radio na obisku - 22.20 Od tod do polnoči - 23.05 Literarni nokturno - NEDELJA, 12. junija: Prvi program 8.05 Radijska igra za otroke -9.05 Še pomnite, tovariši? - 10.05 Nedeljska matineja 11.00-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmeto valce - 15.30 Poročila 17.05 Nedeljska reportaža - 17.30 Pojo amaterski zbori - 18.00 Humoreska tega tedna 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - PONEDELJEK, 13. junija: Prvi program 8.05 Glasbena lepljenka 8 40 Iz berite pesmico 9.05 Z glasbo v dober dan 10 05 Tekoča repriza 11.05 Izbrali smo - 13.30 Od melodije do melodije - 14.15 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih 16.00 Vrtiljak želja 1825 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba 20.00 Pesmi slovenskih skladateljev 21.05 Zaplešite z nami 22.30 24.00 Zimzelene melodije TOREK, 14. junija:_ Prvi program 805 Radijska šola za srednjo stopnjo 9 05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za ... -11.05 Aktualni problemi marksizma - 14.05 Znanje za jutri -14.35-15.25 Popoldanski mozaik - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 21.05 Radijska igra - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe -23.05 Literarni nokturno - SREDA, 15. junija:_ Prvi program 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za.. - 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo - 13.20 Osmrtnice, obve stila in zabavna glasba - 14.05 Mehurčki - 14.45 15.25 Popol danski mozaik 15.30 Dogodki in odmevi 17 00 Studio ob 17.00 -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 22.25 Iz naših sporedov 23.05 Literarni nokturno - ČETRTEK, 16. junija: Prvi program 8 35 Koncert za mlade poslušal ce - 9 05 Z glasbo v dober dan 10.05 Rezervirano za 12.10 Pojemo in godemo 13.30 Od me iodije do melodije 14 05 Za mlade radovedneže - 14.45 15.25 Popoldanski mozaik 15.55 Za bavna glasba 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.15 Razmišljamo, ugotavljamo 20 00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literar ni večer 22.30 Večerna podoknica 23.05 Literarni nokturno - radio triglav Jesenice sti iz narodnozabavne glasbe, 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa Četrtek, 16. junij: Petek. 10. junija: 16.00 Obvestila, - 16.30 Domače novice, - 16.45 Obvestila, - 17.00 Kamen spotike: Zakaj zamuda pri dobavi pohištva v Lesnini Kranj, kanalizacija na Hrušici, nehigienska prodaja kruha v trgovinah, telefonski priključki v Centru II na Jesenicah, odgovor »užaljenim železarjem«, označevanje avtobusne postaje v Radovljici, - 17.50 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP, - 18.45 Pregled kulturnih in športnih do godkov ob koncu tedna in zaključek, - Sobota, 11. junija: 16.00 Obvestila, 16.30 Domače novice, - 16.45 Nagradna glasbe na oddaja z lestvico narodno-za-bavne glasbe MOJA JE LEPŠA KOT TVOJA, 18.00 Čestitke po slušalcev in EP, 18 55 Zaključek programa Nedelja, 12. junija: 11.00 Mi pa nismo se uklonili: Bled med NOB, 11.30 Obvesti la, - 12.00 Čestitke poslušalcev 13.30 Nedeljska tema: Pomladni 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dneva: Požari in požarna varnost na Jesenicah, - 17.50 Aktualno, - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.35 Vedno zelene melodije, - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa ples 88 - srečanje plesnih skupin Slovenije na Bledu, - 14.45 EP in zaključek programa Ponedeljek, Ponedeljek, 13. junija 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dneva: Meso in kosti v jeseniških mesarijah, - 17.45 Aktualno, 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.25 Športni pregled - 18.35 Minute za resno glasbo -18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa Torek, 14. junija: radio žiri Nedelja, 12. junija 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice 16.45 Obvestila - 17.00 V živo: V svetu mišic - body bil-ding, - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.25 Aktualno, -18.35 Novosti iz zabavne glasbe, 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa Sreda, 15. junija: 9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 10.00 Iz zgodovine naših krajev — Kako bomo dopustovali z obč. počitniško skupnostjo. 11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo — Napoved programa za nedeljo 12.00 Čestitke in pozdravi Torek, 14. julija 1600 Obvestila, 16.30 Domače novice, - 16.45 Obvestila, - 17.00 Tema dneva: Delovni čas v jeseniških zdravstvenih ambulantah, - 17.45 Aktualno, 18.00 Čestitke poslušalcev in EP, 18.35 Novo- 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Novosti na knjižnih policah 18.00 Novice in dogodki — Branka in otroci 19 00 Napoved programa za sredo Sreda, 15. junija 16.00 Napoved programa — EP — obvestila 17.00 Glasbena lestvica 19.00 Napoved programa za Četrtek, 16. junija 16.00 Napoved programa — EP — Kotiček za znanje in nagrado 17.00 Minute za šport in rekreacijo — S Kompasom na Jadran 18.00 Novice in dogodki — Spomini na taborišče v Podljubelju ne bodo ugasnili 19.00 Napoved programa za nedeljo ibTj^J^^CENTER ^RToftrfo"18' barv akcij, film 18. j^OSNA MISIJA ob 16, Sv al Uri 11 iur»> am« l6' 18 in 20 url, mSlEn^' kom LJUBE I §• uri 12 • ,NTlSTO DRUGO ob S' Nm afiSite:amer barv ak uri T0N0SNA MISIJA *5^N Vj£8.r barv kom LJU Kb !7 ' UTvS IN T,ST0 DRUGO znan ♦ Uri' prem amer ;,USČAv*Vlnt filma DUNE SKffS planet °b 21 u" °b 16 ' ,0EKS ,N T|STO DRUGO fe' 'bL'n.20 uri 14 Junij«: 8*8 'N TicTrPm' LJUBEZEN, l ■ in 20 ST0 DRUGO ob 16, S* ZnLUri 18 JuniJ«: *™< ^AvlVr f''m DUNE l8-1* uri PLANET ob jn *ot. fi,"- Prem franc barv Kb Vin ,ZJEMNA ŽENSKA zn»nUfL 18 Junij.: amer ir,USCAv4,f0nt fi,m DUNE V«, uri**' PLANET °b 15 45 ? KLUBA ?,e:.barv kom FANT Urj UB* FLAMINGO ob 20 15 KRANJ STORŽIĆ 10. junija: amer. barv. kom. DO BRODOŠLE V 18. LETO ob 16., 18. in 20. uri 11. junija: amer. barv kom DOBRODOŠLE V 18. LETO ob 18., 18. in 20 uri 12. junija: amer. ital. barv. pust akcij, film SUPER POLICAJA IZ MIA MIJA ob 16. uri, amer barv. kom DOBRODOŠLE V 18 LETO ob 18 uri, prem franc barv ak cij. kom. BRATA PETARD ob 20 uri 13. junija ni kinopredstavl 14. junija: amer ital barv akcij, film SUPER POLICAJA IZ MIA MIJA ob 16., 18 in 20 uri 15. junija: amer. barv pust film NE VIDNI VOZNIK ob 16., 18. in 20. uri 16. junija: hongkon barv ka rate film PEST VELIKEGA ZMA JA ob 16., 18 in 20 uri _ŽELEZAR_ 10. junija: prem. amer. barv. srhlj PETEK 13. ZADNJE PO GLAVJE ob 16. in 18. uri, prem amer barv. erot filma DOBER TEK ob 20. uri 11. junija: amer barv srhlj PETEK 13. ZADNJE POGLAVJE ob 16 in 18 uri. amer barv erot. film DOBER TEK ob 20 uri (Film ni primeren za otrokel) 12. junija: amer. barv zan fant. film ZVEZDNE STEZE 4 VRNITEV DOMOV ob 16. in 18. uri, amer barv erot film DOBER TEK ob 20 uri (Film ni primaren za otrokel) 13. juni ja: amer. barv. pust film NEVID NI VOZNIK ob 16 in 18. uri, amer. barv erot. film DOBER TEK ob 20. uri (Film ni primeren za otroke!) 14. junija: angl barv glasb drama PINK FLOYD ZID ob 16. in 18. uri, amer barv. erot. film DOBER TEK ob 20. uri 16. junija: amer. ital. barv. akcij, film SUPER POLICAJA IZ MIAMIJA ob 16. in 18. uri, amer. barv erot film DOBER TEK ob 20. uri 16. junija: amer barv erot. thrill. MAŠČEVANJE ZA POSILSTVO ob 16. in 18. uri (Film ni primeren za otrokel), amer. barv. erot. film DOBER TEK bo 20. uri _DOM KAMNIK_ 10. junija ni kinopredstavl 11. junija: amer. hongkon barv ak cij film KARATE POLICAJ ob 16 in 18 uri, prem. franc. barv. ak cij kom. BRATA PETARD ob 20 uri 12. junija: amer. hongkon barv akcij, film KARATE POLI CAJ ob 16. in 18. uri, prem. amer. barv. znan. fant. filma CIKLON ob 20 uri 13. junija: amer barv. znan fant. film CIKLON ob 18. in 20. uri 14. junija: amer. barv znan fant. film CIKLON ob 18. in 20. uri 15. junija ni kinopredstavl 16. junija: angl barv glasb, drama PINK FLOYD ZID ob 18 in 20. uri _TRŽIČ 10. junija: amer. barv. kom LJU BEŽEN, SEKS IN TISTO DRUGO ob 18. in 20. uri 11. junija: amer barv. pust. znan fant film PRE DATOR ob 18. in 20. uri, prem amer barv znan. fant. filma DU NE PUŠČAVSKI PLANET ob 22. uri 12. junija: amer barv pust znan. fant. film PREDATOR ob 17. in 19. uri, prem. franc barv erot. filma IZJEMNA ŽENSKA ob 21. uri 13. junija: amer. barv. znan fant. film EKSPERIMENT PHILADELPHIA ob 18. uri, franc barv erot. film IZJEMNA ŽEN SKA ob 20. uri 14. junija: hongkon barv. karate film PEST VELI KEGA ZMAJA ob 18. uri, franc barv erot. film IZJEMNA ŽEN SKA ob 20. uri (Film ni primeren za otroke!) 15. junija ni kino predstavi 16. junija: amer barv. srhlj DOLINA SMRTI ob 18 uri, franc. barv erot. film VROČA CECILIJA ob 20. uri (Film ni primeren za otrokel) KRANJSKA GORA 10. junija: amer. hongkon. barv. akcij, film KARATE POLICAJ ob 18. in 20. uri 14. junija: amer. barv. znan. fant film ZVEZDNE STEZE 4. VRNITEV DOMOV ob 18 in 20. uri _KOMENDA_ 10 junija: amer. barv znan fant pust. film PREDATOR ob 20. uri 11. junija: amer barv. pust film NEVIDNI VOZNIK ob 20. uri LAZE 10. junija: franc barv. akcij, kom BRATA PETARD ob 20 uri ĆEŠNJICA 10. junija: amer barv. znan. fant. film DUNE - PUŠČAVSKI PLANET ob 20. uri MEDVODE 10. junija: amer. Ijubez. drama BITI ZAUUBUEN ob 20. uri 11. junija: amer. barv. znan. fant. film EKSPERIMENT PHILADELPHIA ob 19. uri 12. junija: angl. barv. glasb, drama PINK FLOYD ZID ob 18. in 20. uri DUPLICA 11. junija: amer. znan. fant. film CIKLON ob 20. uri 12. junija: amer. barv. srhlj. PETEK 13 ZADNJE POGLAVJE ob 18. in 20. uri 15. junija: amer. barv. kom. FANT IZ KLUBA FLAMIN-GO ob 20. uri 16. junija: franc. barv. erot. film IZJEMNA ŽENSKA ob 20. uri (Film ni primeren za otrokel) CERKLJE 11. junija: amer. barv kom. FANT IZ KLUBA FLAMINGO ob 18. uri, franc. barv. erot film VROČA CECILIJA ob 20. uri (Film ni primeren za otrokel) ŠKOFJA LOKA 10. junija: amer. krim. film PLES V PODZEMLJU ob 18. in 20. uri 11. junija: amer. akcij, film NEDOTAKLJIVI ob 18. in 20. uri 12. junija: amer. akcij, film NEDOTAKLJIVI ob 18. in 20. uri 14. junija: jug. drama V IMENU LJUDSTVA ob 20.30. uri 15. junija: jug. drama V IMENU LJUDSTVA ob 18., 20,30. uri 16. junija: amer. film PETEK 13. ZADNJE POGLAVJE ob 20,30. uri ŽELEZNIKI 10. junija: amer. akcij film NEDOTAKLJIVI ob 18. in 20. uri 11. junija: amer. drama ANGEL VARUH ob 20. uri 12. junija: amer. krim. film PLES V PODZEMUU ob 18. in 20. uri 15. junija: amer. kom. KDO Ml UBIJE ŽENO ob 20,30. uri _POUANE_ 10. junija: amer. drama ANGEL VARUH ob 21. uri 12. junija: amer. kom KDO Ml UBIJE ŽENO ob 18. uri 14. junija: amer. film PETEK 13. - ZADNJE DEJANJE ob 21. uri RADOVLJICA 10. junija: amer. barv. film PLAVI ZAMET ob 20. uri 11. junija: ital. barv. film FENOMENA -NADNARAVNI POJAV ob 18. uri, amer. barv. grozlj. PSIHO III. del ob 20. uri 12. junija: amer. barv grozlj. PSIHO III. del ob 18 uri, ital. barv. film FENOMENA NADNARAVNI POJAV ob 20. uri 13. junija: amer. barv. film PLAVI ZAMET ob 20. uri 14. junija: amer. barv. grozlj. PSIHO III. del ob 20. uri 15. junija: ital. barv film NADNARAVNI POJAV - FE NOMENA ob 20. uri 16. junija: amer. barv. film ANGEL ALI PROSTITUTKA ob 20. uri BLED 10. junija: amer. barv. akcij, film OSAMLJENI OBUPANEC ob 20 uri 11. Junija: amer. b%rv pust film CON AN ob 18. uri, amer barv. krim. film GLASNIK SMRTI ob 20. uri 12. junija: amer. barv krim. film GLASNIK SMRTI ob 18. uri, ital. barv. west film TEX VILER ob 20. uri 13. junija: ital barv. film FENOMENA - NAD NARAVNI POJAV ob 20. uri 14. junija: amer. barv. film PLAVI ŽAMET ob 20. uri 15. junija amer. barv. grozlj. PSIHO III. del ob 20. uri 16. junija: amer. barv film PLAVI ŽAMET ob 20. uri BOHINJ BOH BISTRICA 11. junija: ital. barv. west film TEX VILER ob 20. uri 12. junija amer. barv. pust. film CONAN ob 18. uri, amer. barv. akcij, film OSAMUENI OBUPANEC ob 20. uri 16. junija: ital. barv. film FE NOMENA NADNARAVNI POJAV ob 20. uri @(5Mlg&J@t£nGIJfcS 8. STRAN Petek, 10. junija I Po zboru slovenskih kulturnih delavcev Zaton ali razvoj slovenske kulture Morali bi se ozreti drugam, da bi videli, kako visoko razviti svet odmerja ogromno denarja za kulturo, ki vključuje tudi izobraževanje. Toda kulturni delavci sami sebi tega pač ne bodo pripovedovali, ker to enostavno vedo. Pač pa so lahko na nedavnem zboru ugotavljali posledice slepote ali karsižebodi, zaradi katerega se naš gospodarski in kulturni razvoj suče drugače. In nekateri so tudi iskali načine in poti, da bi se iz teh sedmin, ki jih doživljamo za pogrebom gospodarstva, ozrli v prihodnost na drugačen — tudi bolj kulturen način. Prav nič ni čudnega, da so na zboru slovenskih kulturnih delavcev pesniki govorili kot politiki in politikom se ni le enkrat pritaknilo kaj pesniškega, kak vzklik zanosa, ki so ga pesniki od nekdaj znali imenitno zastaviti. Sicer pa govoriti o kulturi, kot bi si morda kdo zamišljal, na srečanju razumnikov, ki niso le literati, politiki, pač pa tudi zgodovinarji, družboslovci, inženirji predpisali si to ali ne. To vseza-jetje je končno dovoljevala že tudi nadvse široka tema Slovenci, Jugoslavije in slovenska kultura. Čas, v katerem slovenska inteligenca menjava mnenja in poglede na zboru, ki pač nadaljuje tradicijo plenuma kulturnih delavcev OF, je prav gotovo čas ustvarjanja vizije izhoda iz Ciril Zlobec: Vrv okoli vratu kulture Bolj kot kadarkoli doslej je sleherno človeško, še bolj pa nacionalno življenje komplementarno; če hočemo živeti uravnovešeno, osmišljeno, etično, pa tudi uspešno, ne smemo izločiti nobenega njegovega dela, zato upravičeno zbuja skrb sedanje zategovanje krvniške vrvi okrog vratu vseh družbenih dejavnosti tudi v Sloveniji. Ni opravičila, da tak odnos terja nova zvezna zakonodaja, nacionalna politika je dolžna ohraniti tem dejavnostim nacionalno pristojnost. Prav takšna pristojnost je eden od elementov naše nacionalne suverenosti. Premagati pa moramo seveda tudi iluzijo, da nacionalno suverenost lahko zagotovi to ali ono posamezno področje, stroka, ki prvine te suverenosti najbolj jasno formulira, potreben pa je resnično vsenarodni konsenz, potrebna je politika, ki iz takšnega konsenza raste. Predvsem takšna politika. Nekaj razlogov za optimizem v tem smislu nedvomno je, tudi nekaj samovšečnosti si pri tem lahko privoščimo, saj je delež slovenske kulturne misli pri tej politični preobrazbi očiten. in tehniška inteligenca sploh, bi pomenilo biti ozek. Kajti kultura, ki je tokrat združila nekaj slovenske inteligence v Cankarjevem domu je bila pač zamišljena kot del družbene nadstavbe, kot del razvojne zavesti in seveda kot kvaliteta življenja sploh. Zato se je — tako oddeljeno — sploh ni bilo mogoče lotiti ne v razpravah ne drugače, kot tudi sicer ni ločljiva od našega življenja, hoteli to ali ne — oziroma gospodarske in družbene krize. Da pri tem »viziranju« bodočnosti kulturni delavci — ne tisti v ožjem pomenu, pač pa v najširšem — ne sede v stolpih, ne opazujejo izolirano svojega naroda, katerega del so. Kot razumniki še posebej živo občutijo vsa be-ganja, neodločnosti, pa tudi na-zadnjaštvo, pesimizem ali pre-šernost, skratka vse, kar se godi v ljudeh in okoli njih. Nasprotno — bolj kot kdajkoli prej se je na Najbolj odmevne izjave na zboru Dimitrij Rupel: »Predlagam, da postane zbor prava politična ustanova slovenske inteligence. Slovenska družba kljub težavam kaže nekatere spodbudne znake, med katere štejem poleg Kučanove perestrojke predvsem akcije slovenske mladinske organizacije, ustanovitev slovenske kmečke zveze in posamezne akcije nekaterih neposlušnih intelektualnih skupin. Slovenija kljub vsemu doživlja proces avtonomizacije kulture oziroma inteligence. Zbor slovenskih kulturnih delavcev — bolje združenje slovenskih kulturnih delavcev — ima možnost, da zbere in združi omenjene avtonomne napore, ki kažejo v smer preobrata v družbo intelektualnih storitev. Imamo priložnost, da ustanovimo takšno združenje oziroma zvezo društev, katere kolektivni člani bi bila različna umetniška, akademska, strokovna in druga razumniška društva, ki bi želela sodelovati v tem združenju z namenom, da se skrajša rok prenove in da oživimo, to se pravi, rešimo to dolino pred smrtjo. Takšno združenje bi bilo po eni strani združenje nekaterih drugih novih zvez oziroma gibanj v Sloveniji, po drugi strani pa bi bilo produktivno nadaljevanje tistega političnega partnerstva, ki ga je v OF predstavljalo partnerstvo kulturnih delavcev, ki so poleg komunistov, kristjanov in Sokolov imeli v slovenskem narodnoosvobodilnem gibanju odločilen položaj.« Ljubo Bavcon: »Dobili smo veliko predlogov, ki smo jih vnesli v slovenski kazenski zakon in ki so na višji kulturni in civilizacijski ravni, kot so v drugih republikah; številni kolegi iz drugih republik spreminjajo ali pa so v fazi spreminjanja njihovih kazenskih zakonov in prevzemajo številne določbe, ki smo jih mi vnesli v slovensko kazensko zakonodajo. Toda moram priznati, da je dosti razlogov za to, da se tudi mi ozremo po nekaterih določbah drugih zakonov, zlasti hrvaškega, in iz njih prevzamemo nekatere določbe, ki so boljše, ne samo s stališča civilizacije, ampak tudi s stališča pravnih pravil in zakonodajne tehnike. Skratka, zavzemamo se za to, da ohranimo svojo samobitnost in suverenost, toda ne zaprti, ne nedostopni za druge možnosti in za druge vplive, ki seveda lahko prihajajo iz razvitejšega sveta, toda tudi iz sveta, ki ga včasih preveč podcenjujejo, kajti mislim, da ne gre za svet z nižjo kulturo, ampak za svet z drugačno kulturo. Ta drugačna kultura je včasih, oprostite, meni bolj simpatična in včasih ljubša kot naša slovenska, ki je pogosto tudi ozkosrčna.« Vlado Habjan: »Nobena skrivnost ni, da smo Slovenci od razkosanja leta 1918 v marsičem blokirani. Blokirani pa bomo toliko časa, dokler ne bomo tako kot Judje spoznali, da odpr tje in oživitje pogledov v prihodnost nista mogoča v vseh središčih na enak način in hkrati. Kar ni mogoče v določenem okolju, je povsem izvedljivo v drugem ali tretjem okolju. Slovenci smo razcepljeni na štiri sosednje srednjeevropske države, z izseljenci pa smo dejansko raztreseni po vsem svetu. Ali ne bi bilo zaradi tega treba ustanoviti svetovni slovenski kongres? Tudi zaradi tretje univerze. Delovna domena take mno-go-deželno razvejane krovne ustanove bi bila v prvi vrsti etnično kulturna in moralno zavezujoča.« Ivan Urbančič: »Slovenska inteligenca mora preiti točko utrujenosti, na kateri se je znašla, in se odločiti za kvalitativno nov korak. Zveza slovenske inteligence bi bila že en tak korak. Sistem je treba demokratizirati in to na podlagi političnega pluralizma. Ustanovitev takšne zveze je zato priložnost, s katero se lahko inteligenca vzpostavi kot kritična opozicija družbe. Stanovna organizacija? Ne, to bi bilo mrtvorojeno dete, mi pa naj bi bili živi. Tudi debatnih klubov ne rabimo. Pač pa novo kvaliteto političnega bivanja pri nas. Nova meščanska stranka? Ne, to je le bav-bav iz najrazličnejših razprav. Ne, zveza je stvar, ki jo prinaša nov tip sodobne, kibernetične družbe.« zboru pokazalo, da slovensko ra-zumništvo ne opazuje dogajanj od strani, pač pa aktivno posega v našo stvarnost, jo drami, spodbuja tiste, ki ne kažejo zanimanja, odgovorneje razmišljati o sebi kot narodni in socialni skupnosti. Prav to priložnost — razmišljati o nas Slovencih, o možno- spreminjanja, smer za skupno delovanje, za skupno obvladovanje vsega, kar prinaša prihodnost. Prav iskanje takšnih vzgibov v razumništvu te dežele pa je nakazal tudi nedavni zbor kulturnikov. Vprašanje, ali je morda naša slovenska kultura takšna, da napol prestrašeno čakamo v svoji predalpski provinci in se oziramo po nekakšnih sve- dr. Marko Kos: Iskanje odgovorov prihodnosti V kakšnih okoliščinah bomo reševali vprašanje modifikacije prihodnosti? Nadaljeval se bo delitveni boj visokoteh-noloških manjšinskih elit. Tu in tam nas bodo pretresale fun-damentalistične kulturne revolucije. Diskusije o pretvorbi vrednot se bodo selile iz pokrajine v pokrajino kot poletni požari. Elitarne ekološko orientirane manjšine bodo našle svoje vrzeli aktivnosti. Predvsem pa bo divjal enostransko vodeni delitveni boj z visokotehnološkimi sredstvi. To bo ekonomska podstat strategije tehnološkega razvoja. Nejasnost koncepta kvalitativne rasti, zlasti v pogledu obveznosti, bo omogočala elitni manjšini, da bo izrinjala resnične probleme v notranje-družbene podsloje. Takšno prihodnost lahko kritiziramo, ker v sedanji začetni, pionirski, surovi fazi ni uspela najti rešitve za najbolj vitalne probleme, kot so: delitev, podrazvitost, okolje, nasilje, energija in človeška mera. Na ta način bo stalo glavno vprašanje prihodnosti isto, kot je bilo vprašanje preteklosti: kako naj postopa tehnološki človek oziroma narod ob upoštevanju svojih meja sočloveško in pravično z drugimi ljudmi oz. narodi ter z naravo? Jugoslovanskim manj razvitim in ekonomsko neučinkovitim republikam ostaja samo ena pot: lotiti se pretvorbe tradicionalnih vrednot v funkcionalne tehnološke vrednote. Hkrati morajo omogočiti oblikovanje svoje tehniške inteligence kot tehnološke elite. V ta namen mora politika pustiti podjetjem popolno avtonomijo ter se umakniti s komandnih položajev. Njena teža mora veljati pretvorbi vrednot. Tehniška inteligenca mora postati svoboden ustvarjalen inovacijski sloj. Mora se osvoboditi političnih parvenijev, ki jo v strahu za svojo oblast zatirajo, ker se boje konkurence znanja. To je prag, preko katerega bomo morali stopiti. Vse to se dogaja več ali manj prikrito na mikronivoju. Zato bodo brez tega ostali še tako lepo zasnovani sistemski ukrepi brez realnega rezultata. Politiki, ki tega ne dojemajo, niso dorasli novi tehnološki eri — in zato bodo ostali frustrirani in povoženi od ničelnih rezultatov — od poraznega statusa quo, ki duši Jugoslavijo ter jo vleče na dno Evrope. To velja tudi za Slovenijo, kajti na njeni inovacijski fronti ni »ničesar novega« kljub govorjenju in zaklinjanju. Slovenska tehniška inteligenca ima še vedno nekajkrat nižje rezultate od avstrijske ali italijanske. stih našega razvoja in razvoja države, v kateri smo, je večina razpravljalcev dodobra izkoristila. Toda toliko razgrinjanja, od-grinjanja vprašanj o obstoju slovenskega naroda in družbe sploh ter mestu, ki ga ima pri vsem tem kultura, je zadnje čase postala prevladujoč način spopadanja s sedanjostjo. Vsi, ki znajo karkoli povedati, pojasniti tako sebi kot drugim, to počno sicer z razumnimi besedami, pa je pomen razlag kljub temu nejasen. Pa to ne velja za opise tilnikih, ki bodo »noč temno razjasnili, ki tare duha«, ali pa je naša kultura drugačna: je taka, da bo to kulturno, duhovno in politično gibanje, ki ponekod kaže že na preporodovsko vznesenost, osvestilo tako posameznika kot družbo. Iz nekaterih predlogov je vendarle moč zaslutiti, kako vendarle pozabljamo na ta večni strah, da zaradi svoje majhnosti ne bomo znali stopiti v zgodovino. Slepa in že kar neodgovorna ter nerazumljiva varčnost pri odmerjanju de- Sergej Pelhan: Bo nacionalna identiteta zbledela? Danes imamo v SIKI 3, 2 kulturne ustanove na občino, v SR Sloveniji pa 2,9 vključujoč založniške hiše in kinematografe. Vrednost opreme v umetniških ustanovah v SR Sloveniji je dvakrat nižja kot v SFRJ, Mi slovenskih muzejev ima po 1 videorekorder, 8 kinoprojektorjev in 5 magnetofonov. Deset nacionalnih muzejev deluje v propadajočih stavbah, ki jih je zgradilu rajnka Avstrija, v enakem položuju so gledališ-ča, od kuterih se le mariborskemu obetujo boljši časi, medtem ko eno gledališče še vedno deluje prikazujoč naš odnos in našo kulturo na zapadni meji v bivši gostilni. stanja, ki ga ne gre označiti drugače kot za »nižanje političnega neba«, kot je o zadevi Janša in ostalem (tega kulturni delavci niso obšli) govoril pisatelj Šeligo. Bolj skrbi to, da slovensko ra-zumništvo kar v veliki večini rabi energijo, da si poskuša razjasniti, kar je sicer resnično težko spoznati. Da smo namreč zastali na točki tako tehnološkega kot družbenegu razvoja. Vrtenje nu dvajset, trideset let starih razvojnih izhodiščih, nas je zapeljalo v labirinte, v katerih naj bi po mnenju ekonomistov iskati izhoda dvakrat dlje, kot smo ga porabili za neučinkovito tuvanje navzdol. Pri tem si pač nihče ne dela utvar, da bi imela razvita Slovenija sposobnost potegniti vso jugoslovansko družbo iz te kaše. Morda le z vzgledom, če si bo znala in zmogla zagotoviti dovolj tudi za razvoj izobraževanja, kulture. Manjka pa nam prav gotovo takšnih, ki bi v vsem tem čudnem stanju, ki še ni brezizgled no ali apatično, mrtvo, pu tudi ne navdihujoče, spodbudno, poživljajoče, ustvarjalno, znali iz vseh drobcev dogajanj izluščiti bodoče stanje, smer in hitrost narja za kulturo in izobraževanje, nas je sicer pognala v Evropi na neugledna zadnja mesta. Stoječim in premikajočim vlakom nu postaji je podobna vizualna predstava, da se peljemo mimo sveta. Toda v takih pogojih je napačna: svet se pelje mimo nas. Ujeti svet tako, da v teku odvržemo »balast« kulture, izobraževanja itd. je kot kopu-nje jarka v močvirju: voda sega vse više proti grlu. Ce ruzumemo resne predloge, ki jih je bilo slišati nu zboru kulturnih delavcev, po prizadevanju za slovensko gospodarsko in kulturno prenovo, tudi z druženjem razumnikov v zveze, ki jih nismo »vajeni«, a so očitno izraz sedanjega ali bodočega politi čnegu pluralizma, potem se je v resnici »nekaj zgodilo.« Sele kasneje bo morda mogoče oceniti, ali je bilo to odločilno za premik s cepetanja na mestu, vrtenja v krogu problemov — vsekakor pa je gotovo eno: slovenski razumniki niso iskali izhodov prenove in poti iz krize v mazohističnem brskanju po ranah preteklosti, kot se je to dogajalo večkrat doslej, pač pa je mordu vendarle zaznati to kot premik za intenzivnejši globalni i.i 1 oj, i iko go piulurstva kot kultura, I ,ea Mencinger imateSkonjička? Joža Švegelj, Anzelnov ata: Pri kolarju gre vse bolj na okroglo Če bi ne bilo njegovega tla-kovca, ki ga sedaj izdeluje, bi bilo kolarjenje njegov osnovni poklic. Tako pa je ob pripravah peči, ob izdelavi tlakovca, ob večnih pekah postalo kolarjenje postranska stvar, pravi hobi, čeprav je izučen za kolarja. Anzelnov ata iz Letenc se je kolarje-nja učil pri Jauhu na Kokrici tri leta in tri leta ostal še za pomočnika. Potem pa je začel kopati ilovico v domačem bregu in kolarjenje je ostalo le še za čez najbolj mrzle zimske dni, ko ne kurijo peči in takrat, ko se mora peč počasi hladiti. Takrat iz njegove male delavnice spet zadiši po lesu in žaganju. Včasih je bilo tega dela več, vsi vozovi so bili narejeni pri kolarjih, še po vojni so bila na vozovih le lesena kolesa. Nekaj časa so silno naročali »gumiradlne«, odkar pa so traktorji, je kolarjem preostalo le še nasajanje lopat, krampov, mo-tik, sekir. Jesenov ali bukov les je najboljši za roče. »Težje je kolarsko delo, kot mizarsko, kajti pri kolarju gre vse bolj na okroglo, veliko je ročnega dela. Včasih smo delali tudi sani in smuči. Jaz sem jih naredil le zase in za otroke, Debeljak v Kranju in Bognar v Stra-žišču sta jih pa tudi za druge, Debeljak se je specializiral sploh kar za smuči.« Ampak, včasih pa vendarle še dobi naročilo, ki ga je vesel. Pravkar ima v delu »tišlarski ponk« — mizarsko mizo. Izdeluje jo za nekega ljubitelja, ki bi rad doma v garaži ustvarjal v lesu. Vsa je lesena, narejena po starem vzorcu. Menda ni v njej žeblja, povsod se spaja le les z lesom. Posebno veselje ima za take stvari. Tudi stroj za oblanje je naredil sam, leseno stružnico in tračno žago. Čisto leseno tračno žago! Zlepa ne najdeš podobne. 78 let ima Anzelnov ata, Pa še ne da. Dokler bo še tako pridno in z veseljem delal, kler bo še vse mere v glavi noS1^ bo še. Škoda je le, da je kolars* obrt tako prešla. Včasih so J>£ kolarji silno cenjeni mojstri-J* liko znanja, koliko spretnosti! bilo treba, da je naredil že sa1" kolo za voz, kaj šele kaj druljj, ga! Kaj bo, ko bodo stari poi*11^ Nikogar ni več, ki bi mlade kriviti les takole, v primežu. £ mo stroji, vse po tekočem tra* ' vse brez duše, brez ljubezni lesa. Čudni časi so prišli, raZttl1^ lja, nobenega pravega odnosa več do lepih starih predme^ Ni prav, da smo kolarstvo tak0 opustili. Bo sploh še kdo znal" rediti navaden voziček z lojtr1^, mi, na katerem se tako radi Pjv važajo otroci, z njim po vaS*Af birajo odpadni papir, se spuS^ jo po klancih? Kot bi s stari^ kolarji umiral tudi del SlovenU ' moje dežele... „, D. Dole"' IZ ZGODOVINE II NO* (19) socieiavcc narodnoosvobodilnega gibanja, so na Uorenj^- e ogla ostati le maloštevilna partizanska jedra. To so bile m^cgl-■tice Jeseniška, Pokljuška (Prešernova), Kokrška, nato P* ^ La, Poljanska in Loška. Izdajstva, zasledovanja, streljanja in w __„:_„!__1__^l.„ „_ 4„i________ix:i_________tJ-mri^ Ivan Jan Poljanski bataljon I. grupe odredov Prvi Poljanski bataljon naj bi bil osnovan že v času PriP, <>ov decembrsko vstajo 1941, vendar do tega tedaj iz različnih razl°* ni prišlo. Po dražgoški bitki, v izjemno hudi zimi 1941/42, po vdoru o stapa v organizacije OF in KP na terenu, ko so množične aretacL domala obglavile NOG, ko so nacisti pogosto streljali talce in z^, te sodelavce narodnoosvobodilnega gibanja, so na GorenjsK . mogla 1" nnln8„ — u.:i« mAlI* četice šk prestane zimske hajke so tako razredčile gorenjske partizan - v vrste, da je konec marca nehal obstojati tudi znameniti in z'aS zimskih bojih zmagoviti Cankarjev bataljon. Zato proti koncu zime in v začetku aprila 1942 na Gorenjs^ ni bilo nobenega partizanskega bataljona več, dasiravno jih je ^ že v 1941. letu nekaj. Prav to razredčenje priča o silovitosti v grizenosti nemških okupatorskih sil, ki so nu vsak način zla^-1942. letu hotele 'z ognjem in mečem' uničiti še preostale Par vy ne. A partizansko poveljstvo je v tem času spet hotelo in načrt0^ lo i/ t.-danjih četic razviti nove bataljone ter jih usposobiti za n° obsežnejše boje. In prvi tak novi bataljon je bil prav Poljanski, uradno jjj« van 2. bataljon I. grupe odredov, katerih poveljstvo je bilo P vljeno 4. aprilu 1942. Kako je nastajal ta bataljon in njegove čete, kdo je bil v vih poveljstvih, o tem bo danes beseda. Nalogo, naj na Škofjeloškem območju zbere in iz raZ*w2SV skupin sastavlja čete in nato bataljon, je dobil sredi marca » pokrajinskega vodstva (Alojz Kebe Štefan) Maks Kinielj ""i-jfK1 Branko tedaj, pozneje imenovan Matija, tedanji sekretar škO ^j' škega rajona. Zaradi tamkajšnjih enot, razmer in ustrezneg nevrskega ozemlja, to tudi ni bil slučaj. „ In tako so v drugi polovici marca in v prvi polovici aPr'lai0\ric' osnovali Selško, škofjeloško in Poljansko Četo, v drugi P° Aprila pa so te fietS povezali v Poljanski bataljon. V povel|stva teh enot pa 10 prišli ..„j / V Selški teti je postal komandir Franc Biček, Boris Hod* pi iht komisar. rutU^ V škofjeloški sta bila to Stane Strac-Janušek in Justin "* Adam. , V Poljanski pa Pavle PeternelJ in Vinko Oblak. »„kelj K" Nu katerih območjih, povedo njihova imena. stt)i . Tu bi veliko morali pisati o njihovem delovanju, a '"Lvell'* dovoljuje Povem naj le da je izmed imenovanih osmin I kov padlo kar pet, kar dokazuje št' nadaljnjo trdoto boja Prihodnjič: Ustanavljanje Gorenjskega in Kokrskega aževala okolja. Ratečani so skrbeh, da ne bi prišlo do ones-azevanja, celo zaprosili krajevno ^an Mlinar Kmet skupnost v Ljubljani, kjer stoji Avtomontaža, da jim posreduje mnenje, kakšna je proizvodnja grelnih aparatov in kako vpliva na okolje. Iz krajevne skupnosti v Ljubljani so jim odgovorili, da Av-tomontažina proizvodnja nikakor ne škoduje okolju in da je takšna proizvodnja med »zelo čistimi.« Pobuda pa je hitro naletela na širši odmev slovenske javnosti, kajti v Kamnjah stojijo počitniške hišice in domovi, ki so pred leti postali stalno bivališče lastnikov. Le-ti so se odločno uprli nameravani gradnji, s poudarkom, da se morajo Rateče razvijati le in zgolj v turistično smer. Po njihovem mnenju nikakor ne bi smeli dopustiti, da se v Ratečah razvija kakršnakoli industrija. Krajani so, vsaj večina, povsem drugačnega mnenja. Zatrjujejo, da Rateče životarijo, da kraj nikoli ni doživljal kakršnegakoli razcveta in da vlada popolno turistično mrtvilo. Tudi ni nobebe gostinske pa se zavzemajo za to, da bi dobili delo v domačem kraju. Varja Šumi, 20- letna Ratečan-ka: »Končala sem administrativno šolo in bi se rada zaposlila kot upravni tehnik, a ne najdem dela. Odločno sem za to, da se v Ratečah zgradi obrat in odprejo delovna mesta, saj je očitno, da za mlade v prihodnosti ne bo dela. Ne v Kranjski gori in ne na Jesenicah. Zatrjujejo nam, da proizvodnja ne bo onesnaževala okolja, zato ne razumem, zakaj so nekateri proti.« Varja Šumi in turistične organizacije, ki bi bila pripravljena vlagati, zato vidijo zaposlitveno prihodnost in socialno varnost - industrija na bližnjih Jesenicah nima več novih delovnih mest - edinole v izgradnji industrijskega obrata v svojem kraju. Ko smo spraševali nekatere Ra-tečane o tem, kaj mislijo o gradnji Avtomontaže, so bili nekateri, predvsem starejši, odločno proti nameravani gradnji, drugi, mlajši Anton Kisovec Roman Mlinar, zaposlen v brezcarinski prodajalni v Ratečah: »Nihče ne ve, kako mučno se je vse življenje voziti na delo daleč izven domačega kraja, zato se z vsemi tistimi, ki se vsakodnevno vozijo na Jesenice, zavzemam za obrat Avtomontaže. Sam sem sicer imel srečo in sem dobil službo v neposredni bližini, a veliko je takih, ki se že leta in leta vozijo drugam. Odločno sem za obrat, vendar okolju nikakor ne sme škodovati.« Jože Rožič iz Rateč, dvajset let zaposlen v jeseniški Železarni: »Vsi elaborati kažejo, da bi bila proizvodnja ekološko čista, zato krajani ne moremo razumeti, zakaj obrata ne bi postavili. Stal naj bi v Kamnjah in že samo ime pove, da ga ne bi zgradili na plodovi-ti zemlji. Bilo bi manj onesnaževanja, kot če bi postavili hotel s 100 posteljami! Kar imamo zdaj v Ratečah, so edinole odpadki po planiški prireditvi, saj gre celo vsa turistična taksa od planiškega obiska v Kranjsko goro. Tudi sam bi bil verjetno proti, če bi ob mojem vikendu hoteli postaviti tovarno, vendar je treba misliti na prihodnost ljudi, ki tu živijo in ki naj bi tu tudi ostali.« Anton Kisovec, upokojenec iz Rateč: »Sodim med tiste, ki so odločno za obrat, saj drugače za Rateče ne vidim prav nobene možnosti razvoja.« In kaj pravijo na jeseniški občinski skupščini? Tomaž Keršmanc, predsednik izvršnega sveta skupščine občine: »Pobuda je prišla iz krajevne skupnosti in čeprav obrat ni opredeljen v občinskih planih, smo za vsako pobudo, ki v današnjih Časih, ko je vedno manj delovnih mest, ponuja novo zaposlitev. Zato se bomo z Avtomontažo še naprej pogovarjali...« Več kot očitno je torej, da si mladi in tudi starejši Ratečani želijo napredka v vas, novih delov- Jože Rožič nih mest za generacije, ki prihajajo. Od načelnih besed o razvoju turizma ne morejo živeti, še kako pa se zavedajo, da v prihodnjih letih tudi na Jesenicah ne bo več dela in zato le pozdravljajo pobudo delovne organizacije, ki je sploh še pripravljena kaj graditi. Ne nazadnje je tudi Mojstrana opredeljena kot turistični kraj na obrobju Triglavskega parka, pa nikoli še ni bilo nobenih ugovorov in pritožb nad tem, zakaj v prelepem alpskem svetu pod Triglavom stojita obrat LIP in KOOP Mojstrana- D. Sedej Alojz Logar iz Goric je prejel priznanje Zadružne zveze Jugoslavije Kmet dobro živi, ko gre tudi delavcu dobro j li?ri^e» 7. junija — Kmet Alojz Logar iz Goric, sicer član nakelske kmetijske zadruge, bi se moral minu-čttn*n^° tetma skupaj s še šestimi kmeti in predstavniki zadružnih organizacij iz Slovenije udeležiti sre-sja^* kmetijskih rekorderjev v Prizrenu (SAP Kosovo), kjer bi prejel priznanje Zadružne zveze Jugo-Sj. !Je' najvišje kmetijsko priznanje za zadružnika. »Višja sila« pa je bila tokrat močnejša od želje jz jZnaf' kmetijstvo na Kosovem in lep del Jugoslavije, od Skopja do Dubrovnika, se pogovoriti s kmeti nu ru?'n republik, pozabit i na skrbi, ki spremljajo vsakodnevno delo na kmetiji, se poveseliti ob preje 'u Priznanja... kriva VSe skuPuJ 3e pravzaprav dni * *mati narava«, ki že več Pri „ agaJa gorenjskim kmetom vremVllu prve kosnJe. »Ko so dneh n0slovci P° več deževnih na iPnnaP°v«dovuli za konec ted-b0rn vreme, sem se odločil, da vlJam°rital dornu Zdu-i u«ota-dneh Sem ruvnal Prav- v teh sii0 S'm° sPruvili v sušilnico in Ženu° ^'indvajsei prikolic trave. dela ' , Je sicer vajena vsega ?.m0,,i krnot'.i'. sama tega ne bi jal ft*'* Je v torek dopoldne de-»le |3Z 1,1 zmajeval z glavo, češ in $J "uslijo tam gori, dežuje SPet nUJ°' včeraJ -K' in danes Prece?°t ravnikin Pa J«' še vedno časa L , ve in vsa J4' ie nekaj ?l la iaodkos Ustvari etljo velJu> da i'' m' več „ en n,d- b-mvec je delo ^I"1'!,7" l->K«rjov«. je 2ev 'xqul 'e že pokojni Aloj dalko za seno...« sta dejala Alojz in žena Jana in poudarila, da bi brez gozda težko naredili hlev v tako kratkem času. Sicer pa tudi za gozd velja, da je zaslužek le tedaj, če les samo posekaš in pospraviš. Alojz priznava, da ga motika »Pot do dobrih krav je dolga in zapletena. Že drugi rod ustvarja čredo, a so še vedno med dobrimi kravami tudi takšne, s katerimi nismo zadovoljni. Zakonitosti v živinoreji ni: hči od dobre krave ni vedno tudi dobra mlekari-ca.. Ni nam žal, da smo se odločili za prosto rejo. Živina je čista in se dobro počuti, mlekovod je krajši, zato je tudi manjša možnost za okužbo mleka.« Alojz in žena Jana Pred oče vsem napreden kmetovalec, Pr'd(>n^" PU skroon ži\ inorejec, UHjgih °luv(,<-. strog do sebe m Prelet Vedn° Pripravljen za na jo A.),* ",' "vajanje novosti. Ko Se ni Jf- kuPoval prvi truktor in vzel -T°ge! odl°čiti, kakšnega bi Je o*r\jeuk.ega ali malega, mu Vseeno je, kukš Ni se °> odvrnil: «a, saj *iotu0nja Sta bila dva'* tar^J16^' ki obsega deset hek-hokta metiJske zemlje (dva Jotnu\ra ,n, Po1 J° »majo še v na-s°dol ^ hektarov gozda, je torjj n° opremljena — s trak Silaj' Stl'°-i' /;| spravilo sena in ki^ ' .• za delo v gozdu... »Na "^C^J« vedno tako, da ima ži- »Ne rečem, du zaradi denarja ali delu ne bi mogli iti na dopust na morje ali kam drugam. Med košnjami je nekaj odmora in bi si ga lah ko privoščili, vendar si ga Verjetno se nekaj časa ne bomo, ker bi bili tudi na dopustu v skrbeh, kaj je /. živino. Mordu si ga bomo potem, ko bo sin že toliko odrastel, da bo lahko sum poskrbel za čredo. Site« pa smo taksne vrste ljudje, du smo zadovoljni že, če je živina zdrava in smo ob nedeljah prosti nekaj popoldanskih uric« molziščem, v katerem je mogoče naenkrat molsti tri krave, tri pa pripravljati za molžo, smo dogradili pred tremi leti. Hiša bo prišla na vrsto tedaj, ko bosta otroka (Primož obiskuje šesti ruzred, Suša pa četrtega) nekoliko odrasla. Prej bomo uredili še sušilnico na sončno energijo, sčasoma pa bo treba zamenjati tudi že precej izrabljeno nakla- (poljedelstvo) ni nikdar veselila, da za pridelovanje krompirja tod ni možnosti, saj je na goriškem koncu zemlja precej težka, da pa ga je vedno bolj kot na polje vleko v hlev, k živini. Skrbno, strokovno in načrtno delo se je obrestovalo in zdaj je v Logar- vm.i prednost pred ljudmi. Hlev zu prosto rejo živine s sodobnim »Priznanje bi lahko dobil tudi kateri drugi kmet iz Goric ali okolice. V vasi smo štirje »čisti« kmetje in vsi oddajamo precej mleka, večina pa zaradi majhnosti kmetij in preskromnega zaslužka hodi še na delo. Ti so še bolj obremenjeni kot »čisti« kmetje in bi tudi zaslužili priznanje.« Pogled v hlev jevem hlevu res kaj videti — številčno in kakovostno čredo, 54 glav živine, od teh 24 krav, osem brejih telic, ostalo pa so »mladinke« različnih starosti. 70 odstotkov je simentalk, ostalo so črno-bele. Vsaka krava da na leto povprečno več kot pet tisoč litrov mleka, kar je še enkrat več od gorenjskega povprečja pa tudi sicer je to dosežek, ki se ga ne bi sramovali niti v kmetijsko razvitejših deželah, kot je Slovenija. V kranjsko mlekarn so lani oddali 130 tisoč litrov mleka, na-molzli pa so ga kajpak še nekaj več, saj so ga precej popila tudi teleta, nekaj pa so ga oddali doma. »Prehod s 70 na 100 tisoč litrov je bil razmeroma lahek, zdaj pa je vsako povečanje ob omejenih površinah in možnostih dodajanje krmil in ostalih dodatkov precej težavno,« je dejal Alojz in navedel, da na dan pokrmijo živini približno vrečo krmil, nekaj manj koruze, pozimi pa tudi malenkost tropin. Se splača delati? Kolikšen je ostanek dohodka? »Kmetje ne računamo, koliko zaslužimo na uro ali v enem dnevu, ker to dobro občutimo v žepu. So obdobja, ko se prireja mleka splača, in pride čas, ko delamo z izgubo. Jeseni nismo krili niti izdatkov, od januarja dalje je bilo cenovno razmerje nekaj časa razmeroma ugodno, zdaj pa se je že precej poslabšalo v škodo kmeta. Sicer pa delavci že tudi jamrajo, da je hrana draga. Zdi se mi, da prihajajo časi, ko bo za kmete vse prepo-ceni in za delavca vse predrago. Že ata mi je večkrat dejal, da kmet takrat dobro živi, ko gre tudi delavcu dobro. Zato s cenami ni smiselno pretiravati, prev- ladajo naj razum in trezne presoje in bo za oba dobro — za kmeta in za delavca. Najhuje pa Del gospodarskega poslopja s sodobnim silosom »Za kmečko zvezo sem slišal, vendar kot vem, nihče od kmetov iz naše vasi ni bil na ustanovnem zboru v Ljubljani. Dobro je, če se nekdo poteguje za kmete. Še najbolje je, če so to kmetje, ^ekateri namreč še vedno mislijo, da mora kmet le ubogati in poslušati in da mora molčati tudi tedaj, ko so cenovna neskladja presegla vse razumne meje.« bo tedaj, ko vsega, kar bomo pridelali, ne bomo mogli prodati. Če bi se, denimo, tudi v Vojvodini toliko zavzeli za živinorejo, kot smo se na Gorenjskem, bi imeli v državi mleka čez glavo. Na avstrijskem Koroškem že dlje časa poznajo omejitve: le pogodbene količine mleka plačujejo po polni ceni, presežke pa le delno.« C. Zaplotnik i^mmSS^^lGLAS 10. STRAN / ŠPORT IN REKREAClfrT Petek, 10. junija 1 Pavel Močnik: »Z Dušanom računava na uspeh v Belgiji. Sam pretečem sedaj od 20 do 25 kilometrov dnevno.« - Foto: J. Košnjek Kranjski supermaratonci na 100 kilometrov Del Passatore Samorastniki tolčejo profesionalce Kranj, 7. junija - če bi v supermaratonu tekmovala mesta, bi bil Kranj ne le v jugoslovanskem, ampak v evropskem vrhu. Iz ozadja, povsem samoiniciativno in ljubiteljsko, so vstopali iz anonimnosti. Danes so Mravlje, Močnik, Hribernik, Klemenčič, Dov-jak in kolegi dobrodošli in tudi posebej vabljeni tekači na skoraj vseh pomembnih evropskih supermaratonih. Predvsem je danes supermara-ton že panoga, kjer uspevajo profesionalci, ki imajo čas, da na teden pretečejo po 200 kilometrov, kar pomeni, da tečejo dvakrat ali celo trikrat dnevno. V zahodnih državah so to poklicni tekači, sponzorirani od najrazličnejših firm, na vzhodu pa vojaki, policaji, skratka ljudje, ki jim. je šport vsakdanje opravilo. Naši supermaratonci vadijo kvečjemu enkrat dnevno, obirajo kljuke sponzorjev, da bi jim plačali vsaj pot na tekmovanje, in se morajo znova in znova dokazovati in potrjevati, da so vredni zaupanja in pomoči. Med prireditelji najbolj znanih evropskih in tudi svetovnih super maratonov so veliko bolj cenjeni, saj kot samorastniki tolčejo profesionalce, in zato se vedno pogosteje dogaja, da so na tuje posebej vabljeni in jim organizator pokrije vsaj stroške bivanja ali potovanja. Mravljeta tako redno že vabijo v Grčijo in Avstralijo, Dušan in Pavel Močnik pa sta 17. junija povabljena v Belgijo na 100 kilometrski tek. To bo izredno zahteven tek po ravnini, kjer kilometri niso glavni nasprotnik, ampak veter, ki piha tekačem v prsa tudi s 50 kilometri na uro. Kranjski supermaratonci Dušan Mravlje, Pavel Močnik, Dušan Hribernik, Milan Klemenčič, Štefan Behek, Marko Dovjak in Janez Umek so se pred nedavnim vrnili s 100 kilometrskega teka od Firenz do Faenze. »To je cestni gorski tek prek Apeninov, po nekdanji trgovski poti, kjer so nekdaj znani izdelovalci keramike iz Faenze tovorih v Firenze. Treba je premagati dva vzpona na 518 in 913 metrov visoka prelaza. To je bil že 16. tovrstni tek, na katerem se zbere po 2000 tekačev in običajnih pohodnikov, ki razdaljo prehodijo peš,« pripoveduje Pavel Močnik, ki je bil na tem teku že tretjič in je bil lani tretji, predlanskim pa za mesto slabši. »Del Passatore je zame eden najlepših in najtežjih tekov. Start je ob štirih popoldne na trgu v Firenzah in potem se teče, hodi. Ne moreš pozabiti izjemnega občinstva. Spodbuja te, ponuja okrepčila, hrano. Med tekom se promet odvija normalno, pa ni nobenih zapletov. Vozniki so obzirni, čakajo. Pri nas je tovrstna kultura na psu in je vprašanje, če bi lahko tako množičen tek speljali srečno do konca. Ker imam za seboj že kar precej jugoslovanskih tekov na dolge proge, to lahko primerjam in vedno manj me mika, da bi na takšnih domačih, sicer redkih, preizkušnjah sploh še tekel.« Dosežki kranjskih supermaratoncev na tem teku so razveseljivi. Zmagal je Italijan Normanno di Gennaro z izrednim časom ter absolutnim rekordom 6 ur 37 minut in 10 sekund. Drugi je bil Francoz Jean Marc Belloco, tretji Madžar Attila Kovacs, četrti Britanec Donald Ritc-hie, peti pa naš najboljši Dušan Hribernik iz Kranja, ki je 100 kilometrov pretekel v 6 urah, 57 minutah in 42 sekundah. Deseti je bil Pavel Močnik (7 ur, 23 minut, 48 sekund), devetnajsti Milan Klemenčič (7 ur, 55 minut, 51 sekund) in trideseti Štefan Behek (8 ur, 35 minut, 3 sekunde). Mravlje, Dovjak in Umek pa so odstopili. Dušana je gnjavil iši-as, Dovjaka pa prepona. Tek je bil za te razmere izredno hiter, saj je tekel zmagovalec povprečno 15,5 kilometra na uro, Močnik pa 13,7 kilometra na uro! J. Košnjek Atletsko prvenstvo veteranov Kranj, 1. junija - Atletska zveza Slovenje je tudi letos zaupala atletskemu klubu Triglav iz Kranja organizacijo tretjega republiškega atletskega prvenstva za veterane in veteranke. Prvenstvo bo 18. junija ob 16. uri na stadionu Stanka Mlakarja, teden dni pred šestim prvenstvom Evrope, ki bo od 25. junija do 2. julija na stadionu Bentegodi Piazzale Olimpia v Veroni. Lansko drugo republiško prvenstvo, ki je bilo v Kranju, je pokazalo, da so bivši atleti in atletinje še vedno pri dobrih močeh. Lanskega avgusta je na tem prvenstvu nastopilo dvainsedemdeset tekmovalk in tekmovalcev. Organizator je AK Triglav in zbor atletskih sodnikov Gorenjske, pokrovitelji pa so Iskra-ERO, Kibernetika in Telematika Kranj. V nedeljo, 12. junija v Podljubelju Motokros za pokal Alpe Jadran Podljubelj, 8. junija - V nedeljo bosta na podljubeljski motokros progi dve dirki: osrednja za pokal Alpe Jadran v kategoriji do 250 ccm in za republiško ter državno prvenstvo v kategoriji do 80 ccm. Na osrednji dirki bo sodelovalo okrog 40 dirkačev iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Za obiskovalce bo poskrbljeno, prav tako za parkirne prostore, vstopnina pa je za odrasle 5000, za osnovnošolce pa 1000 dinarjev. Objavljamo tudi program prireditve. Od 9. ure dalje bo uradni trening, opoldne pa bo že prva dirka za državno prvenstvo v kategoriji do 80 ccm. Otvoritev bo ob 14. uri, ob 14.15 pa bo start prve vožnje dirke Alpe Jadran. Ob 15.15 bo start druge vožnje v kategoriji do 80 ccm (vsaka vožnja traja 20 minut in dva kroga), ob 16.30 pa bo start druge vožnje Alpe Jadran (30 minut in dva kroga). Ob pol šestih bo zaključek dirke z razglasitvijo rezultatov. J. Kikel Kranjski košarkarji v ZRN Kranj, 8. junija - Članska ekipa Triglava in ekipa maldink Save sta se udeležili tradicionalnega košarkarskega turnirja v zahod-nonemškem mestu Heidenheim. Kranjski košarkarji so bili že tretjič udeleženci tega turnirja. Na fantovskem turnirju so sodelovala moštva Ulma, St. Poeltena iz Avstrije, domačini in Triglav. Kranjčani so dosegli velik uspeh, saj so v finalu z 60:61 premagali Ulm, ki je član prve zahodnonemške košarkarske lige in za katerega igrajo tudi trije Američani. Najboljši igralec je bil Roman Horvat iz Kranja. Na ženskem turnirju pa so igrali Pecs z Madžarske, Muenchen, Heidenheim, Dunaj in Sava. Kranjčanke so bile najmlajša ekipa in so bile zadnje. Zmagal je Pecs, ena od treh najboljših madžarskih košarkarskih ekip. J. K. Ne samo sneg, tudi plastika nekaj velja Skakalna učenost se začenja na »pručkah « Poljane, Žiri, 1. junija — Vadba smučarskih skakalcev ni več vezana samo na zimo. Enako pomembni so poletni meseci, ko je treba vaditi na plastičnih skakalnicah, predvsem na manjših, »pručkah« imenovanih. Kar nekaj jih je bilo zadnja leta zgrajenih na Gorenjskem, nekaj se jih sedaj gradi, med drugim tudi v Poljanah in Žireh, kjer pa imajo na dolgu še ureditev velike 70 metrske skakalnice in pre-kritje s plastiko. Smučarski skakalni klub Alpi-na iz Žirov se je organizacijsko in kakovostno utrdil. Deluje v dveh sekcijah: žirovski in po-ljanskogorenjevaški, za vzgojo skakalcev pa skrbita dva poklicna trenerja, Janez Poljanšek za mlade in Niko Dolinar za mladince in člane. Letošnja sezona je dala obetavne rezultate, minevala pa je tudi v znamenju gradbeništva. Posebno zadnja dva meseca so se skakalci, starši tekmovalcev in ljubitelji smučarskih skokov v Žireh, Poljanah in Gorenji vasi prelevili v gradbenike. Do letošnjega septembra nameravajo gradbeni del sezone končati, tako da v novi sezoni strokovno delo zaradi Metod Erznožnik iz Žirov je so-gradbenih zadreg ne bo trpelo. deloval pri gradnji vseh doseda- »Gradimo v Volči in v Žireh. njih skakalnic skupaj s Fran-Najprej so želeli za celoletno cem Giacomelijem. Tudi sedaj uporabo usposobiti staro 30 me- je vedno voljan pomagati. trsko napravo v Poljanah, vendar lastnik zemlje ni soglašal s plastiko, zato so nam iz zagate pomagali sami krajani Volče, posebej Brane Krek, in nam ponudili kos zemlje, kjer gradimo 22 in 13 metrski skakalnici, ki jih bomo prekrili s plastiko. Tako bomo prišli do skakalnega središča, v katerem bomo vadili mlajše. Vožnja drugam je izredno draga, Volča pa je vsem blizu,« pripovedujeta trener Janez Poljanšek in predsednik gradbenega odbora za Volčo Bojan Sta-nonik. »Problem plastične skakalnice pa po 12 letih rešujejo tudi v Žireh,« nadaljuje Janez Poljanšek. »S Pavlom Kokaljem, po domače Bartelom, smo našli skupni jezik in tako bomo 15 V Volči so nosilci za nalet že postavljeni Nova skakalnica na plastiko v Žireh čaka Janez Poljanšek, »glavni« pri gradnji. metrsko skakalnico prekrili s Slasti ko. Razen te bomo imeli v ireh pozimi še sedanji 22 in 30 metrski skakalnici, prenoviti pa nameravamo tudi veliko 70 metrsko, kjer sta glavna problema erozija in voda. Ko se bomo loti' li del, vas bomo prav tako obvestili, saj bo šlo za izredno zahteven gradbeniški zalogaj. Doslej so v Poljanah naredili že 300 prostovoljnih delovnih ur, v žireh pa 200, vendar jih bo treba še veliko. Gradnji večinoma fi" nanciramo z denarjem za redno dejavnost, pomaga nam ZTKO Škofja Loka, vendar bomo morali potrkati tudi na vrata gO' spodarstva in upam, da nas n« bodo odslovili. K sreči je veliko ljudi pripravljenih pomagati 1 delom in lesom, svetujeta nam Marko Mlakar in Janez Gori* šek, dobrodošli so nasveti inž-Andreja Piska in zato ni boja* zni, da gradnja ne bi bila strokovna. Vse skupaj bo stalo okrog šestih starih milijard. Izjemno draga je plastika. Tona je nad milijardo. Za Žiri nam dajo plastiko komite Planica, za Volčo pa si jo bomo sposodili v Žireh, vendar jo bo treba Zirov-cem vrniti. Upam, da tudi tU planiški komite ne bo gluh.« J. Košnjek Slike: G. Šinik OD TEKME DO TEKME Kolesarji Save tretji v Budimpešti - Konec preteklega tedna so mladi kolesarji Save Cvjetičanin, Sajovec, Bertoncelj in Pilar tekmovali na mednarodni etapni dirki v Budimpešti. V prvi etapi (kriterij) je bil Cvjetičanin peti in Sajovec 11, v drugi etapi (posamični kronometer) je bil Cvjetičanin 12., Bertoncelj 15., Pilar 16. in Sajovec 19. med 55 kolesarji. V tretji etapi, dolgi 72 kilometrov, je bil Cvjetičanin četrti, Sajovec sedmi in Pilar šestnajsti, v četrti etapi, dolgi 111 kilometrov, se je najbolj izkazal Pilar, ki je bil šesti, Sajovec pa mesto za njim. V skupnem seštevku je zmagal domačin Nagy. Cvjetičanin je bil 11., Bertoncelj 12., Pilar 15. in Sajovic 16. Ekipno je bila Sava tretja za Brnom iz CSSR in Arbom z Dunaja. - .M. Zevnik Atletska prvenstva šolarjev - Osnovna šola Lucijana Seljaka iz Stražišča in zbor atletskih sodnikov iz Kranja sta priredila občinsko atletsko prvnestvo za mali pionirski pokal. Ta šola je pod vodstvom mednarodnega atletskega sodnika in učitelja telesne vzgoje na tej šoli Jožeta Hladnika že desetič zapored izvedla to tekmovanje. Sodelovali so učenci devetih centralnih šol. Med mlajšimi pionirji je na 6 metrov zmagal Giobočnik (JSM), na 300 metrov Ažman (FP), v teku na 600 metrov Kumer (FP), v skoku v višino Hafner (BE), v skoku v daljino Vuk (SJ) in v metu žogice Šušmelj (MV). Ekipno je zmagala osnovna šola Bratstva in enotnosti pred Lucijanom Seljakom in Francetom Prešernom. Med mlajšimi pionirkami je v teku na 60 metrov zmagala Pivkova (LS), v teku na 300 metrov Jakše (BE) in v teku na 600 metrov Zevnik (FP). V skoku v višino je zmagala Škoficeva (FP), v skoku v daljino K odele (SJ) in v metu žogice Novak (JSM). Ekipno je zmagala osnovna šola Lucijana Seljaka pred Jankom in Stankom Mlakarjem in Bratstvom in enotnostjo. Preračunano v točke sta najboljša izida dosegla Pivkova v teku na 60 metrov (8,4) in pri pionirjih Šušmelj v metu žogice (67 metrov). - P. Mohorčič Tek kaveljcev in korenin Bohinj, 10. junija - Turistično društvo Bohinj-jezero pripravlja jutri, 11. junija, ob 14. uri, rekreacijski tek na 21 kilometrov, ki šteje za tekmovanje kaveljci in korenine RTV. Start bo na kopališču ob Bohinjskem jezeru, prijave pa sprejemajo dve uri pred startom. Štartnina je 3000 dinarjev. V. S. Bruno Parma na Golniku Golnik, 8. junija - V počastitev 25 letnice krajevne skup nosti Golnik in krajevnega praznika prirejajo na Golniku v ponedeljek, 13. junija, ob 16. uri v Domu kulture na Golniku simultanko s šahovskim velemojstrom Brunom Parmo. Šahisti, ki bi želeli igrati z velemojstrom, dobrodošli na Golniku. Skupščina ZTKO Kranj Šport in rekreacija naj vzgajata Kranj, 8. junija — Skupščina Zveze telesnokulturnih organiza cij kranjske občine je opozorila na dve stvari: na še vedno problematičen gmotni položaj telesne kulture v kranjski občini in na to, da ob pehanju za denarjem ne smemo pozabiti na vzgojno plat športa in rekreacije. Nešportno vedenje in nasilje se vedno bolj selita na športna igrišča in to že med najmlajše, ki pa imajo med starejšimi športniki za tako početje žal preveč vzrokov. Slovensko akcijo »Ra-zgibajmo življenje« je treba vtkati med ljudi, mladim pa je treba zagotoviti pogoje za telesnokulturno aktivnost, predvsem po šolah, kjer so osnovne šole v boljšem položaju, srednješolcem pa se slabše piše. Iskrina šola v Kranju je še vedno brez telovadnice, čeprav se to srednjeročno obdobje izteka, gradnja zimskega bazena še naprej vi si v zraku. Kranjska telesna kultura je lansko leto uspešno zvozila in na najrazličnejše načine, tudi s sponzorstvi, zbrala realno za četrtino več denarja, pa tudi letos naj bi jo uspešno zvozili. Zusnovani so temelji marketinške dejavnosti in tu je možnost za dodatne denarje. J. Košnjek Vabila, obvestila Kasaške dirke v Komendi - Konjeniški klub Komenda vabi v nedeljo, 12. junija, ob 15. uri na hipodrom v Komendo na velike kasaške dirke. Tekmovalo bo okrog 60 konj iz Slovenije in Hrvatske. Tekmovali bodo tudi kmečki konji iz Komende in Gorenjske. Radovljiško sindikalno prvenstvo v nogometu - ZTKO Radovljica in občinski svet Zveze sindikatov vabita na občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu za leto 1988. Tekmovanje bo v torek, 14. junija, in v četrtek, 16. junija,na travnatih igriščih v Radovljici, Lescah in na Bledu. Ekipa mora imeti 6 igralcev in štiri rezerve. Vsaka sindikalna organizacija lahko nastopa z dvema ekipama. Tekme bodo trajale dvakrat po 20 minut. V primeru neodločenega izida odločajo kazenski streli. Štartnina za ekipo je 10.000 dinarjev. Nu Bledu konec tedna mednarodna veslaška regata - Re-gatni odbor Bled prireja v soboto in nedeljo 35. mednarodno veslaško regato. Oba dneva bodo med 9. in 12. uro predtekmo-vanja, finulne tekme pa se bodo začele ob 15. uri v soboto in ob 14. uri v nedeljo. Kranjski planinci vabijo na dva tritisočaka - Planinsko društvo Kranj organizira izlet v Italijo z ogledom Dolomitov in vzponom na dva tritisočaka, vključno s 3857 metrov visoko Koenigspitze. Izlet bo med 1. in 4. julijem. Odhod iz Kranja bo 1. julija ob desetih zvečer izpred hotela Creina. Tura bo visokogorska, ledeniška in jo bodo vodili izkušeni gorski vodniki ter reševalci Program izleta in informacije dajejo v pisarni Planinskega društva Kranj, Koroška 27, ali po telefonu 22-823. Turnir trojk v Žireh - Košarkarski klub Etiketa Žiri prireja v soboto, 11. junija, turnir trojk. Organizator želi čim množičnejšo udeležbo. Prijave sprejemajo še danes med pol sedmo in osmo uro po telefonu 69 486, kjer boste dobili tudi vso navodila. Tržiški smučarski piknik - Smučarski klub Tržič je moral preteklo nedeljo zaradi slabega vremena odpovedati smučarski piknik v Podljubelju. Zato bo piknik to nedeljo ob 11« uri v Podljubelju. Tek na I,ešunsko planino - Športno društvo Ix?še obvešča, da bo 1. gorski krog na Imunsko planino, proga bo dolga 4500 metrov in bo imela 1000 metrov višinske razlike, v nedeljo, 12. junija. Start bo ob 10. uri pred šolo v I.**šah. Državno prvenstvo v poletih s padalom - Prepih iz Tržiča organizira 1. državno prvenstvo v poletih s padalom. Začelo se bo danes in končalo v nedeljo. Start bo na Kriški gori, cilj Pa na travniku med Seničnim in Golnikom. Vsak dan bo start med 9. in 12. uro in med 15. in 18. uro. V nedeljo med 9. in 13-uro pu bo propagandni nastop. Sodelovalo bo okrog 50 padalcev. Prijave bodo zbirali do začetka tekmovanja. Zbor tekmovalcev bo v petek ob 7. uri na cilju, od koder bo skupni odhod na Kriško goro. • Nogometni spored - Triglav igra v zadnjem kolu slovenske nogometne lige v nedeljo ob 17.30 doma z Vozili, Naklo gostuje v Piranu, Jesenice pu v Sežani. V občinski nogometni M' gi bo nu sporedu zadnje kolo. Pri članih, sobota ob 18. uri. igrajo Zarica: Kokrica, Visoko: Hrastje, Trboje: Grintavec, Primskovo: Preddvor, Podgorje: Podbrezje in ob 16,15 Veleso-vo: Savu. Kadeti igrajo v soboto ob 10. uri in sicer Sava: Prim; skovo, Naklo: Jesenice, Britof: Triglav in Polet: Bohinj. P*1 mladincih, nedelja ob 9,30, bodo igrali Naklo: Mavčiče, Visoko: Primskovo in Trobje: Zarica. Praznična športna tekmovanja na Golniku - Športno društvo Storžič Golnik prireja ob 25. letnici krajevne skupnosti teniški turnir /. bogatimi nagradami. Trnir se bo začel jutri ob 17. uri. Prijave sprejemujo danes do 17. ure na telefon 46 56« lB 46-622. Sejem navtike in počitniške opreme na Kokrici - ŠD Ko- krica prireja v soboto in nedeljo, 18. in 19. juniju, pred osnovno šolo na Kokrici 2. sejem nuvtike in počitniške opreme. » soboto, 18. juniju, ob 18. uri pu bo zabavni večer s srečelovom' J-'etek. 10. junija 1988 RAZVE D RIL 0> 11. STRAN GLAS Nagradna igra L GLASBENA LESTVICA RADIA ZIRI Koncert ansambla Avsenik 24. junija bodo znani Avseniki priredili koncert na Gorenjskem sejmu v Kranju. Vsi, ki se boste koncerta udeležili, lahko sodelujete v naši nagradni igri. Izpolnite kupon z vprašanjem, izrežite ga in oddajte 24. junija pri vhodu v koncertno dvorano. Na sami prireditvi bodo organizatorji žrebali in podelili tri nagrade. Prva nagrada je udeležba na našem, Glasovem izletu, druga nagrada je lovski golaž ^ia lovski veselici, ki bo ob novem lovskem domu na Pangršci pri Trsteniku naslednji dan, tretja nagrada pa je solo ples na isti veselici. Nagradno vprašanje: katero obletnico praznujejo letos Avseniki? • Moja je lepša kot tvoja Lestvico lahko poslušate v sredo, 15. junija, od 16. do 19. ure na valovih Radia Žiri. Z gostjo Eto Kafol iz Kranja se bomo pogovarjali o Večeru dobre glasbe in mode, ki ga pripravljajo 18. junija zvečer v hotelu Transturist v Škofji Loki. • Domača lestvica 1. Srebrna krila - Mangup 2. Vlado Kalember - Vino na usnama 3. Romeno - Tvoj Romeo 4. Majda Arh - Ne glejte fantje za menoj 5. Parni valjak - Jesen u meni 6. Ten - Zbogom mala 7. Veter - Bela snežinka . 8. Bazar - Zate 9. Gu, gu - Sam po parku 10. Naslovna stran - Marka Novi predlog: Pop design - Pobegniva proč Tuja lestvica 1. Francesco Napoli - Bala, bala 2 2. Whitney Houston - Where the broken hearts go 3. Scott Fitzgerald - Go 4. Celine Diom - Ne partez pas sans moi 5. Pet snop boys - Always on my mind 6. Nana Moschouri - Father figure 8. Cliff Richard - Some people 9. Dianna Ross - Teli me again 10. Madonna-Over and over Novi predlog: Kadu se hvajeg sa - Kirsten and Soren (danska predstavnica Evrovizije) Glasovnico izrežite in jo na dopisnici v šestih dneh pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64220 Žirr. Glasovalce čakajo lepe nagrade. Tokratna izžrebanka je Marija Kropar, Zgornji Brnik 52, 64207 Cerklje. KJE SO,JKAJ DELAJO NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI Lestvico ureja Nataša Bešter lestvica narodnozabavnih melodij, glav Jesenice v soboto, 11. junija: >• Ce te Gorenje povabi - Ansambel bratov Avsenik 2- Slovensko dekle - Ansambel Franca Miheliča * Delajmo Slovenčke - Ansambel bratov Orel J- Poljanska dolina - Oglarji 5- Dekle iz II. b - Stoparji 6. Ljubila bi rada - Ansambel Braneta Klavžarja T- Gremo kosit - ansambel Rudija Jevška Alpski večer št. 1 - Alpski kvintet ki bo v programu Radia Tri- 9. Veselo v hribe - Štajerskih sedem 10. Zaplešiva Tinka - Beneški fantje 11. Naši babici - Ansambel Vilija Petriča 12. Terzinka - Marela 13. Šolska ljubezen - štirje Kovači 14. Beli cvet - Ansambel Franca Miheliča 15. Draai vrni se - Fantje treh dolin Kupon Domača pesem Tuja pesem _ Novi predlog: _ Naslov:_ Odgovore pošljite do 18. junija na naslov: Radio Triglav Jesenice, Cufarjev trg 4, 64270 Jesenice. Na Poljani smo izžrebali Nedavnega pohoda na Veliko Poljano se je kljub slabemu vremenu beležilo okoli 150 pohodnikov. Številni so prišli tudi z našimi kuponi, ki Smo jih objavili v nagradni igri Kupone smo izžrebali, žreb pa je takole odločil: Pet majic z napisom Gorenjski glas prejmejo: Ciril Bergant, Joži Mar-Čun, Brane Rogelj, Marija Lakotič in Bernard Lakotič. Tri knjige Po Prešernovih stopinjah pa prejmeio: Boris Logonder, Branko Lakotič In Jožica Bizjak. Vse nagrajence prosimo, da dvignejo nagrade v upravi Gorenjskega glasa, na cesti JLA 14, vsak dan dopoldne. • Slikarske barve Francoski slikar Hycinthe Riagud je bil eden največjih portreti-stov svojega časa. A silno nerad je portretiral ženske. Ko je slikal neko strahotno naličeno plemkinjo, je ta nezadovoljna deiala: »Le kje, vraga, kupujete barve? »Mislim gospa, da imava istega dobavitelja,« je odgovoril Ri gaud. • Prijateljev nasvet Francoski pisatelj Antoine Rivarol je slovel po svoji duhovitosti in ironiji. Rivarol je na cesti srečal prijatelja, pisatelja Floriana, ki je hodil ves zamišljen, iz žepa pa mu je molel rokopis. »Pazite!,«mu je v šali rekel Rivarol, »Kdor vas ne pozna, bi vas lahko še okradel.« JELA REBOLJ Jelka Jančar, tako se je v letih aktivnega ukvarjanja s plavanjem pisala, je bila v vrhu kranjskega, slovenskega in tudi jugoslovanskega plavanja polnih deset let, do leta 1967. Predvsem šolska druščina jo je zvabila v bazen, ko so v njem že blesteli Anka Čolnarjeva, Danica Nadi-žar, Branka Mihelič-Pirc, Janez Kocmur, Vlado in Peter Brinovec, Sašo Košnik in brate Slavci. Prvi njen trener je bil Franc Pe-ternelj-Šile, nato pa Peter Arn-šek, Peter Čolnar in nazadnje Franc Rebolj, njen kasnejši mož. »To je bila sijajna generacija, prijateljska družba. Tako rada sem hodila na bazen. Mami me ni bilo treba nikoli priganjati. Sama sem šla in tudi po cele dneve sem bila na kopališču,«se spominja 40 letna Jelka Rebolj, zaposlena v kranjskem Merkurju. »Kot mladinka sem imela veliko uspehov. Spominjam se enega od prvenstev, ko sem šla na šest startov in prav tolikokrat sem zmagala. Bila sem izrazita kravlistka, dobra pa sem bila tudi v mešanem plavanju. V državno reprezentanco pa nikakor nisem mogla. Takrat so v ju- foslovanskem plavanju vladale egrtova, Trtnikova, Bobanova in Bjedova. Kljub temu sem ponosna, da so bili nekateri moji časi v kravlu še okrog leta 1980 med desetimi najboljšimi časi.« »Na kranjsko plavanje sem sedaj vezana le kot mati. Hčerka Neža plava in starši moramo tako kot v drugih športih marsikaj postoriti in tudi sfinancirati, čeprav je plavanje v tem oziru, glede opreme, v primerjavi z nekaterimi drugimi športi cenejše. Sicer pa je danes vrhunski šport gladiatorstvo. Ce nisi v špici, nisi nič. Šport povprečja ne pri- znava. Odpiše te, čeprav je to mnogokrat krivično. Pri marsikaterem športniku bi morali počakati vsaj leto, saj dva otroka nista enaka: eden prej, drugi pa kasneje doseže vrh in pokaže svojo vrednost. V športu bi morali držati čim več mladih, saj je športno udejstvovanje eden bistvenih dejavnikov vzgoje,«meni Jela. Kranjski plavalni klub Triglav se ubada s prehudimi denarnimi težavami, na škodo vzgojnega dela, čeprav ima izredno kakovostne trenerje, izredne organizacijske sposobnosti in izkušnje. Pogoji dela postajajo do skrajnosti nemogoči, ne samo glede prostora, ampak tudi higiene. Ta se sedaj zboljšu-je, vendar je dejstvo, da Kranj nasploh nima primernega objekta za tekmovalno plavanje, za kopanje, za rekreacijo v vodi. Zimske bazene imajo že tam, kjer plavanje sploh ni razvito. Kranj zamuja priložnosti za bazen. Pomanjkanje objektov mlade odvrača od športa in hromi prizadevanja za dvig kulture športa, ki pa je del splošne kulturne ravni, poudarja Jela Rebolj. J. Košnjek Dahnili so da: • V Škofji Loki: Marta Omejc in Janez Rekar z Jesenic; Anica Kogovšek in Marko Lapajne iz Pečnika nad Idrijo. Nagradna križanka Nagradna križanka HesiU;v prejbiijc Mižanke: vodoravno: skoba, tarle, insa, Mieto, Dubrovnik, dila, No-Vak Ptuj, avala, atala, aeroplan, Morandi, slalom, stok, mer, onatas, brumaire, pv, Ca'', Antunac, rake, ideal, ma, adonaj, pragmatik, Semiramis, dalton, ecija, Ana, Lei-ne. Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada Matevž Kolar, Dovje 90 a, 64281 Mojstrana; 2. nagrada Andrej Kodele, Luznarjeva 22, Kranj in tri tretje nagrade: Marija Pikelj, Gorenjska 10, Radovljica, Mara Babnik, Ki -žišnikova 6, Medvode in Rudi Kozjek, Gorenjska 20, Radovljica. Čestitamo! Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: 8.000 dinarjev 2. nagrada: (3.000 dinarjev In tri tretje nagrade po 3.000 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 15. junija, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko). jfo ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj Veljavne obrestne mere od 1. 6. 1988 dalje letna obrestna mera kontormna obrestna mera DlNARSKA SREDSTVA OBČANOV ~~ v]oge na vpogled 11% - vloge, vezane nad 1 mesec 56% 45,30% ~~ v°ge, vezane nad 3 mesece 61% 51,94% v "K*", vezane nad li mesecev 62% 55,71% ~* vjoge, v.vane nad 12 mesecev 64% _ vloge, vezane nad 24 mesecev 66% I^^^L^f^^811 36 mesecev 68% ^EVIZNA SREDSTVA OBČANOV stnrestne mere so določene za K) domicilnih valut. Višina letne obre-vi n mere Je Pri poslovnih bankah v Jugoslaviji izračunana na osno-Vam"vPretnih obrestnih mer pri tujih bankah v deželah domicilne obnw pove^ana z^ dve obrestni točki za vloge na vpogled in za štiri __^stoe točke za vezane devizne vloge. nn iAr.ni J J^r.jski šiling I' Fr«ncoskl frank J- [talijansku liru * Nemška marka J- Švicarski frank !• Švedska krona' '• Angleški funt ° Kanadski dolar imenski dolar V^stralski dolar °stale valute 1,a»*ka krona za nenamensko vezane vloge ■ ■■«>- - vpogledna nad 12 nad 24 nad 36 nad 80 sredstva mesecev mesecev mesecev mesecev ATS 4,65% 6,85% 7,00% 7,50% 8,00% FRF 9.50% 13,50% 14,00% 14,50% 15,00% ITL 5,50% 12,00% 12,50% 13,00% 13,50% DEM 4,00% 6,75% 7,00% 7,50% 8,00% CHF 4,75% 7,25% 7,25% 8,25% 8,75% SEK 6,50% 10,90% 13,25% 15,65% 18,05% GBP 4,50% 8,50% 9,00% 9,50% 10,00% CA D 7,00% 12,50% 13,00% 13,25% 13,75% USD 7,75% 10,50% 10,85% 11,00% 11,65% AUD 10,65% 14,65% 15,00% 15,00% 15,00% 4.00% 8,75% 7,00% 7,50% 8,00% DKK - uporabljajo se obrestne mere veljavne za švedsko krono PflEBIVA LEC KARAN TANIJE PESNICA Somov* VRSTA ŽITA MITOL PRVI LETALEC ANGL FILMSKI PRODUCENT (ARTHUR) PIJAČA IZ MLETEGA SADJA VEČANJE DIRKALNA STEZA PISATELJ TWAIN IGRALEC VENTURA OZNAKA ZA NEZNANCA VULKAN NA OTOKU MINDANA0 TEKMOV ČOLN S ŠTIRIMI VESLAČI AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC FLYNN AVTOR KRIŽANKE R NOČ ATAKA. NASKOK PRVA ŽENA ARGENT POLITIKA PERONA KONJ SI VE BARVE SLIKAR MEŠK0 MjKMO ČEK ZA ŠIVANJE PREK0RA ČENJE VSEH KON ČNIH ŠTE VIL IN MER SLOVAŠKI PESNIK (JANI SENENI paoam TRŽIŠČE BRAZIL MESTO OB REKI TAPAJOS TUJE ŽEN IME LOJNA BULA ZRELOST NI IZPIT NEKDANJI RUSKI VLADAR IGRALKA MELL ZIDARSKA ŽLICA KAKTEJA. V LISTIH ŽIVI ŠKRLATNA UŠ NEKDANJI DAVEK ČIN. STOPNJA MILOST RAVNODUŠ NOST. BREZ BRIŽNOST BIVŠI JAPONSKI PREMIER REKA V LENIN GRADU MLEČNA 8EUA KOVINA STARO MESTO BLIZU ZADRA ČEHOV OLGA ZNAMKA VISKIJA NINO ROBIČ ELDA VILER METE0R0L 0PAZ0V NAPRAVA NA BALONU PRELAZ NA VELEBITU GL MESTO GANE N0ET0VA BARKA ureja DARINKA SEDI DETELJICA - trgovski center v Bistrici pri Tržiču NA ENEM MESTU VELIKO MOŽNOSTI ZA UGODNE NAKUPI Zelo veliko zadovoljnih kupcev je že zapuščalo salon pohištva ZLIT, ki se je lepo uveljavil med gorenjskimi prodajalnami pohištva. Kdor danes izbira in kupuje pohištvo, uvršča med salone, ki jih obišče pred nakupom tudi ZLITOVEGA, saj ga tam poleg dobre izbire pohištva najbolj znanih slovenskih proizvaljalcev čaka tudi prijazna postrežba in ugodni prodajni pogoji. Ob sredah pa od 10 do 18. ure pomaga prodajalcem z nasveti arhitekt. Salon je med tednom odprt od 8.30 do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Informacije so vam na voljo tudi na tel. št. 50-579. CHERRY BAR v pasaži v južnem delu Deteljice, poleg trgovine Ješe je za mnoge naj-prijetnejši kotiček na Deteljici. Prijetno urejen prostor s pestro ponudbo hladnih in toplih napitkov, izvrstno dopolnjuje gostinsko ponudbo v trgovskem centru. Prijazno osebje lokala vam med tednom postreže od 9. do 22. ure, ob nedeljah pa od 17. do 22. ure. Včasih prav pride tudi tel. št. lokala: 50-132. Ponudbo Deteljice zaokroža samopostrežna trgovina MERCATORJA, katero so lani obnovili in v njej uredili tudi vinoteko, kjer so na voljo vina iz vseh vinorodnih okolišev v Sloveniji, pa tudi nekaj najbolj znanih jugoslovanskih vin. V vinoteki lahko poleg izbornih vin kupite tudi kristalne izdelke steklarne iz Rogaške Slatine. Opozarjamo vas tudi na izredno založeni delikatesni oddelek v trgovini, kjer je sicer na voljo podobna ponudba blaga kot v podobnih večjih, bolje založenih samopostrežnih trgovinah. Mogoče boste imeli ob obisku trgovine tudi srečo, da boste lahko sodelovali na degustaciji vina in delikatesnih izdelkov, ki jo organizirajo enkrat na mesec. Mercatorjeva trgovina je oprta med tednom od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure, prvo soboto v mesecu pa od 16. ure. Tel. št. Mercatorja je 50-159. Tudi prodajalna TEKSTIL, proizvodnega in trgovskega podjetja iz Ljubljane je nameščena na zadnji strani centra, vendar s pestrostjo svoje ponudbe ne zaostaja za ostalimi prodajalnami. Velika izbira vseh vrst trikotažnih izdelkov za vso družino, volne in garnov za pletenje ter stalna 25 odstotno cenejša prodaja metraže je vzrok, da se obiskovalci, ki so v trgovini že bili, ob vsakem obisku Deteljice oglasijo tudi v TEKSTILU. Prodajalna je s svojo izbiro izdelkov po zelo ugodnih cenah in kvalitetnejših, modnih, malo dražjih, vsekakor vredna obiska. Med tednom je odprta od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Tel. št. imajo: 51-082 _ Raznovrstno ponudbo in možnost na kupov v trgovskem centru dopolnjuje Mesnica KZK, ki seveda v tako veli; kem naselju kot je Bistrica, vrši tudi preskrbovalno funkcijo. Poleg mesa nudi tudi dobro izbiro najrazličnejših suhomesnih in drugih mesnih izdelkov. Mesnica je odprta ob ponedeljkih od 7. do 10. ure, ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 7. do 12. ure in od 14; do 17.30, ob sobotah od 7. dO 12. ure. Tel. številko imajo 50-527. Vtrgovskemcentmnemjkatudibanka Nepogrešljiv v takšnem prodajnem centru, k°l je Deteljica, je seveda tudi bančni servis. Lju' bljanska banka, Temeljna banka Gorenjske ima v centru poslovalnico že od začetka njegovega obratovanja. V banki lahko uredite svoje dinarske in devizne posle, kar seveda pole Prodsm ohrsnjen MOTOR za Z 1j_ Tel: 44 630 / MALI OGLASI, OSMRTNICE 15. STRAN (^II^S^iESCaLAS. FORD ESCORT, letnik 1970, prodam. Tej.: 35-922_8994 JUGO 45/a, dodatno opremljen, progam. Tel.: 79-941_8996 Prodam Z 128, letnik 1985, dobro ohranjen. Sr. Bela 34/a_9003 Prodam 126 P, letnik 1979, za 100 SM. Sr.vas24/b, Šenčur_9004 Ugodno prodam nov tomosov MOTOR A 3 MS. Tel: 35-732 - 9008 Prodam odlično ohranjen, garažiran RENAULT TL 12, letnik 1975, prevože-HJh30.00Q km. Mrak, tel.: 65-194 9010 2 750, letnik 1979, prodam. Zvonko Mi- "ov, Nazorjeva 10, Kranj_9013 Prodam Z 750, letnik 1979, obnovljen. Milorad, Kranjska 11, Šenčur, v soboto yesdan _9014 prodamTl01 lux, letnik 1978, registri ran do 7. junija 1989. Ogled možen vsak dan od 17. ure dalje. Hladnik, Go-Igrjjgkac 21, Radovljica_9048 Prodam 125 PZ, nevozen, celega za rezervne dele in steklo za FORD 17 N. Iejf37-344, od 17. do 20. ure 9055 Prodam OPEL KADET, letnik 1973, registriran celo leto, dobro ohranjen. Debeljak, Partizanska pot 7, Kokrica ___9056 Prodam Z 101, lepo ohranjeno, vozno, neregistrirano po ugodni ceni. Lelov Jordančo, Frankovo 159, Škofja Loka ,____9058 Prodam dobro ohranjen FORD TAU-NUS 12 M, garažiran, registriran do septembra 1988. Koselj, Cešnjica 17, podnart 9059 2elo ugodno prodam GS 1,3, letnik jjgg-Tel.: 51 -797, samo petek 9064 u9odno prodam PEUGEOT 304 GL karavan, letnik 1977, registriran do maja Ipj&Jel.: 33-661, sobota, nedelja 9065 Prodam JETTO DIESEL, letnik 1981. Igrane Grilc, Černivec 10/a, Brezje 9069 _ KOZMETIČNI SALON V_E R O N I K A JENKOVA 4, Tel.: 25-031 ZANESLJIVA, IZPOPOLNJENA ^METODA ZA ODSTRANJEVANJE £_E L U L I T A SPOLNA NEGA OBRAZA, PEDIKURA, DEPILACUA_ 316, letnik 1985 julij, ugodno Prodam Kadivec, Pipanova 46, Šenčur _9076 prodam VVARTBURG KARAVAN in I^ABANT Tel: 42-824_90JH prodam Z 750, letnik 1980 za 160 SM. "ant, Juleta Gabrovška 30, Kranj, Pla-___9082 Di7^0',e,nik 1976, poceni prodam Tel : gj93_ 9083 l97Q8m Z 750 SC' letnik november '9, registriran do maja 1989. Infor-jSTSff v soboto dopoldan na tel.: rl^6!___9084 cir°dam FIAT 750. letnik 1981, registra tAl ?P "»slednjega leta Golnik 10/b, ?Sl^M26 _9087 prodam Z 750. letnik 1974 Tel : 37 304 >—____9094 tnrJda™ VVARTBURG KARAVAN, le lar > i ■ re9"striran do oktobra Do-^fejeskaj. Bled, tel : 77 516 9096 rodam Z 101, letnik 1967 Tel : 33 518 p—-—___9097 I98d8m G0LF JGL°. 'etnik oktober rp^liglar^Zadraga 5, Duplje 9100 Kara"0 Prodam R 18 in VVARTBURG ^T^Nj^e^o^_9102 Uol°»on0.prodam AVTOMATIC A 3 ML pT-^Novakel, Golnik_9109 "«°?n^°° 110 L-,etnik 197°. ce dan do0°voru Tel : 35 402. popol p^-p-—______91H> od°i78m Z 75°- 'etnik 1979. Tel.: 88 586\ ,j^^alje__9112 l98BdT°, prodam v'SO 11 RE. letnik p^JeL^fj_ 9113 Bojani A.PN 8- '»tnik 1985. Gombovc iTTr--^h4_ju'iia 17, Tržič 9115 to, cen« 1974' registriran za celo le-82 992 po do0ovoru Omanovič. tel p^^i_____9116 I9798n,, ohranierio Z 750 LC. letnik niCa 18 p°renta. Sr Bitnje 89. Žab p^——___9123 «°rnT^2}- letnik 1979, registrirana p^lljg^el 51-260 9135 podlmh^kaI8mbo,iran NISSAN SUNY Tel°d7q0QoP-,rod8m 126 p- ,etnik 1984. p7o^H_____9138 ■dvorski2 750' celega za dele. Klinar. Pr^^!_l_L_9140 55ffi^GTOLF JGLD, letnik 1984, °0'ed ^0LF <*'•••'. '»tnik 1986 Poldan Sw° Popoldan, nedelja do Ff^^esovska 32, Šenčur 9146 dam pf!esta M. letnik 1984, pro ,vll> tem je vse kakor potrebno /.upisati, da se nu 3. GLASOVA PREJA Na temo »Kriza in izvršna oblast« bo tokrat gost »Glasove preje« in voditelja Viktorja Žaklja, predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. Preja bo v petek, 17. junija 1988, ob 20. uri v restavraciji hotela Creina v Kranju. i