Prvomajski pozdrav našim zvestim bralcem in
delovnim ljudem
Informati\ ni center Velenje
PREDSEDSTVO OBČINSKE KONFERENCE SZDL VELENJE OCENJEVALO
30. aprila 1976 — Leto XII. — Št. 17 (326) — Cena 2 din
• V VELENJU PODELILI
Srebrne znake sindikatov
Srebrni znak sindikata za leto 1976 so prejeli: Adolf Ber-ložnik, upokojenec, Milan Golob, tovarna gospodinjske opreme Gorenje, Jakob Grčar, upokojenec, Martin Hajsinger, upokojenec, Pavla Hudoletnjak, Sa-natorij Ravne, Stane Jelen, upokojenec, Ivan Jenko, upokojenec, Ivica Korenič, gostinsko podjetje „Paka", Ivan Kvartič, gradbeno industrijsko podjetje Vegrad, Nada Lebar, vzgojno izobraževalni zavod, Filip Les-njak, občinski odbor zveze združenje borcev NOV, Slavica Meh, bolnica Topolšica, Tone Mirnik, tovarna gospodinjske opreme Gorenje, Tone Močil-
Na svečani seji občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje, kije bila v četrtek, 29. aprila v prostorih knjižnice Velenje, so podelili letošnje Srebrne znake sindikatov, prvikrat pa tudi priznanja najbolj uspešnim racionalizatoijem z območja Velenja.
nik, upokojenec, Maks Podles-nik, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Ludvik Silovšek, Čevljarstvo, Branko Šumer, tovarna gospodinjske opreme Gorenje, Janez Šuštar-ič, Bruno Trebečnik, Karel Uranjekin Milan Vrabič, vsi štirje Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje ter osnovna organizacija sindikata trgovskega in proizvodnega podjetja ETA TOZD kmetijstvo Šoštanj.
Prva priznanja najbolj uspešnim racionalizatoijem z območja občine Velenje pa so prejeli: Jože Jelen, REK, Anton Lesjak, tovarna gospodinjske opreme Gorenje in Miha Letonje REK.
SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS VELENJE
V četrtek, 29. aprila je bila v dvorani skupščine občine Velenje 8. seja občinske konference Zveze komunistov Velenje, na kateri so ocenili rezultate gospodarjenja v letu 1975 in v prvih treh mesecih leta 1976 ter samoupravne razmere v gospodarstvu Šaleške doline.
Občinska konferenca Zveze komunistov Velenje je na zadnji seji sprejela programe dela komisij občinske konference ter finančni načrt ' omiteja občinske konference S Velenj.e za leto 1976. Obširneje "x>mo poročali prihodnjič.
Urjenje enot teritorialne obrambe
Konec preteklega tedna so imeli specialisti, pripadniki enot teritorialnih enot občine Velenje urjenje in vzgojo po letnem delovnem načrtu vzgoje občinskega štaba. Urjenje je potekalo na območju krajevnih skupnosti Cirkovce, Gaberke, Ravne, Šent-florjan, Bele vode in Zavodnje. Pri urjenju so sodelovali tudi odbori SLO v krajevnih skupnostih.
Ponovno se je dokazalo, da si brez pripravljenosti in sodelovanja občanov v krajevnih skupnostih ne moremo več zamišljati široko zasnovane koncepcije SLO. Zelo uspešne so bile osamljene kmetije, ki so pravočasno posredovale potrebne podatke. Ob tem se je pokazala nujna pripravljenost in povezava med enotami TO in postajo milice Velenje. Vsestranska povezava med navedenimi je veliko pripomogla k uspešnemu zaključku urjenja.
Posebej velja poudariti pripravljenost, tovarištvo in medsebojno pomoč pripadnikov enot TO, ki so ponovno s to vajo dokazali bojno pripravljenost. Bolničarji, ki so opravljali tudi izpite iz snovi 100-urnega tečaja, so pokazali visoko sUokovno usposobljenost, saj jih je bilo preko 60 odstotkov odličnih. Vezisti so imeli redno urjenje, kakor tudi enota za posebne namene.
Tako so pripadniki TO občine Velenje dostojno proslavili 35-letnico ustanovitve OF.
baklada
Ves teden v velenjski občini trajajo letošnje prvomajske prireditve. Poseg športnih in drugih manifestacij je bila včeraj v Velenju svečana seja občinskega sindikalnega sveta na kateri so podelili zlate znake sindikatov in priznanja racionalizatoijem.
Velenjčani se še dobro spominjamo lanskoletne baklade, ki je krenila po mestnih ulicah. Danes zvečer bo od kotalkališča do večnamenske dvorane znova krenil sprevod. Delovni ljudje in mladina bo s tem dvorane znova krenil sprevod. Delovni ljudje in mladina bodo s tem manifestirali' pripadnost samoupravnemu socializmu. Baklada bo s kotalkališča krenila ob 19. uri in 30 minut. Uro kasneje pa bo v velenjski večnamenski orkester in ansambel Dobri znanci s pevci.
Jutri pa bomo občani velenjske občine odšli na prvomajske izlete v okoliške kraje.
Prejšnji teden so člani predsedstva občinske konference socialistične zveze Velenje razpravljali o oceni gospodarskih gibanj v prvem četrtletju. Ker letos delovne organizacije niso pripravljale četrtletnega obračuna, so v oceni zajeli poslovne uspehe osmih večjih organizacij združenega dela v občini Velenje.
Gospodarski dosežki niso zadovoljivi. Letos je gospodarska rast nižja kar za 5,5 odstotkov kot je bila lani v enakem obdobju. Gospodarske organizacije, katerih rezultate so razčlenili v oceni gospodarskih gibanj, so ustvarile manj celotnega dohodka kot lani in znaša indeks rasti 94,5. Na upadanje rasti celotnega dohodka gospo-
darstva je vplivala počasnejša rast celotnega dohodka na področju industrije in gradbeništva. Tudi ekonomičnost gospodarjenja je slabša kot lani v prvem četrtletju. Člani predsedstva so menili, da bodo morali v organizacijah združenega dela bolj preudarno in varčno gospodariti.
Po temeljiti razpravi so na
predsedstvu sprejeli ukrepe, ki jih je pripravil svet za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci SZDL. Vsaka organizacija združenega dela in TOZD mora še temeljiteje pregledati razmere gospodarjenja in analizirati stanje zalog ter ugotoviti možnosti za njihovo zmanjšanje. Tudi proizvodnjo naj delovne organizacije prilagodijo zahtevam tržišča. Zaradi tega naj organizacije združenega dela pripravijo programe za uvajanje nove proizvodnje. Zlasti velja to še za manjše delovne organizacije.
Na predsedstvu pa so ob sprejemanju še nekaterih drugih ukrepov ugotovili da izhajajjo mnogi problemi v gospodarstvu občine iz splošne problematike gospodarskih razmer in neusklajenih predpisov v Jugoslaviji letos. Zato bodo na očitna odstopanja opozorili pristojne republiške organe.
• Srečanje pionirjev lutkovnih skupin
V dneh od 7. do 9. maja 1976 bo v Velenju 6. republiško srečanje pionirskih lutkovnih skupin Slovenije, ki so ga pripravili v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger z naslovom „Naša domovina pod svobodnim soncem." Začetek srečanja bo 7. maja ob 15. uri v velenjskem Domu kulture.
Organizatorja srečanja v Velenju sta občinska zveza prijateljev mladine Velenje in zveza kulturno-pro-svetnih organizacij Velenje.
e Božidar Jakac razstavlja v Slovenj Gradcu
Prejšnji četrtek, 22. aprila, so odprli v prostorih prodajne galerije Mladinske knjige v Slovenj Gradcu razstavo grafik in mladostnih ilustracij Cankarjevega „Kurenta", akademika, profesorja in častnega občana Božidarja Jakca. Ob odprtju razstave je Božidar Jakas spregovoril o spominih na pisatelja Ivana Cankarja. 100-letnico rojstva Ivana Cankarja so v središču Mislinjske doline počastili 22. aprila tako z razstavo grafik in mladostnih ilustracij Božidarja Jakca, kot z literarnim večerom. Predstavili so namreč slovensko trilogijoromane o Prešernu, Levstiku in Cankarju izpod peresa Antona Slodnjaka.
• Odličja
v Mislinjski dolini
V novih prostorih Umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu je bila v ponedeljek, 26. aprila, zvečer osrednja slovesnost v Mislinjski dolini v počastitev 35-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in mednarodnega delavskega praznika - 1. maja.
Na svečanosti, na kateri sta v kulturnem programu sodelovala moški pevski zbor tovarne meril Slovenj Gradec in Delavska godba Slovenj Gradec, je govoril predsednik občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenj Gradec. Na svečanosti so podelili letošnja priznanja Osvobodilne fronte in srebrni znak sindikatov.
Priznanja OF za leto 1976 so prejeli: Jože Andreje, Andrej Ošlov-nik, Peter Planinšec, prim. dr. Drago Plešivčnik, Janez Spolar in Pavla Štalekar. Srebrni znak sindikatov pa: Martin Knez, splošna bolnica, Anton Lakovšek, Merx, Alojz Maček, Elektro, Vikica Rubin, osnovna šola Franjo Vrunč, Oto Skobir, Lesna - TOZD Gozdarstvo Mislinja in Tone Strmčnik, tovarna Gorenje -Fecro.
Naa ponedeljkovi svečani seji predsedstva občinske konference SZDL Velenje je predsednik Jože Veber izročil letošnja srebrna odličja Osvobodilne fronte. To visoko prizmanje so letos prejeli društvo upokojencev Velenje, krajevna organizacija ZB NOV Ravne, Zdemka Slomšek, Rafko Blatnik, Alojz Fuerst in Jože Martinšek. Predsednik žirije za podeeljevanje srebrnih znakov OF Stane Ravljen je obrazložil zakaj so letošnji odlikovalci dobilli odličja (podrobno poročamo na 2. strani), sekretar občinske konference SZDL Tone Šeligga pa je imel priložnostni govor.
ZADNjEDNI PO SVETU..
Sest priznanj Osvobodilne fronte
• ZMAGA SOARESA NA
PORTUGALSKEM
Nedeljske parlamentarne volitve na Portugalskem so bile osrednji politični dogodek zadnjega tedna in ne brez razloga, sa je od volilnega ravnovesja sil na skrajnem jugozahodnem koncu evropske celine odvisno precej -in- ne samo na Portugalskem, marveč tudi kje drugje.
Presenečenj ni bilo: zmagali so socialisti (s sicer nekaj manj glasovi kot na prvih svobodnih volitvah pred letom dni), ki so dobili okrog 35 odstotkov glasov. Druga najmočnejša politična stranka so po nedeljskih volitvah srednji narodni demokrati, ki so zbrali okroglo 24 odstotkov glasov, tretji desni konzervativci iz stranke socialdemokratskega centra s 16 in četrti komunisti z okroglo 15 odstotki glasov.
Primerjava z zadnjimi volitvami kaže zmeren padec socia-listiov (za okroglo tri odstotke), nekaj manj (2,5 odstotka) pa je izgubila tudi sredinska narodna demokratska stranka.
Komunisti so dobili za približno dva odstotka, desni konzervativci pa kar za 8,5 odstotka več glasov kot lani.
Sedaj, ko so volitve končane (čeprav zaključnih in dokončnih uradnih rezultatov v tem trenutku še niso sporočili), so na vrsti različne kombinacije, izmed katerih naj bi ena obveljala v podobi bodoče portugalske vlade in njenih najvišjih organov.
Za zdaj glede tega ni mogoče napovedati nič določnejšega, saj je odprtih precej možnosti -razen ene: da bi namreč socialisti (kot so to na tihem vendarle upali) lahko sami sestavili večinsko vlado in prevzeli oblast na Portugalskem.
Poglavitna značilnost nedeljskih parlamentarnih volitev na Portugalskem je, da so dale levici (ki to pot nikakor ni nastopala enotno, marveč celo nasprotno: med socialisti in komunisti se je bil hud in na trenutke že kar dovoljeno mejo presegajoč predvolilni boj) odločilno vlogo. 'Vprašanje je samo, kako bodo socialisti in komunisti to izkoristili, v kakšne kombinacije med seboj in s sredino se bodo spustili in kaj bodo naposled iz tega iztržili.
Nekateri, na primer, v tej luči vidijo Maria Soaresa, vodjo portugalskih socialistov, kot bodočega portugalskega voditelja, drugi zopet menijo, da tega po-
ložaja ne bo dobil - ali pa ga ne bo hotel sprejeti.
Vsekakor se je levica pokazala dovolj močno, da lahko sedaj zahteva svoj delež oblasti - pri čemer pa nikakor ne bo mogla mimo dejstva, da so tudi desničarji (čeprav v absolutnem merjenju moči še vedno nenevarni) vendarle element, s katerim bo treba resno računati.
•	ZDRUŽITEV VIETNAMA
Medtem so tisoče kilometrov od Lizbone opravili malone na drugem koncu sveta še ene volitve, ki bodo po svojem pomenu prav tako izredno pomembne: volivci obeh Vietnamov so se na voliščih opredelili za združitev doslej razdeljenih polovic vietnamskega ozemlja v skupno državo.
Po volitvah, na katerih so izvolili 243 poslancev v Južnem in 249 v Severnem Vietnamu, bo enotna nacionalna skupščina najkasneje v šestdesetih dneh proglasila enotno državo.
S tem se bo uresničila desetletna želja vietnamskega naroda, za katero so se v zadnjih tridesetih letih borili proti armadam štirih držav, da bi končno maja lani dosegli tudi na bojišču, sedaj na volitvah potrjeno, zmago in uresničitev desetletnega boja.
•	TITO OBIŠČE GRČIJO
V Beogradu so uradno sporočili, da bo predsednik SFRJ Josip Broz Tito na povabilo predsednika Grčije Konstantina Cacosa in predsednika vlade Ka-ramanlisa kmalu prišel v Grčijo na uraden in prijateljski obisk.
• SOŽALJE OB SMRTI GREČKOVA
Ob nenadni smrti obrambnega ministra Sovjetske zveze, maršala Andreja Grečka je predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito poslal generalnemu sekretarju KP Sovjetske zveze Leoni-du Brežnjevu in predsedniku prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Nikolaju Podgor-nemu sožalno brzojavko.
Sožalno brzojavko je poslal sovjetskemu obrambnemu ministrstvu tudi zvezni sekretar za ljudsko obrambo armadni general Nikola Ljubičič.

.IN DOMOVINI
BORZA - Med gospodarstveniki in bančniki je nastal predlog, da bi po vzoru devizne borze, ki uspešno deluje že nekaj let, pripravili tudi dinarsko borzo. Tudi to bi organizirali na ravni vse Jugoslavije. Poleg dinarjev gotovine - bi borza poslovala še z menicami in drugimi vrednostnimi papirji. Kdo bi smel sodelovati na borzi in kakšna bi bila pravila denarne igre - o tem strokovnjaki še razpravljajo.
ZDRAVILO - Subotiški veterinarski zavod in ameriška firma Ricker iz Kalifornije sta se dogovorila o skupnih naložbah v proizvodnjo heparina, snovi, iz katere pridobivajo zdravila zoper strjevanje krvi in zoper infarkt. To dragoceno snov smo doselj uvažali. S prihodnjim letom pa jo bomo dobivali iz subotiškega veterinarskega zavoda. Tam pa jo bodo izdelovali iz odpadkov, ki so jih jugoslovanske klavnice zdaj spuščale v reke.
NAVIGACIJA - Cezoceanski vlačilec „Junak", last splitskega Brodospasa, bo prva ladja v Sredozemlju, ki bo opremljena z napravami za satelitsko navigacijo. Te naprave bodo ladji ob vsakem trenutku omogočale določiti natančen položaj na morju. Vlačilec »Junak" bo v prihodnje opravljal tudi seizmične in geološke raziskave morskega dna.
NALOŽBE - V okviru predloga samoupravnega sporazuma o osnovah načrtov zdravstvenih skupnosti v Sloveniji za obdobje od leta 1976 do 1980 je navedeno tudi, zakaj se bodo uporabila združena sredstva zdravstvenih skupnosti, namenjena za sofinansiranje prednostnih zdravstvenih naložb. Prednost imaj. : izgradnja predkliničnih inšti" tov medicinske fakultete in „.RT" objekta onkološkega inštituta v Ljubljani, dokončanje
izgradnje splošnih bolnišnic v Kopru, Mariboru, Novi Gorici in dokončanje adaptacij oziroma nujnih izgradenj funkcionalnih zaključenih enot v splošnih bolnišnicah: Celje, Jesenice, Murska Sobota, Novo mesto ter Slovenj Gradec.
KOP - V tuzlanskem premogovniku Kreka-Banoviči bodo odprli nov dnevni kop. Zalog ima za 700 milijonov ton. Premog bodo kopali na območju treh občin Tuzla, Kalsija in Ži-vinice. Z 2600 kilokalorijami sodi ta premog med kvalitetnejše pri nas. Na leto ga bodo nakopali 6 milijonov ton. Za zdaj bodo odprli površinski kop, pozneje pa bi prišla v poštev tudi jamska proizvodnja. Novi rudnik bo zaposloval okrog 1500 delavcev.
OBVOZNICE - Da bi se izognili gneči na cestah, predvsem v turistični sezoni, bodo okrog nekaterih mest ob jadranski magi-strali uredili obvoznice. Jadranska magistrala naj bi obšla Pulj, Crikvenico, Trogir in Split. Za te obvoznice bi potrebovali 370 milijonov din.
KREDIT - Gradnja našega drugega največjega energetskega objekta, termoelektrarne Šoštanj IV, ki poteka po utrjenih rokih in brez večjih zamud ter je tako izjema med energetskimi objekti v izgradnji, naj bi se zaradi finančnih sredstev ne zataknila. Zato bo potrebno zagotoviti dodatnih 20 milijonov dolarjev inozemskega kredita. Investitor bo prek Ljubljanske Banke najel kredit pri Wardely Middle East iz Abu Dhabija. Najetje tega kratkoročnega kredita bo pomenilo koncentracijo finančnih obremenitev na prva leta obratovanja 335 MW termoelektrarne Šoštanj, zato se tudi investicijska vrednost objekta poveča za dobrih 45 r..'tijonov dinarjev.
V torek na večer pred praznikom Osvobodilne fronte slovenskega naroda se je sešlo na svečano sejo predsedstvo občinske konference SZDL Velenje, na kateri je predsednik občinske konference SZDL Jože Veber podelil letošnja priznanja Osvobodilne fronte v velenjski občini krajevni organizaciji ZZB NOV Ravne pri Šoštanju, društvu upokojencev Velenje in posameznikom Rafelu Blatniku, Alojz Fuerstu, Jožetu Martinšku in Zdenki Slomšek.
Na svečanosti je najprej imel uvodni govor sekretar občinske konference SZDL Tone Šeliga, ki je spregovoril o pomenu ustanovitve Osvobodilne fronte pred 35. leti, predsednik žirije za podelitev priznani Osvobodilne fronte Stane Ravljen pa povedal, da je žirija pri izbiri kandidatov upoštevala izključno predloge, ki jih je dobila na podlagi javnega razpisa in upoštevala družbenopolitično dejavnost v SZDL kot frontni organizaciji.
KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZZB NOV RAVNE PRI ŠOŠTANJU za aktivno in ustvarjalno družbenopolitično delovanje v KS Ravne.
KO ZZB NOV Ravne je najaktivnejša politična organizacija v kraju in je prisotna pri vseh družbenopolitičnih društevnih, in drugih dejavnostih vasi. Že vsa leta po osvoboditvi je aktivna vodilna organizacija v vasi. Pod vodstovm sedanjega predsednika Ivana KUMRA pa je še bolj zaživela.
cej članov društva se je udeležilo solidarnostne v akcije za odpravo posledic potresa na Kozjanskem, oz. pri gradnji šole v Zibiki, ter pri zbiranju sredstev za gradnjo bolnice v Slo-vanje Gradcu. Društvo razvija vrsto dejavnosti za svoje članstvo na kulturnem in rekreativnem področju, vzorno pa tudi skrbi za življenske razmere svojih članov.
BLATNIK RAFAEL za aktivno delo v krajevni skupnosti Druž-mitje - Gaberke
poverjenik v aktivu ZZB NOV, član odbora SLO, član kulturno prosvetnega društva in predsednik pevske sekcije Ko-novt S fvojo družbenopolitično aktivnostjo je precej prispeval k poglobljeni krajevni samoupravi v KS Konovo.
SLOMŠEK ZDENKA za večletno delo v družbenopolitičnih organizacij občine Velenje.
Že leta 1941 je pomagala NOB. Od leta 1943 pa je delovala kot aktivistka OF v Lo-
desni breg, opravlja pa še druge dolžnosti v organizacijah ZZB NOV in pri SIS za otroško varstvo.
Vpliv njenega političnega de-lovnja je čutiti v vseh okoljih, kjer je živela in delala. Njena skromnost, resnicoljubnost iti čustvena prizadetost do krivic in nepravilnosti ter njena prednost socialističnim idealom jo uvršča med prizadevne borce našega samoupravnega socializma.
FUERST ALOJZ - za aktivno večletno delo v družbenopolitičnih organizacijah in društvih v Šoštanju.
Spada med tisto generacijo naših tovarišev, ki je izbojevala revolucijo. V NOV je sodeloval od leta 1943, član KP pa je postal leta 1944. Nekaj časa po osvoboditvi je bil aktiven oficirj nato pa je prevzel na bivšem
Alojz Fuerst
Njeni člani in celotni odbor so vključeni v raznovrstne dejavnosti kraja in so čestokrat nosilci raznih akcij. Skrbi za vzorne proslave krajevnega praznika, za obnovo in vzdrževanje spominskih obeležij NOV, za svoje člane prireja obiske spominskih obeležij širom po Sloveniji in s tem ohranja in razvija tradicije NOV.
Pri celotni dejavnosti in akcijah za izvedbo programa krajevne skupnosti pa se čuti tesna povezanost in sodelovanje vseh družbenopolitičnih organizacij in organov krajevne samouprave, za kar pa ima nemalo zaslug KO ZZB NOV Ravne.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV VELENJE za aktivno vključevanje v družbenopolitično delovanje akcije mesta Velenje.
Društvo upokojencev Velenje se že vrsto let tvorno vključuje v vse pomembnejše družbenopolitične akcije v mestu Velenje. Zelo pomembne dosežke je doseglo pri vključevanju svojega članstva pri volitvah v družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, pri izvedbi referendumov za krajevni samoprispevek in združitvi zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Pre-
REKLI SO TE DNI:
Že vrsto let aktivno deluje v družbenopolitičnih organizacijah v Gaberkah. Leta 1968 je postal predsednik sveta KS Gaberke. Z njegovo aktivnostjo je KS dosegla nekaj pomembnih uspehov, in sodi med najbolj aktivne KS v občini Velenje. V letih njegovega mandata je bil zgrajen vodovod, asfaltirana cesta, napeljali so telefon začela pa se tudi gradnja doma družbenopolitičnih organizacij.
Pri vseh akcijah je bil med glavnimi organizatorji in pobudniki napredka v KS Gaberke.
MARTINŠEK JOŽE za aktivno večletno delo v družbenopolitičnih organizacijah v Šaleku in Konovem.
Je udeleženec NOB od leta 1943. Po demobilizaciji se je vključil v kolektiv RLV, kjer je kot rudar kopač v obdobju 1945 - 50 bil kar 41-krat pro-gjašen za udarnika, na RLV je uspešno opravljal vrsto dolžnosti kot člani v centralnem delavskem svetu in sindikatu.
V krajevni skupnosti Konovo je poznan kot dober organizator in pobudniki vseh delovnih akcij. Njegova družbenopolitična in društvena aktivnost je raznotera, saj uspešno upravlja vrsto funkcij v krajevni skupnosti, kot so: član IO SZDL,
škem potoku. Po osvoboditvi je prevzela dolžnosti šolskega nadzornika v Kočevju. Povsod kjer je službovala kot učiteljica v Ravnah pri Šoštanju, Gornjem gradu, Radgoni in Velenju je s svojim znajem, z močjo svoje besede in z lastnim zgledom vzgojila cele generacije mladih ustvarjalcev socialistične družbe.
Kljub upokojitvi opravlja še danes vrsto odgovornih političnih dolžnosti, saj je podpredsednica OK SZDL Velenje, predsednica Sveta za družbeno aktivnost žena pri OK SZDL, sekretar OO ZK Velenje-Center
okraju Šoštanj izredno zahtevni naloge za tisto obdobje, to jt» poverjeništvo za trgovino in preskrbo. Njegova aktivnost pa se ni nanašala samo na delovne: dolžnosti, temveč je aktivno de-, loval kot član OK ZKS Šoštanj in OO OF za okraj Šoštanj. Že nekaj let aktivno deluje v ZRVS v občinskem in mestnem merilu.
Sedaj je kot podpredsednik KO ZZB NOV, predsednik odi bora SLO in šekreta OO ZK Ga-lipa, vključen v vse družbenopolitične organizacije mesta Šo-; štanj.
MITJA RIBIČIČ: Prizadevati si je treba, da dobi zdravstvo v srednjeročnem načrtu razvoja naše republike ustrezno mesto, da dokončamo začeto izgradnjo in modernizacijo bolnišnic, obenem pa damo izrazito prednost tistim stvarem, ki so naše ozko grlo. V mislih imam zlasti osnovno zdravstveno varstvo, še posebej razvoj splošne medicine, medicine dela in higiensko-epidemiološko službo.
ANDREJ MARIN C: Osrednja naloga bodočega srednjeročnega plana je, da začnemo odločno spreminjati strukturo slovenske predelovalne industrije, da bi preprečili njeno preveliko uvozno odvisnost in da bi jo usposobili za večji prodor v mednarodno delitev dela.
MITJA GORJUP: V spopadu s težavami vsakega dne, ki često zamegljujejo smisel in cilje naše poti, se tudi danes pri nas mnogj zatekajo v dogmatično ortodoksnost tako imenovanih čistih izvirov, ki naj bi dajali recepte za vse in enkrat za vselej.
Iz krajevne skupnosti Šmarno ob Paki
•	Zbor kooperantov
Prejšnji ponedeljek je TOZD Kmetijstvo Šoštanj sklicala za obrat Šmartno ob Paki zbor kooperantov, na katerem so razpravljali o proizvodnji ter o finančnem uspehu v preteklem letu. Ugotovili so, da bo investicij v letošnjem letu zelo malo.
Razprava po poročilih je bila zelo živahna. Precej govora je bilo o neusklajenih cenah. V časopisih veliko piše o prodaji živine in o raznih regresih, nikjer pa se ne omeni, da je del tistega denarja namenjen kmetijski zadrugi, klavnicam in podobno. Potrošnikom je potrebno to pravilno pojasniti. Kmetje ne želijo, da bi bili napačno informirani. Cene nekaterim kmetijskim proizvodom so se letos zvišale, povedati pa je potrebno, da so se zvišale tudi cene umetnim gnojilom, tako da kmetijski proizvajalci niso letos prav nič na boljšem kot prejšnja leta.
•	Tečaj za voznike traktorjev
Avto-moto društvo Šmartno ob Paki prireja tečaj za voznike kmetijskih traktorjev. Vsi vemo, da novi zakon zahteva, da imajo tudi ti vozniki neko kvalifikacijo in brez nje odslej ne bodo smeli na cesto. Tečaj se je pričel to nedeljo. Pričakovali so, da se bodo na tečaj prijavili vsi vozniki, ki še nimajo izpita za F kategorijo.
•	Vodovod v Rečici ob Paki
V Rečici ob Paki nujno potrebujejo vodovod, saj tam že ob najmanjšem pomanjkanju dežja usahnejo vsi izviri pitne vode. Še slabše pa bo, če bodo zaradi regulacije Pake odstranili jez v Rečici, v tem primeru bo ta vas brez vsakršne pitne vode.
Za ta vodovod je zbrano že precej denarja, a še vedno premalo. Krajani upajo, da bodo nekaj prispevali tudi lastniki vikendov v Gmajni, saj verjetno tudi oni žele imeti dobro pitno vodo.	^ KOTNIK
SOL RUŠI BOSANSKO MESTO TUZLO
Nevolje slane

IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH	.......................................
nas c:as
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllll
Šoštanj in Tuzla sta mesti, ki se vsako po svoje ukvaijata s podobnimi težavami. Slovensko mesto je ogroženo zaradi izkopavanja lignita, bosansko pa zavoljo eksploatacije belega zlata. Ugrezanje zemlje je torej vsakdanja stvar prebivalcev obeh mest. V Šoštanju sicer ugrezanja še ne jemljejo tako resno, ker mestne četrti doslej niso prizadete, pa tudi nobena mesta zgradba še nj porušena. Ljudje pa so se resneje začeli pogovarjati zadnje čase, ko iso v bližnjem Družmiiju začele pokati hiše in ko so se iz te vasice mnogi prebivalci že morali za vedno izseliti. Zenija se v Šaleški dolini že več let ugreza na drugih krajih, in zaradi tega zadeva ni od danes. Pa vendar se obnašamo skoraj tako, kot da nam ni mar za dolino, ki se spreminja v jezera in problemov ne rešujemo v celoti.
Zaradi tega sem se odpravil v nekaj sto kilometrov oddaljeno bosansko mesto, mesto pod katerega nediji so ogromne količine slame vode. Zanimalo me je, kako prebivalci Tuzle sprejemno in rešujejo težave, ki jih že od nekdaj pestijo. To kar sem zvedel v Tuzli, bom napisal v dveh nadaljevanjih.
Tuzla ni majhno mesto, saj v njej živi blizu 80 tisoč prebivalcev. Mestu, ki se v dolžini petih kilometrov razteza po doliini reke Jale, daje utrip sol in ob njej razvijajoča se industrija. Zaradi tega se zdaj ne čudim prvemu sogovorniku v Tuzli, ki je pripovedoval o svojem mestu in zlasti o soli, brez katere tudi „bosanski lonac", vsem dobro znana jed, ne velja za „polboba".
Mahmud Kurbašič, vodja centra za kulturo v tamkajšnji delavski univerzi, ne bi bil to, kar je, če ne bi dobro poznal kulturnega utripa Tuzle. Podrobno je pripovedoval o mestnem gledlališču, katerega zgradba je zaradi ugrezanja zemlje že začela pokati, pa o znani galeriji jugoslovanskih portretov in o tem, da Tuzla postaja univerzitetno mesto. Mladi Tuzlanci zdaj v svojem mesitu že lahko obiskujejo rudarsko, tehnološko, geološko in elektrotehniško fakulteto, glasbeno in pedagoško akademijo, giminazijo in mnoge srednje šole. Kar 1.100 mladih in starejših delaivcev pa se izobražuje v oddelkih pri delavski univerzi. Tuzla ima tudi svojo radijsko postajo in časnik „Front slobode", ki izide dvakrat na teden.
. T uzla je že od nekdaj nahajališče soli, po njej je dobila ime tudii Bosna. Iliri so rekli Bos-a-es, kar pomeni studenec slane vode, Rimljani Salines - slana zemlja, kasneje pa je Šolan postal Tuzlla, ki je zgrajena na slanem mineralu.
Tudii ta stari del mesta je ogrožen. Stene v hišah so že razpokane.
NEVŠEČNOSTI JE PRINESLA CIVILIZACIJA
Poi letu 1978 so z Dunaja začeli prihajati ljudje in poizvedovati, kaj bi bilo poleg ovčetine, dobe „rakije" in kožuhovine še koristnega v Bosni. To so bili časi, ko ljudje tod niso vedeli, kaj je človeško okolje in kaj ugrezanje zemlje. Niso poznali mnogih nevšečnosti, ki jih je pod obronke Majevice prinesla civilizacija.
Nai koledarju so se obrnili listi in začelo se je leto 1885. V Simemhanu so zgradili prvo solarno, kasneje še v Kreki in tovarmo sode v Lukavcu. Industrializacija se je začela. To-varnauji. so rabili energijo in kmalu začnejo odpirati premogovnike. Bogastvo tuzlanskega podzemlja so z vlaki, na-tovoijenimi s črnim in belim zlatom, odvažali v znane in neznane kraje. Tuzla in njena okolica pa je dobivala novo podolbo. Pojavile so se razpoke, zemlja seje ugrezala!
Odi leta 1914. dalje se je zemlja ugreznila za 8 metrov. Na občimi v Tuzli mi je šef kabineta predsednika in protokola Aid Silahiič, ki je takrat imel z menoj seveda nekaj opravka po služb<eni dolžnosti, z nasmeškom dejal, naj ne zamerim, če je podattek ugrezanja narobe za kakšen milimeter. Zemlja pač ne miiuje in že takrat ko se bom vrnil domov in začel pisati to reportažo, bo spet nižje mesto. Pravijo, da bodo Tuzli morali spremeniti tudi nadmorsko višino.
SOL (GRADI IN RUŠI
Tuzla, mesto na belem zlatu
letih zbrisana s tal. Meščani Tuzle ne morejo pozabiti njihovega okrožnega sodišča. Tudi tega ni več. Ponosni so bili na to sodnijsko hišo, ker je iz nje odšla v svet resnico o hunskem uporu in o smrtni obsodbi Jurija Keroševiča, ki je prebudila naprednjake po vsej Evropi.
V Tuzli pa so porušene cele ulice. Ljudje so se morali izseliti iz ulice Gavrila Principa, Ratka Vukovičaike Jakšiča, Valteija Perica in ulice XVI. muslimanske brigade. Tla pa so se pograznila in zrušila mestne četrti Srbsko varoš, Banjsko šetalište, Borič, Soni trg in druge.
Doslej je ugreznjena zemlja porušila 2.300 stanovanj, 67 tisoč kv .m. obratnih delavnic, gostiln, trgovin, kavarnic, ljudskih kuhinj in slaščičarn, 128 tisoč kvadratnih metrov šolskih, zdravstvenih in kulturnih prostorov.
Predsednik občinske skupščine Urfed Vejzagič, dipl. el. inž., je dejal, da škoda spremenjena v denar znaša 4,47 milijarde (440 milijard starih) dinaijev. Odškodnina, ki jo je povrnilo podjetje Soda So in sistemske rešitve sprejete 1954. leta, znašajo 1,2 milijarde, direktne neporavnane škode pa ostane še 3,27 miljarde dinaijev. »Nekateri startajo od ničle naprej", je povedal predsednik občine Tuzla, „mi pa od zneska neporavnane škode".
Škode zaradi ugrezanja pa v Tuzli ne morejo vrednotiti zgolj z denaijem, saj je že sedaj pogreznjenih kar 457 hektaijev pobočij. Predsednik Urfed Vejzagič, dipl. eL inž., pripoveduje: „Za nas je bil izrednejp pomena lanski mednarodni simpozij o zaščiti človekove sredine od posledic podzemne eksploatacije mineralnih surovin, kije bil v Tuzli. Na njem je bilo med drugim ugotovljeno, da bomo lahko rekultivirali ugreznjeno področje z zasaditvijo v zelene površine. Ker pa se je pokazalo, da intenzivnost ugrezanja pride pod nivo reke Jale, potem ostane edina alternativa, da področje zasipamo ali pa potapljamo. Zasipanje seveda dosti stane, potapljanje pa povzroča druge probleme. Ena izmed težav bo prav gotovo v tem, kako bo voda ostala čista, da se ne bi spremenila v mlakužo in povzročala okužbe. Povedana težava pa poleg povzročene škode povzroča nov problem: kako naprej živeti v ogroženem mestu".
NITI VOJNA, NITI MIR
Ugrezanje je v Tuzli podobno tihemu in počasnemu potresu, ki vztrajno ruši. Zdaj je v mestu resno ogroženih znova 1.100 zgradb. Razpoke se širijo na javnih in zasebnih hišah, na pločnikih in cestah. Na enako usodo kot dom armije, sodišče, pošto in 2.300 stanovanj, zdaj čakajo ljudsko gledališče, mestna knjižnica, posebna osnovna šola, stara šola center, termalno zdravilišče, filiala gospodarske banke in stavba občinske skupščine. Meščani sicer nekaj časa vzdržujejo in ohranjajo razpokane in razmajane zgradbe, stihija ugrezanja pa neusmiljeno teija svoje. Občinski možje se trudijo, da Tuzla v takšnem stanju dobi svoj status. Upravičeno zahtevajo izdatnejši priliv sredstev za odpravo nastalih posledic. Njihove iniciative segajo že do zveznega izvršnega sveta, kateremu so predlagali trajne sistemske rešitve, ki bi zagotovile potreben denar.
Stvari pa rešujejo tudi sami. Pospešeno iščejo rešitve v korenitem urbanističnem planiranju. Prebivalci Tuzle niso čakali zgolj na simbolične obljube, pač pa so sami prispevali svoj delež. Iz sredstev krajevnega samoprispevka so najprej napeljali mestni vodovod, prispevali za šolstvo, zdaj pa je samoprispevek namenjen za zdravstvo, kajti prave odškodnine niso nikoli dobili povrnjene.
V Tuzli so povedali, da solaiji, sodaiji in rudaiji plačujejo kolikor zmorejo in niso edini dolžniki Pripombo na ta rovaš, ki
Zemlja in voda vztrajno in počasi rušita delo človeških rok
sem jo mimogrede slišal, pa sem si dobro zapomnil: „Sol je b3a desetletja državni monopol, iz katerega smo vsi poceni solili!" Sicer pa tuzlanski solaiji kljub takšni zbadljivki niso nikoli postavljali dileme med pomembnostjo mesta in soli. Njihovi delovni načrti so vzpodbudni, saj se zavedajo, da rabimo vedno več soli zato tudi smelo načrtujejo. Največjemu in najstarejšemu odjemalcu slane vode tovarni sode v Lukovcu se pridružuje veliki fluor - alkalni kompleks solnokemisjega kombinata Soda - So v Tuzli. Zraven mesta zdaj že stoji sedem novih tovarn, čez dve leti, ko bo ta industrijski kompleks zgrajen, pa bo proizvajal s trikrat večjo zmogljivostjo.
Bazen belega zlata pod obronki Majevice je najbogatejše jugoslovansko slano ležišče. Zato v Tuzli trdijo, da posledice ugrezanja zavoljo eksploatacije ne morejo biti več samo njihova skrb. Kajti bogata ležišča soli ne pripadajo le solaijem in sodaijem iz Tuzle, Kreke in Lukavca. „Malo je še onih, ki menijo, da je ugrezanje samo naš tuzlanski problem", optimistično pripoveduje predsednik občinske skupščine Urfed Vejzagič. „Zaradi takšnih gledanj slej ko prej pričakujemo sistemske rešitve, da saniramo škodo. Škodo, ki-bo na novo nastala zaradi proizvodnje soli, pa bo morala povrniti industrija, ki se bo na ta račun razvijala. Menim, da nobeno gospodarstvo ni tako privlačno, da bi lahko nosilo breme tistega, kar se je akumuliralo v 90 - letih eksploatacije v povsem drugih razmerah. Zato po našem prepričanju moramo minulo obdobje sistemsko in solidarno pojesti, ker smo se vsi tudi solidarno in poceni solili. Vnaprej pa mora prevladovati računica ekonomike, ki mora odločiti, kaj bomo gradili in ali bomo še naprej uvozili milijon ton soli na leto."
Bolleče je, če se zemlja ugreza in uničuje gozdove, polja m livade;, če se zaradi ugrazanja rušijo hiše in izginejo manjša naseljža. Tako je bilo doslej v Šaleški dolini. Razsežnost probleema pa človek spozna šele takrat, ko se sooči z ugre-zanjeim, ki ruši mesto. V Tuzli vztrajno zginevajo mestne zgradtbe in četrti, ulice, šole ... Zrušil se je stari hotel Bristol, porttšeena je gimnazija v kateri so gulili šolske klopi Gavrilo Princijp, partizanski heroj dr. Mladen Stojanovič in še 300 mladilh revolucionarjev in borcev, ki so darovali življenja v gozdovih Majevice in Kozare, Sutjeske in Romanije. Dom armije je bilai prva zgradba zgrajena v svobodni domovini. Takrat, ko so Enako usodo, kot mnoge druge zgradbe, čaka zdaj še hišo jo z zzanosom gradili, ni nihče pomislil, da bo že po petnajstish kateri je občinska skupščina
PRIMER ZA REŠITVE TUDI DRUGJE
Tuzlanci temeljito rešujejo ugrezanje njihovega mesta. Predlog ukrepov za trajno sanacijo posledic in ublažitev vzrokov ugrezanja zemlje v Tuzli zavoljo eksploatacije solnega ležišča so strokovno pripravili skupaj z republiškim izvršnim svetom. V Tuzli pravijo, da bo njihov primer reševanja lahko koristil vsem področjem, ki se ukvarjajo s podobno težavo. Zaradi tega so pripravljeni z vsemi tudi sodelovati.
Za prihodnjo številko Našega časa pa bom pripravil pogovor s predsednikom občinske skupščine. Pogovarjala sva se o razvoju tuzlanskega gospodarstva in reševanju ugrezanja tal v njihovem mestu.	-	LJUB AN NARAKS
AKTIVISTI OSVOBODILNE FRONTE ŠALEŠKO-MISLINJSKEGA OKROŽJA
1
Lik aktivista OF mora ostati med nami
Aktivisti Osvobodilne fronte so opravili med narodnoosvobodilno borbo in ljudsko revolucijo pomembno poslanstvo in delo, posebej še pri organizaciji in razvijanju narodnoosvobodilnega gibanja ter oboroženega boja proti terorju in nasilju nemškega okupatorja. Mreža partizanskih aktivistov se je nenehno širila ter prehajala v organizirane oblike narodnoosvobodilnega boja.
Lik aktivista Osvobodilne fronte mora ostati živ med nami, njegove vrline pa moramo prenašati na mladi rod. Ena od priložnosti za obujanje spominov na znanilce in organizatorje osvobodilnega boja ter graditelje nove ljudske oblasti so srečanja aktivistov Osvobodilne fronte.
Leta 1974, ob občinskem prazniku Velenja, je bilo v središču Šaleške doline I. srečanje aktivistov Osvobodilne fronte Šaleško-Mislinj-skega okrožja. Lani, zadnjo nedeljo v mesecu septembu, pa je bilo na čast 30-letnice zmage nad fašizmom in osvoboditve, v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu II. srečanje aktivistov Osvobodilne fronte Saleško-Mislinjskega okrožja. III. srečanje aktivistov Osvobodilne fronte z območja zdajšnjih občin Velenje in Slovenj Gradec bo v Šentilju pri Velenju, kjer je bila zibelka parti-zanstva.
Eden od sekretaijev Šaleško-Mi-slinjskega okrožja Osvobodilne fronte je bil Tone Ulrih - Kristl. Takole se spominja dogodkov izpred 35 let, ko smo začeli z organiziranim odporom okupatorjem in domačim izdajalcem.
,,Leta 1941, kmalu po pojavu prvih ilegalcev, je bil poslan v Šaleško dolino, kjer je bilo naše prvo zavetišče, tovariš Farčnik z ilegalnim imenom Dušica ali pa Kristus. On je že vedel za Osvobodilno fronto, da je ustanovaljena in da moramo tudi mi ustanavljati odbore Osvobodilne fronte. Prizadevno se je podal na teren in postavljal organizacijo v Mislinjski dolini in v Šaleški dolini in bil trdno prepričan, da bo vojna še. pred zimo končana in bo zmagala Rdeča armada. Nasprotno od Dušice pa nam je na Dobrovljah v Savinjski dolini po umiku od napada na Šoštanj 8. oktobra 1941 takratni komandant štajerske partizanov, Franc Rozman - Stane, razložil situacijo. Dejal je, da bo vojna zelo dolga m vsak od vas, je dejal, kdor jo bo preživel, bo postal ali vojški starešina ali pa politični funkcionar. Napovedal je razvoj narodnoosvobodilne borbe do formiranja brigad in divizij in izgradnjo nove ljudske oblasti. Takrat, ko smo ga poslušali, nas je bilo vsega 60 partizanov, zbrani pa smo bili vsi štajerski partizani.
Dogajanja v letih 1941 do 1945 so kolikor toliko že zapisana. Imamo Ževart-Terčakovo knjigo „Od vstaje do zmage", Zalaznikovo ,,Dolga in težka pot", Franceta Fi-lipiča „Prve pohorske partizane" in „Prvi pohorski bataljon" in še druge zapise in spomine posameznikov. V vseh teh knjigah je zapisanih tudi nekaj dogodkov, bodisi iz Šaleške, bodisi iz Mislinjske doline. Naša želja bi bila, da bi se kdo oprijel opisa dogajanj pod naslovom „Sa-leška in Mislinjska dolina v narodnoosvobodilni borbi", ker si dogajanja sledijo in so prehajanja iz doline v dolino istih ljudi, bodi po organizacijskih ali vojaških nalogah, stalna.
Ne bi obnavljal dogajanja po zaporedju, zdi pa se mi pomembno reči, da pomeni ustanovitev Šaleške čete leta 1942 zelo važen dogodek pri formiranju Šaleško-Mislinjskega okrožja. Ne le važen dogodek, ampak velik uspeh. Z vključitvijo tovarišic in tovarišev iz Šoštanja, Topolšice in Št. Andraža, Lokovice in Gaberk smo prilično izoblikovali meje Šaleške strani, medtem ko smo v Mislinjski dolini zajemali še Po-hotje, posegali pa tudi na Paški Kozjak m do Dobrne.
Prihod skupine partizanov z Leonom na čelu in komisarjem Dominikom Hribarjem - Oskarjem je bil pravzaprav že drugi poizkus ustanoviti na tem terenu vojaško enoto. Najprej je prišel gotovo z istim namenom in isto nalogo Miha Pintar - Toledo v mesecu maju. Skupina je že štela 9 ljudi s 4 priključenimi iz Šaleške doline, a je prve dni junija propadla. Ce se to ne bi zgodilo, bi po vsej verjetnosti mobilizacija v Šaleški dolini potekala v še večjem obsegu, ker bi se hitreje razmahnilo politično delo. V času delovanja Šaleške čete smo s političnim delom dobro uspeli. Predvsem smo straho-vali omahljivce in kaznovali izdajalce, za napade na okupatorjeve
postojanke pa četa ni bila sposobna. Pojavljali smo se kot slovenska vojska, kar so ljudje radi slišali. Ustvarjali smo si čvrsto zaupanje.
Leto 1942 je bilo leto še hujšega
fritiska na slovenski narod kot leto 941. Čutile so se spremembe in zastoji na vzhodni fronti in kazala so se znamenja, da nemška vojna strategija ni doštudirana na nepreklicno zmago. V jeseni 1942 formiramo prvi Pohorski bataljon in Ša-leško-Misljinjsko okrožje ostane spet brez borcev in aktivistov. Pravzaprav ne! Saj se sedaj začne še intenzivnejše delo na zaledju Pohorja. Stane se dobro zaveda, da bodo potrebne temeljite razlage posameznih bataljonskih akcij in vse naše borbe, zato že ob prvem prihodu v bataljon kot komandant Štajerskih partizanov odredi, da moramo nekateri partizani nazaj na
teren kot aktivisti. Eni proti Rušam, drugi proti Ptuju in Slovenskim Goricam, tretji pa na Šaleško-Mislinj-sko področje. Tako začnemo intenzivneje obdelovati ta teren. Najprej z Milko Kerinovo, ki naj bi poskušala predvsem organizirati mladino, ker pa se je odpovedala in se vrnila v bataljon, jo je zamenjal Franc Za-laznik - Leon. Za naše izhodišče sva si izbrala naše postojanke v Spodnjem Razbotju - Kuneje, Rde-čnike, Rožeje pa vse tja do Smo ,divnika nad Pako. Zlasti Mislinjska dolina je odslej vse pogostejši gostitelj partizanskih patrulj in kurirjev, ki povezujejo Pohorski bataljon s komando v Savinjski dolini. Vsa naša partizanska pota se pretakajo skozi Miklavž, predvsem pa mimo postojanke pri Lakovnikovih, kjer je bila ves čas naše borbe najvažnejša in nikdar zaprta postojanka.
Na tem področju med dolinama začenjamo torej leta 1942 oblikovati Šaleško-Mislinjsko okrožje. Gradimo zemljanke, poskušamo s tehniko. Pripravljamo zaklonišča za ranjence, predvsem pri kmetih. Sedaj že poznazzzzmo program Osvobodilne fronte in nam je pristop k ljudem mnogo lažji. Izvajamo mobilizacijo in reaktivirana je v tem času v Škalskih Cirkovcih bolnišnica, v kateri se zdravi Dušan Kve-der - Tomaž.
Padec 1. Pohorskega bataljona 1943 leta v januarju pusti tudi v našem terenskem delu občutno praznino. Na eni strani smo izgubili vojaško enoto, ki je tudi nam bila v oporo za politično prepričevanje in kamor smo lahko vsakemu vsak čas s prstom pokazali naše uspehe, na drugi strani pa je dejanstvo, da je z bataljonom padlo mnogo domačinov iz Šaleške in Mislinjske doline - povzročilo preplah na terenu. Toda na Koroškem in v Savinjski dolini so še vedno aktivne partizanske enote. Na Pohorje pride nova skupina z Bogdanom na čelu - 2. Pohorski bataljon. Organizacija terena ne napreduje, kot bi sicer lahko, zaradi pomanjkanja sposobnih kadrov. Za politično orožje "ni mogel prijeti kdorkoli. Prav gotovo pa ne tisti, ki ne bi imel zaupanja pri ljudeh, ki sam ni bil stoodstotno prepričan v naše delo. Težko je pravzaprav opisati vse lastnosti, ki jih je moral imeti takrat Štajerski aktivist Osvobodilne fronte, saj bi včasih prav prišlo, če bi se spoznal še na kakšen koli druge, pa morda zdravniške ali živi-nozdravniške, posle.
Tudi -nova vojaška formacija na Pohorju je imela probleme s kadri in nam ni mogla priti na pomoč. V terensko delo se vključita leta 1943 še Štiblerjev Ferdo - Jug in Gamsov Slavko Jsa Pohorju vojska prerašča v Pohorski odred. Sedaj se posamično vračajo fantje iz nemške vojske, prihajajo na dopust in ne marajo več nazaj poslušat Stalinove orgle. Nastajajo nove naloge, kako reševati in kako pomagati dopustni-kom, da se gestapo ne bi znašal nad svojci dezerterjev. Nekatere prisilno mobiliziramo, nekateri se vračajo nazaj z vlakom do prve prestopne postaje, potem pa izginejo v partizane. Tretji se ..utapljajo" v rekah in ribnikih. Čas zahteva pri okrožju nove službe za mobilizacijo.
Šaleška dolina, ki je v letu 1943 spet nekoliko zaostala, sedaj krene pod Izakovo dejavnostjo hitreje naprej. Tukaj začenjajo mobilizirati dopustnike iz nemške vojske. Bolj smeli in odločni se vključujejo v terensko delo kar doma, zlasti v Šentilju pri Velenju. Teren potrebuje kadre.
Leto 1944 začenjamo s polno mero optimizma, zlasti še s prihodom XIV. divizije na Štajersko in pa z ureditvijo odnosov s partizani na Pohorju, ki 8. januarja 1944 na Primožu ustanavljajo Zidanškovo brigado - Pohorsko brigado.
Aktivisti ŠaleškoMislinjskega okrožja smo vedno trdili in še vedno trdimo, da je bil pozimi 1943/1944 teren Šaleško-Mislinjskega okrožja dosti dobro organiziran, sicer za-upniško, ne pa po odborih Osvobodilne fronte, in da je škoda, ker nismo bili na terenu o prihodu XIV. divizije ali objektivnih razlagah takratne neobveščenosti.
Sedaj nastopa čas hitrih kadrovskih in organizacijskih sprememb. Okrožje dobiva svojo fiziognomijo, organiziramo okraje. Za sekretarja okrožja je imenovan tovariš Fric, ki kmalu po prevzemu dolžnosti pade pri Jesenku pod Kopo, a okrožje -vodstvo okrožja — prevzame Krištof - Stane lic. XIV. divizija mobilizira vse, kar je za orožje sposobno. Povratnikov iz nemške vojske je vedno več, okrožju še vedno manjka izkušenih kadrov, potrebe pa so iz dneva v dan večje. Potrebni so referenti za mobilizacijo, za gospodarsko službo, za agitacijsko propagandno službo in pa organizatorji za mladino, za žene, pa rajonski sekretarji itd. Na pomoč nam prihajajo dodatni kadri, ki nam jih pošiljata Pokrajinsko vodstvo Osvobodilne fronte in Oblastni komite Komu-
nistične partije. Organiziramo tečaj za vodilne funkcionarje po rajonih, predvsem za sekretarje.
Partijski tečaj organiziramo v Šentilju pri Velenju junija 1944 leta. V tečaj povabimo vse, ki jim zaupamo, da bodo postali dobri politični delavci in ki so narodni zavedni. Takrat ni bilo mogoče izirati in graditi le na tistih, ki se še nikdar in nikakor niso udinjali okupatorjevi oblasti. Zaupali smo povratnikom iz nemške vojske in jim pomagali do za takrat nujno potrebne politične izobrazbe.
Akcije XIV. divizije in Vojske državne varnosti in intenzivno politično delo so obrodile bogate sadove v Šaleško-Mislinjskem okrožju Osvobodilne fronte v letu 1944, žal pa je nemcem od časa do časa še vedno uspelo nas iznenaditi. Julija 1944 so ubili v Lokovici pri Šoštanju sekretarja okrožja Staneta lica - Krištofa. V tem času smo imeli povsod lepo število masovnih mitingov, v veliko pomoč nam je bil pri političnem delu nekdanji župnik v Šmiklavžu, rojak iz Šoštanja, Jože Lampret. V Šmiklavžu smo imeli mladinsko konferenco. Mladina se je odzivala v SKOJ in vsestransko pomagala borcem. Ves teren je bil povezan s kurirskimi potmi in TV postajami. Delovale so partizanske tehnike.a Odločno so funkcionirale Paučkove bolnice itd. Kdo naj bi danes po tolikih letih mogel obuditi spomine na tiste čase, povedati vse o našem delu in tovariših in tova-rišicah. Takrat smo bili zaganani v delo na organizaciji terena in izgrajevanju sistema oblasti, kot da smo že slutili pred vrati tako težko pričakovano svobodo. Le-ta pa je bila takrat še daleč.
današnjih priprav za organizacijo vseljudskega odpora v novih pogojih."
Vsak posameznik, ki se je zavestno odločil za boj na strani Osvobodilne fronte je moral v tistem času doprinesti svoj delež. In to delo je ostalo vsakemu živo v spominu. Eden od aktivistov Osvobodilne fronte Šaleško-Mislinjskega okrožja je bil tudi Martin Primožič-Branko. Takole obuja spomine na tista*leta:
„Delo aktivista Osvobodilne fronte sem pretežno ves čas opravljal na področju šaleškega okraja. Z Osvobodilno fronto in z njenimi nameni sem bil seznanjen že kot legalec. In sicer iz raznih virov. V letu 1943 pa so pričeli prihajati v mojo rojstno hišo tudi ilegalci, aktivisti, člani okrajnega in okrožnega odbora Osvobodilne fronte. Z njimi in ob njih sem spoznaval program Osvobodilne fronte, njene naloge, in se tako pravzaprav tudi zavestno opredeljeval za tisto, kar sem delal kasneje. Sprva v legali sem delal kot obveščevalec, zbiral sem podatke in jih izročal ilegalcem, kasneje ob vstopu v ilegalo pa sem prvo vršil dolžnost kurirja. Bil sem povezava med okrajnim odborom Osvobodilne fronte in okrožnim odborom, pozneje pa sem bil referent za vojaške zadeve.
Vprašujete me, če se spominjam morda iz tistega časa kakšnega posebno nevarnega dogodka? Nevarnih dohodkov je bilo mnogo. Eden, ki mi je ostal živo v spominu, pa je naslednji: okupatorska oblast je na vsak način skušala zajeziti politični vpliv na najširši krog ljudi tudi v dolmi. Ker so bili nemočni, so se posluževali med drugim tudi
ročje in na druge akcije aktivistov Šaleško-Mislinjskega okrožja Osvobodilne fronte:
„Torej moje delovno področje kot aktivista Osvobodilne fronte je bilo področje, kakršno je bilo pravzaprav področje vsakega izmed aktivistov Osvobodilne fronte. To je bilo zbiranje podatkov, zbiranje vseh mogočih reči, potrebnih partizanom. Naloge mi je dajal prvoborec in izjemen, lahko rečem, aktivist Osvobodilne fronte Slavko Gams -Branko, ki me je tudi z gibanjem povezal.
Med temi drobnimi in številnimi nalogami pa se posebej spominjam naloge, ki je nekje že mejila na nalogo, ki jo mora izvesti partizan. Nekega popoldneva, ko sem prišel na postajališče v Slovanje Gradcu, je izstopil iz zadnjega vagona vlaka, ki je pravkar pripeljal, profesor Stane Kociper. Ves zbegan me je zagledal in povprašal, če bi ga lahko privedel k nekomu, ki ga bo odpeljal v partizane, da je v resni nevarnosti, da ga aretirajo. Nisem si upal takoj do svojega, bi rekel, predpostavljenega z njim pa sem ga odpeljal v park ob Suhadolnici. Sam pa sem s kolesom odbrzel do Urbanove žage, kjer je Slavko stanoval. Slavko mi je rekel: „Pripelji ea, ker je nedvomno v veliki sili". Sel sem po njega, ga pripeljal k Slavku. Ta ga je potem dva dni ali kaj skrival v žagi, v tem času sva pa iskala zvezo s partizani. Slavko je bil zadržan po neki drugi zadevi in me je prosil, da bi nalogo, da odvedemo profesorja Kocipra v partizane, izpeljal jaz. Popoldne sem šel v Turiško vas in od marofske žage ob drevju prešel v Črnivski les in tam je iznenada skočil v globačo
Naši sogovorniki, aktivisti Osvobodilne fronte - Tone Ulrih- Kristl, Janko Ževart, Martin Primožič -Branko in Ferdo Fišer-Mojka
Avgusta meseca je bila od višjih forumov sklicana v Razborci na Pohorju konferenca, na kateri je prišlo do organizacijskih in kadrovskih sprememb. Organiziramo novo Pohorsko okrožje, v katerega se vključi Šaleško-Mislinjsko okrožje. Kadre, ki jih je bilo sedaj v Šaleško-Mislinjskem okrožju dovolj, je bilo treba razporediti vse tja do Maribora. Tovariši s politično izobrazbo partijskega tečaja v Šentilju sedaj krenejo v Vitanje, Slovenske Konjice, pa v Fram, Lovrenc na Pohorju itd. Sedež novega okrožja Pohorje premaknemo na teren Ribnica na Pohorja
Šaleško-Mislinjsko okrožje avgusta 1944 preneha obstajati kot samostojno okrožje.
Zdi se mi potreben tak bežen sprehod skozi preteklost. Iz dveh razlogov. Prvič. Z obupnimi napori in številnimi žrtvami smo vendarle že v prvi polovici leta 1944 oblikovali našo oblast Osvobodilne fronte v samem srcu okupirane Štajerske, od okrožja do krajevnih odborov in krajevnih odborov Osvobodilne fronte v Šaleško-Mislinjskem okrožju. In drugič. S pravilnim odnosom in zaupanjem v ljudi smo uspeli takorekoč iz nič v kratkem času zgraditi številne kadre, ki se po letu 1944 odločilno vplivali in usmeij Ji razvoj narodnoosvobodilnega gibanja in tudi povojne izgradnje vse do Maribora in do Slovenskih goric in še naprej. To dejstvo je vse do danes naši javnosti še premalo poznano in premalo zgodovinsko, kot celota, obdelano. Tem kadrom gre velika zasluga, da so bili v kali zatrti vsi poskusi reakcije, da bi obrnila razvoj na stara pota v predelih vzhodne Štajerske.
Ni namen zborov aktivistov Osvobodilne fronte, da bi podčrtovali svoje zasluge, niti najmanj, da bi precenjevali naš doprinos k stvari zmage nad sovražnikom in osvoboditvi domovine. Gotovo pa smemo in moramo opozoriti pisce zgodovine narodnoosvobodilne borbe na določene probleme, ki še niso dovolj obdelani in seznaniti sami neposredno s pisano ali povedano besedo mlade ljudi na težave in uspehe našega včeraj.
Smemo in moramo biti tudi ponosni na naše delo in na naš doprinos k stvari svobode in izgradnje socialistične domovine.
Srečanja aktivistov imajo namen obnavljati tiste tradicije, ki so povezale ogromno število občanov Šaleške in Mislinjske doline v organiziranem političnem boju v zaledju sovražnika. Obnavljanje bogatih izkušenj političnega dela v ilegali pa ima še poseben pomen za povezovanje nekdanjih izkušenj in
domačih izdajalcev, ki so jih rekru-tirali v tako imenovane raztrgance. No, ob neki priliki, ko smo šli na izvršitev neke dolžnosti, smo se srečali, slučajno srečali s temi raztrgan-ci. Seveda, sprva nismo vedeli, za kaj gre. Sumljivo ponašanje, sumljiva uniforma in oborožitev, pa nam je narekovala opreznost. Zato smo prvo dvojico uspeli ustaviti in razložiti iz zasede, pri nadaljevanju poti pa smo seveda prišli do hiše, v kateri so bili še drugi raztrganci. Večerni mrak nam je pravzaprav onemogočal, da bi hitreje in bolje spoznali situacijo in zaradi tega je seveda prišlo do tega, da smo morali prvo ugotovitstreli, za kaj gre in kasneje pa se tudi v tej situaciji znajti. Na poziv, slovenski poziv, da se predajo, so raztrganci začeli bežati, mi pa smo jih še nadalje pozivali. Ker se niso ustavili, seveda so padli tudi streli, in ko je eden izmed njih obležal, smo pravzaprav po njegovih dokumentih spoznali, za katerega človeka gre. Bil je mlad, 18 let star Trboveljčari, ki je imel tudi gesta-povsko legitimacijo. Ko smo seveda kasneje pri hišah, kjer so se zadrževali, ugotavljali, kje so zadrževali, vršili poizvedbe, smo ugotovili, da so iskali aktiviste, ugotavljali, kje so hiše, ki sodelujejo z narodnoosvobodilnim pokretom in v 2 primerih celo zagrozili, da bodo isti večer zažgali domačije. To smo jim seveda z zajetje preprečili
Seveda pa je ob tako nevarnih dogodkih včasih tudi zabavno. V decembru 1944 je bil težko ranjen član naše mobilizacijske patrulje. Začasno so ga dali v varstvo dobro poznani hiši, kasneje pa se mu je stanje hudo poslabšalo. Takrat nismo bili v njegovi bližini, pa smo preko civilne zveze dobili sporočilo, da njegovo stanje terja, da ga takoj premestimo v bolnico. Ker je bil visok sneg in pa zaradi tega, ker smo bili v časovni stiski, si nismo znali poiskati drugačnega izhoda, kot da smo se napotilii po glavni cesti do Družmirja in od Družmirja proti Velenju v Škale, kjer je ta ranjenec bil in to v jutranjih urah, ko so seveda odhajali rudarji z dela. Ta cesta je bila največkrat seveda tudi zastražena. Največkrat so se po njej sprehajale patrulje. Ker smo imeli bela ogrinjala, takšna so tudi uporabljali Nemci za svoje pohode, smo se napotili po cesti in se dogovorili, da bomo vsakemu, ki nas bo pozdravil s „Heil Hitler", tako tudi odgovorili. In to zaradi tega, ker se nismo smeli izdati, ker bi sicer bilo reševanje ranjenca otežkočeno."
Eden od znanih aktivistov Osvobodilne fronte v Mislinjski dolini je bil Ferdo Fišer - Mojka. Nanizal bo spomine na njegovo delovpo pod-
partizan Zvone, ta je sedaj živino-zdravnik v Novem mestu, dr. Tone Hudopisk, in še več drugih partizanov. Dogovorili smo se, da se točno ob polnoči dobimo s tem novo mob&izirancem pri starem Avsovem mlinu.
V tem sem se okrog osmih zvečer oglasil pri Slavku, nekaj časa smo še tam čakali, no in s profesorjem Kociprom sva potem odšla čez Šti-buh in pod Homcem, pa za vodo do starega Avsovega mlina in tam sva se prikrila v grmovje in čakala. Kociper je bil sila nestrpen in je že začel tam nekaj stokati, češ, ni jih, ne bo jih in iznenada pa so se že začele izvijati iz teme sence, čula sva razgovor, namenoma sva jih pustila malo še mimo mlina, da sva se točno prepričala, da so partizani. Nenadoma jih je moj zvonki - stoj, kdo je tam - ustavil in v tem pa čujem komandanta, torej kasnejšega komandanta 2. Pohorskega bataljona, Bogdana, ko je tam zagodrnjal:
Kdo za vraga je tako korajžen v tistem grmovju? Predal sem Kocipra partizanom in potem smo skupaj odšli k Črnivniku.
Na vprašanje, če se je takrat dogajalo, da starejša generacija ni odobravala vsega, kar smo počenjali, bi spet lahko odgovoril z nekaj spomini. Če seveda mimo tega še povem, da so bili med starimi ljudmi omahljivci, skratka ljudje, ki so nekako gledali z nekim nezaupanjem na naše delo. Pač pa moram reči, da sem bolj vesel vseh tistih spominov, ki me vežejo po eni strani na naše partizanske matere, ki so že bile tistikrat, bi rekel, na pragu svojih starejših let, na kmečke žene, ki so bile navsezadnje tudi že matere številnih otrok in na koncu koncev se bom moral spomniti tudi še nekaterih tovarištev in tovarišev" iz naše generacije.
Zdaj, če pogledamo na te naše partizanske matere. Spominjam se, da sem vodil skupino ranjenih partizanov. Bili so to pravzaprav že rekonvalescenti. Med njimi je bil tudi Jože Pušovnik - Volan in številni drugi. To je bila skupina 15 ljudi. Prevzel sem jih v Šmiklavškem gozdu Brucu, popeljal pa naj bi jih čez razborške hribe, Šentvid nad Šoštanjem oziroma Črno, pa po laški cesti čez Kramarco pod Smre-kovcem in čez Mozirske planine na javko savinjskim kurirjem. No in ko smo koračili, med nami so bili tudi precej onemogli, so se vedno bolj oglašali ranjenci: daj, poskrbi nekje, da bomo dobili hrano. Dobil pa sem strog ukaz našega tedanjega sekretarja Šaleško-Mislinjskega okrožja Toneta Ulriha - Kristla, da se ne
smemo oglašati prav pri nobeni hiši. No, ampak ti tovariši in tovarišice so se mi smilili in v razborških hribih smo šli in smo pri neki kmetiji trkali na okna. Odprejo nam in gospodar se je začel upirati, češ jaz vam ne dam ničesar, če si pa sami vzamete kaj, je to vaša stvar. No in tako so začeli fantje tam nekaj iskati in : našli nekaj ene koruzne "moke, i mleka in zabele in so skuhali žgance, zavreli mleko. In tam je bilo potem kar malo prijetnejše ozračje in ko sem šel pa čez vežo in me je srečala mati, starejša ženica, pa me je prijela za roko in mi rekla: „Če še boš kdaj hodil tod, se oglasi pri meni v bajti!" No, in čez teden dni sem res tam nekje po tistem robu hitel, me je zagledala in me je poklicala.
Bolj kot to, da mi je tam zopet dala jesti, mi je več pomenilo to, da me je sploh sprejela. Zdaj, poglejte, to je bila Mevčeva mati. Zdaj, če se ozrem potem naprej, se spomnim vseh tistih drugih mater, pa naj je bila to Pogorevška mati, naj je bila to Mrzlovškova mati, naj je bila to Golobova-Žvikartova mati, katera koli, sto in sto jih je bilo. Pravzaprav večine od teh ni več v naši sredi, jih že krije naša slovenska zemlja.
Zdaj pa, če pogledamo še naprej, žene, kot sem omenil. Poglejte, bila je mlada kmečka žena in ni po-mišljala, da je sprejela bolnega partizana pod svojo streho, mislim pod streho svojih staršev in bratov. To je bila Štalekaijeva Micka. Pa če se spomnim naprej, bila je mati, imela je 6 otrok, 3 so bili prav majhni, pa je bila to mati, ko je bila preizkušena v trpljenju, v žalosti za svojim pokojnim možem, pa je tvegala in nas je sprejemali Nikdar n ševala - koliko nas je, pa če smo prinesli kaj s seboj, da bomo jedli. Bilo je pri njej vedno dovolj kruha, bilo je vedno dovolj ljubečega pogleda, pa ohrabrujoče besede. To je bila Gampretova Pavla. Vse te matere, vse te žene, so bile pripravljene narediti za nas vse.
Na drugi strani pa bi se vseeno rad spomnil tudi ljudi iz naše generacije, pa naj je to moj pobratim iz partizanov Štefan Goršek - Čaki, ki je padel, pa je tu moj vzornik Stane lic - Krištof, pa je tu spomin na človeka iz preprostega delavskega stanu, narodnega heroja Ignaca Voljča - Frica, pa na številne druge. In še spomin na že tedaj nekoliko ostarelega gospodarja - Štalekar-jevega očeta. Ko sem bil pri njih, sem tam ležal bolan za vnetjem ledvic. In ta oče Štalekarjev je morda opazil malodušje v mojih očeh. Pa me je nekoč prijel, krepko prijel, na lakteh z obema rokama, pa meje gledal in mi je rekel: „Eno si zapomni.^ Ugnali jih bomo. Kos jim bomo!" No, in poglejte. Res smo jim bili kos, kljub temu, da za ceno velikih žrtev in pa velikih naporov.
Predsednik odbora Šaleško-Mislinjskega okrožja Osvobodilne fronte je Janko Ževart, predsednik Medobčinskega sveta Socialistične zveze delovnega ljudstva celjske regije. Takole se spominja enega od važnejših dogodkov iz let velikih ljudskih preizkušenj:
,,Veliko je prilik, ko se misli m dni iz narodnoosvobodilnega boja nehote vračajo in težko, resnično težko, bi izdvojil kak posamezen dogodek. Vendar bi morda kazalo omeniti organiziranje seminarja za sekretarje celotnega Šaleško-Mislinjskega okrožja Osvobodilne fronte, ki smo ga organizirali v Šentilju v začetku leta 1944. Pomembno je to, da je ta seminar, kljub veliki bližini nemške postojanke, potekal nemoteno po urniku, celo bi rekel v primerjavi z nekaterimi današnjimi seminarji celo kvalitetneje. Se pravi, da smo imeli točno izdelan urnik, da to bila predavanja v določenem času in ko smo čez 4 dni izvedeli, da smo odkriti, smo brez vsakega razburjenja seminar prestavili samo dober kilometer dalje in kjer se je ta seminar do kraja, brez vsakih motenj, končal. Mislim, da ga poudarjam zaradi tega, ker je organizacija takega seminarja prav gotovo zahtevala delovanje obveščevalne službe in ker organizacija tega seminarja pomeni, da je takrat Osvobodilna fronta v takratnem šen-tiljskem okraju resnično brezhibno delovala. Lahko smo bili popolnoma brez skrbi, ker smo vedeli, da čim ti bila kakšna sovražnikova patrulja krenila iz Velenja ali Šoštanja, bi bi v pol ure prav gotovo že obveščeni
Naj omenim še to, da sem po osvoboditvi opravljal vrsto odgovornih dolžnosti, vendar nobeno, tako z veseljem, kot to, da danes' vodim Okrožni odbor bivših aktivistov Osvobodilne fronte za Šaleško - Mislinjsko okrožje. No in y razgovorih z aktivisti je bila že dalj časa prisotna želja, da organiziramo srečanje prav v Šentilju, kjer je bila zibelka partizanstva. No in v letu 1976 bomo to našo skupno željo realizirali in prepričani smo, da bodo Šentiljčani, se pravi naši nekdanji sodelavci, storili vse, da se bomo v tem kraju na III. srečanju aktivistov Osvobodilne fronte Šaleško-Mislinjskega okrožja zelo prijetno počutili.
!l
OB PRVEM PRAZNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI VELENJE—STARA VAS • OB PRVEM PRAZNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI VELENJE - STARA VAS • OB PRV
Slovesnosti v krajevni skupnosti Velenje-Stara vas
V	petek, 30. aprila, bodo v krajevni skupnosti Velenje -Stara vas zaključne slovesnosti ob prvem prazniku. Tega dne bo minilo 32 let, odkar so borci Bračičeve brigade napadli okupatorjevo postojanko na rudniku. Ker je organizatorjem ponagajalo vreme tako, da niso mogli izvesti za ponedeljek, 26. aprila, popoldan napovedanih prireditev, so program za današnje dopoldne dopolnili.
Borci, razervni starešine in mladina bodo 30. aprila prehodili del poti, ki jo je prehodila Bračičeva brigada pred 32 leti. Ob 8,30 bo prišla pohodna enota pred kinodvorano pri rudarskem domu. Z rudarsko godbo na čelu bodo zatem pohodniki odkorakali proti Staremu šahtu, pridružili pa se jim bodo tudi delovni ljudje in občani iz krajevne skupnosti Velenje-Stara vas.
V	dvorani samoupravnih organov na Starem jašku bo ob 8. uri svečana seja zbora delegatov delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Velenje — Stara vas ter samoupravnih organov TOZD Jama Škale in Steber 8 Rudnika lignita Velenje ter rudarskega praktičnega pouka rudarskega šolskega centra Velenje.
Ob 9. uri pa se bo začelo zborovanje, združeno z odkritjem spominskega obeležja v spomin na napad Bračičeve brigade v noči na 1. maj 1944 na okupatorjevo postojanko na rudniku. Na zborovanju bosta govorila Erno Rahten, predsednik zbora združenega dela skupščine občine Velenje ter Jože Telič, komandir I. čete I. bataljona Bračičeve brigade, udeleženec napada na rudnik pred 32 leti. Spominsko obeležje pa bosta odkrila Stane Lavrič, predsednik odbora Bračičeve brigade in Franc Verdev, sekretar osnovne organizacije ZK TOZD RLV - Jama Skale. Kulturni program bosta izvajala pevski zbor Združenja šofeijev in avtome-hanikov Velenje ter rudarska godba Velenje.
• Iz inagovorai predsednika Zveze slovenskih organizacij iz Celovca, dr. Francija Zwittra na »Večeru solidarnosti«:
Tudi v tem našem boju bomo zmagali
„Drage tovarišice, dragi tovariši. Naj Vam najprej iskreno čestitam k prvemu prazniku Krajevne skupnosti Velenje -Stara vas. Izredno smo srečni, da smo se lahko udeležili tega Vašega prvega praznika, spomina na vleiko bitko, ki ste jo bili pred 32. leti.
Prišli smo na „Večer solidarnosti", kakor je tukaj napisano. Mislim pa, da je več, kakor „Večer solidarnosti", da je „Večer bratstva", saj smo bratje in sestre tostran in onstran meje. Iz ust našega pesnika ste čuli, kako se moramo boriti, ste čuli pa tudi, da v nas bije slovensko srce, da se hočemo ki ste jo bili pred 32 leti.
Prišli smo na „Večer solidarnosti", kakor je tukaj napisano. Mislim pa, da je več, kakor „Večer solidarnosti", da je „Večer bratstva", saj smo bratje in sestre tostran in onstran meje. Iz ust našega pesnika ste čuli, kako se moramo boriti, ste čuli pa tudi, da v nas bije slovensko srce, da se hočemo tudi še naprej boriti, kajti vsakdo rad živi.
Večer solidarnosti
Izredno prisrčno z velikim navdušenjem so občani krajevne skupnosti Stara vas in Velenja v soboto sprejeli v domu kulture v Velenju nastop gostov iz Koroške - moškega in mešanega pevskega zbora ter folklorne skupine iz Železne Kaple, obirskega okteta in pesnika Valentina Polanška, ki je recitiral nekaj svojih pesmi. Večer je bil resnično izraz velike solidarnosti, dokaz, da nismo pozabili na naše rojake onstran Karavank, da nič ne more prekiniti stikov vezi med Slovenci tostran in onstran Karavank. To je bil večer bratstva, kot je dejal v svojem govoru predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter.
občine Velenje Nestl Zgank.
Goste iz Železne Kaple so popoldne sprejeli v TGO Gorenje direktor velenjskega Gorenja Slavko Geratič in predstavniki krajjevne skupnosti Velenje-Stara va:s. Prisrčen sprejem pa je našim rcojakom iz Koroške priredil tudi predsednik skupščine
Med tem pogovorom, ki so ga udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti, je bila izražena želja po še tesnejših stikih, zlasti med raznimi kulturnimi skupinami in društvi.
Zvečer pa je na prireditvi
drage goste iz Železne Kaple v imenu krajevne skupnosti Stara vas pozdravil predsednik osnovne organizacije H Režija: Kirk Douglas. Igra: Kirk Douglas ZK v tej krajevni skupnosti Marjan Lipovšek, na večeru pa sta spregovorila tudi dr. Franci Zwitter in ing. Peter Kuhar.
Ob prvem prazniku krajevne skupnosti Velenje-Stara vas je bil prejšnjo soboto v domu kulture v Velenju „Večer solidarnosti", v katerem so kot gosti nastopili moški in mešani pevski zbor ter folklorna skupina prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaple, Obirski oktet in pesnik Valentin Polanšek. Med gosti večera je bil tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij Celovec dr. Franci Zwitter. Na sliki v pogovoru s predsednikom skupščine občine Velenje Nestlom Žgankom in sekretarjem komiteja občinske konference ZKS Velenje Franjem Koranom.
Čeprav nas hočejo prešteti, čeprav stojimo pred tem, da bomo v prihodnjih tednih morali nastopiti nov boj po dolgih desetletjih, smo prepričani, da bomo tudi v tem boju zmagali. Kajti zavedamo se, da smo bili najbolj močni tedaj, ko nas na papirju sploh ni bilo. Tako nas lahko spet zbrišejo s papirja, vendar bomo vsemu svetu dokazali, da na Koroškem živimo, kakor živi naša koroška slovenska pesem.
Ivan Cankar, katerega stoletnico letos obhajamo, je napisal pred 63 leti: Oficialni Avstriji, eksponentu nemškega imperializma, so Slovenci enostavno na poti
Izseliti kar v Kanado ali Južno Ameriko jih ravno ne more vseh do zadnjega, zato pa ovira njih politični, gospodarski in kulturni razvoj, kjer more in kolikor je v njeni moči. Sicer izgleda nekam čudno, da sovraži država del svojih lastnih državljanov. Ali vendar se to čudo vrši na Slovenskem - prisilna germani-zacija. To je slovenska politika ofi-cialne Avstrije.
Tako je napisal Ivan Cankar pred 63 leti. Medtem se ni nič spremenilo. Ce sem tukajle to prebral, nisem hotel blatiti svoje države, ampak sem hotel samo pokazati, da se v pol stoletja ni nič spremenilo v njenem odnosu do slovenske narodne skupnosti, ki avtohtono živi na svoji domači zemlji od 6. stoletja.
Isti Cankar pa je napisal tudi: Zgodovina nas namreč uči, da je bila neumnost avstrijske diplomacije zmeraj največji blagoslov za narode. Upamo, da bo ta neumnost tudi blagoslov za nas. Kajti svet bo spoznal, da se s štetjem ne da uničiti naroda, ampak da se ga šele prisili, da pokaže svoje življenje, svojo življenjsko voljo. In to svojo življenjsko
voljo bomo koroški Slovenci dokazali s pomočjo vas, vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, ne da bi s tem hoteli rušiti meje. Ampak slej ko prej tudi v tem težkem času želimo le eno - mirno
sožitje med narodi v smislu našega največjega pesnika: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, ko koder sonce hodi, prepir bo iz sveta pregnan, ko rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!"
	|x.;/ < ||| y		m "š * 9
		Mijl	
	juifjn	-iT!	HJH
rji j	[IJ^iL	1A m	• J|| j 31
Podobno kot pevska zbora in pesnik Valentin Polanšek so obiskovalce „Večera solidarnosti" izredno navdušili tudi člani folklorne skupine iz Železne Kaple.
Predsednik zbora delegatov delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Stara vas Jože Zelenko izroča knjižno darilo podpredsedniku Zveze koroških partizanov ing. Petru Kuhaiju.
ZA OBJAVO SMO DOBILI
llllllllllllllllllilllfllllllllllllllllllllllllillllllilllllllllllllllllllllllllilllll

Združeno delo se je odločilo drugače
Koordinacijski odbor za spremljanje in izvajanje družbenega dogovarjanja o splošni in skupni porabi v občini Velenje nam je poslal naslednji prispevek z željo, da ga objavimo v današnji številki Našega časa:
— Ker časopis Delo ni bil pripravljen v celoti objaviti odgovora na članek „Vihar iz velenjskega kozarca", vam pošiljamo naš odgovor z željo, da ga v celoti objavite:
gramih in sredstvih republiških interesnih skupnosti, pri oblikovanju programov le-teh pa niso neposredno sodelovale naše temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Izjemno naporno in odgovorno je bilo dogovarjanje tudi zategadelj, ker smo morali v družbeni dogovor vgraditi visok delež za solidarnost in vzajemnost drugim občinam. Verjemite ali ne, tudi za ta delež nismo imeli dovolj trdnih dokazil pred združenim delom. Dobili smo oceno, da je ponekod steklo dogovarjanje - sila spontano, zlasti tam, kjer so se sporazumevali samo o pokrivanju z domačo odejo.
2. Vaš - Vihar iz velenjskega kozarca — pa je grenak epilog našim prizadevanjem, da bi dogovarjanje v prihodnje postavili na bolj realne in stimulativne temelje; je potrditev stare novinarske resnice, kakšno sračje gnezdo skoti ex cathedra angažiranosti; je krepka zaušnica našemu združenemu delu, ker je prekmalu odčitalo osnutek zakona o združenem delu.
Tovarišica Namorševa -bodi brez zamere — ali sploh veste, v čem je bistvo uskla-jevalnega postopka v raven-
Tovarišica Namorš,
ker ste odklonili neposreden razgovor z nami z utemeljitvijo, da ste preobloženi z delom, vam moramo na vaš zapis - Vihar iz velenjskega kozarca — ki ste ga objavili v DELU 16. aprila 1976, odgovoriti na način, ki ste nam ga sami svetovali.
1. Družbeno dogovarjanje in sporazumevanje o skupni porabi v letu 1976 v naši občini je prehodilo in prebrodilo vse faze in samoupravne poti, do tistega sklepnega dela, ko so skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in združeno delo verificirali družbeni dogovor za letošnje leto. Tako tudi občinska zdravstvena skupnost.
Po dokaj optimističnem začetku dogovarjanja, smo na koncu vseeno malce kas-nili, ko pa je bilo spotoma potrebno razreševati toliko vprašanj in dilem. Če ste kjerkoli prisostvovali takšnemu dogovarjanju „v živo" kot temu rečemo, nam boste radi potrdili, da je bilo to dogovarjanje izjemno naporno in odgovorno. Naporno in odgovorno tembolj zato, ker smo se morali dogovarjati in sporazumevati z združenim delom tudi v pro-
ski regijski zdravstveni skupnosti? Iz članka veje globoka nepoučenost, ki ni v čast vašemu poklicu. Na kratko v temle: združeno delo v naši občini je ugotovilo, da zbere v mejah dovoljene porabe 14 milijard 300 milijonov S din za občinsko zdravstveno skupnost po precej nižji stopnji, kot nam jo je ponudila v dogovarjanje služba regijske zdravstvene skupnosti. V tem izračunu je kar 1 milijarda 200 milijonov S din za solidarnost, ki ni bila nikdar vprašljiva, pred nikomer spo-takljiva. Ker sodimo, da je izračun stopnje izpeljan iz napačnih osnov bruto OD v vseh občinah te regije, insi-stira združeno delo in naš koordinacijski odbor na ponovnem izračunu in enotni stopnji v regiji.
3. Tisto o avanturi pa nam ponos ne dovoljuje, da bi komentirali, zlasti, ker je etika podeljena delavcu rudarju, ki vse sobote in večino nedelj v letu hodi na delo, da ustvarja večji delež tudi za tjakaj in za one, ki v sobotah in nedeljah počivajo. Mislimč, da je potrebno temu delavcu, zlasti v današnjem času izražati globoko spoštovanje. Tudi vi, tovarišica Namorš!
Velenje, dne 21. aprila 1976 Koordinacijski odbor za spremljanje in izvajanje družbenega dogovarjanja o splošni in skupni porabi v občini Velenje
V sobotco popoldne je goste iz Koroške sprejel tudi predsednik Nesd Žgank
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
imaš romaim
22
• HARRISON E. ____SALISBURY
„Kam greste, tovariši? " je vprašal častnik. ..Leningrad je za nami. Pomislite vendar na čast sovjetskega vojaka!"
Vojaki so molčali. Iz skupine je stopil mlad fant, z jeznim pogledom ošinil častnika in rekel:
„Kar bijte se, če hočete!.Vsega imamo dovolj! Gremo, fantje!" '	-
Nihče se ni premaknil. „Vrni se," ga je posvaril častnik.
Fant se ni niti ozrl. Z dolgimi koraki je odhajal v neznano. Tedaj je počilo in fant je omahnil.
»Oboroženi na levo, drugi na desno," je ukazal-častnik. Nato se je obrnil k Rozenmanu in rekel: ..Pomagali mi boste?'
Rozenman je hotel ugovarjati. Želel je dalje, da bi našel svojo enoto.
j .Izpolnite ukaz!" ga je jezno prekinil^ as tnik. Stopil je k njemu in mu zašepetal:	/
»Na fronti vendar ni drugih vojako/ kot artjkrijci. K vragu! Kaj res ne morete razumeti? Kan/torej b<f5et
Rozenman je razumel. Vesjdan se jeporij^neznanjenoti.
V mVaku, ko se je boj polegel, vendar našel svoje poveljstvo.
leksej Veresov se je medti ni vdč natančntf"Spominjal Spominjal pa se je še dolj so se zlivale proti Lenii otroci y njihovih
i>a se j4^>dpravil daljeL da bi
boril pri
o dojger^e že trajal; neprj^čclnih' adjk
eje se vojna.
kolon beguncev, ki atere so nosile najnujnejše,
aiocjjh- pa so jokah. Nihče ni vedel, od koct""f>rihajajo in kap^gredo. Pogledi žena so bili prazni. Nemo so bolščal^ razrito cesto, in niso jih vziiemirjale niti granate, ki »vladale in bile natančno usmerjene v svoj cilj.
Na pjjd^frešju tovarne Pišmač je sedel nemški artilerijski meriJpcZ daljnogledom je nadzoroval cesto, kot bi jo imel dlani. Iz obcestnih strelnih jarkov so se poganjali vojaki, da bi ženske in otroke zavarovali in jih odvlekli iz ognjene črte. Goreči asfalt je povzročal neznosen smrad, čreda govedi pa je v brezglavem begu planila na minsko polje.
To je bil strahoten prizor uničenja.
Na križišču, kjer se odcepita cesti proti Krasnojemu selu in Petrovemu dvoru, je stala stražarnica. Tam šo ustavljali mimoidoče vojake. Nekateri so bih v uniformi, drugi brez, nekateri z orožjem, drugi brez, vsi pa so bili do smrti utrujeni in izčrpani. Med njimi je bil tudi narednik v raztrganem suknjiču in brez kape. Njegove roke so bile blatne, lilače pa je imel mokre do kolen. Tresel se je in vpil:
„Vse so že zavzeli! Vsak trenutek bodo tukaj! Videl sem jih! Na motorjih so! Nikar ne streljajte nanje! Nič žalega nam ne bodo storili, če ne. bomo streljali. Sli bodo mirno dalje...!"
Obstopila ga je skupina vojakov. Pristopil je tudi majhen mož-v uniformi. Bilje načelnik stražarnice.
»Zberite se, narednik! Kaj pomeni vse to? "
Narednik je naglo segel k ovratniku z očitno željo, da bi ga zapel, a je roke spet odmaknil in zavpil:
„Kaj hočete s svojim redom? Kje pa je sploh še kakšen red?, Nemci so pri tovarni Kirovo... Vi pa govorite o redu. Rešiti moramo vsaj svojo kožo! Razumete? M sploh ka razumete? "
Načelnik je z umirjenimi gibi strgal častniške znake narednikove uniforme, stopil korak nazaj in z mirnim glasoi ukazal vojakom:
,-,Primite ga!"
Vojaki sprva niso razumeli
VEDNO VEČ FILMSKIH GROZLJIVK
IMPHHMH
Strašila osvajajo svet
Filmi znanstvene fantastike, ki imajo v svoji vsebini tudi znanstveno osnovo, so v svetu pribljubljena in iskana zvrst. V zadnjem času pa so filmski ustvarjalci ugotovili, da jim takšni filmi ne prinašajo dovolj dobička, zato iščejo nove snovi, nove junake in z novimi grozljivimi filmi polnijo svoje blagajne.
Občinstvo ve, da je dogajanje na filmu le dober trik, da se igralci, ki se v filmu spreminjajo v najrazličnejša strašila, živali in čudna bitja, enostavno preoblečejo v za to pri-
pravljeno plastično oblačilo in da je celotno dogajanje bolj ali manj spretna filmska montaža. Pa kljub temu ob predstavah ljudje kričijo od strahu, padajo v nezavest, jočejo in
Prizor iz filma Kobra, ko se človek spreminja v kačo
podobno. Nekaterim je potrebna celo zdravniška pomoč.
Sicer pa so se" tako ljudje obnašali že ob nastanku filma in ob prvih grozljivih prizorih. Kričali so ob pogledu na velikansko opico, ki so jo menda pripeljali nekje iz Azije, da bi jo imeli v newyoršekm živalskem vrtu. Žival jim je pobegnila in povzročila v mestu pravo katastrofo. Potem so bili na vrsti najrazličnejši vampirji in vampirke, ki sesajo svojim žrtvam kri. V začetku zvočnega filma se je pojavil znameniti robot dr. Frankenstein, ki je do danes dobil že nekaj novih oblik in vsebin in je zdaj mladenič in spet starec, vsi pa povzročajo med gledalci grozo in strah. Prvič se je pojavil leta 1931, kasneje so mu filmski ustvarjalci dodali še ženo, ki je bila sestavljena in kosovl mrtvih teles, življenje v njej pa je nastajalo s pomopjo strele. Sledili so filmi o ljudeh - mačkah, volkodlakih in drugih pošastih.
Zdaj živimo v atomski dobi in temu je treba prilagoditi tudi film. Začelo pa se je na Japonskem, kjer je atomska bomba razbesnela morsko pošast, velikanskega tiranozau-rusa, ki je že nekaj milenijumov spal na dnu oceana. Seveda ameriški
PLOVI, PLOH, BARfilCA..! HAHAHA! NACE MISLI, DA -SEM KOM CA L. V TISTEM PREPADU ! TODA KOPRIVA NE POZE&E! PADEL. SEM NA KO N 3 EVO TRUPLO KOT NA BLAZINO — HEHEHE-1 IN POTEM -SEM VNOVfilU DRASUL-OE, ki SEM din BIL OBLJUBIL.
ZDA3 -30 REŽEM NAHAVA3E! TAM BOM PREŽIVEL NEKA"3 PRI3ETHIH MESECEV MED DOMAČINKAMI, POTEM PA BOM SPET IAČEL MISLITI NA TO, DA POSTANEM GOSPODAR SVETA IN SE MASCU3fcM NACETUI USTVARIL SI BOM SE LEPE PRILOŽNOSTI, DA SE NA3EM RIBONUtCLEIN&KE KISLINE RAZNIH MODRI3AMOV, HAHA..!
-SA3 PRAVIM... ZNA3TI 5E 3E TREBA, V TEM "dE VSA MODROST..! -3UHUHUHWU..JZPA3 SEM PROST (N SREČEN KOT PTICA POD NEBOM..: NA TEM SVETU 3E KONEC KONCEV CISTO PRI3ETNO, LE OPTIMIST MORAŠ BITI..! __^__	
	a||£g0)
KOMANDOSI BREZ BARETK
I

Skorzenyjevi ljudje sploh niso imeli nobenih metalcev ognja in trditev, da so vse važne točke v nemških rokah je bila očitna laž, toda general tega ni mogel vedeti! Ampak častnikove besede niso dopuščale nobenega dvoma in general je pokimal.
„Takoj bom ukazal, naj moji ljudje položijo orožje," je dejal in poklical svojega pribočnika.
Nekaj minut kasneje so člani generalovega vojnega štaba osebno odhiteli k vsem enotam, da jim ukažejo, naj se izognejo borbi.
„General," je rekel Skorzeny, „znali bomo ceniti vašo modrost in sposobnost". Stopil je k njemu in mu prisrčno čestital, nato pa izjavil, da bodo vsi madžarski častniki kajpak obdržali svoje osebno orožje, le navadni vojaki ga bodo morali začasno, dokler se položaj ne ustali, odložiti. Kasneje ga bodo seveda dobili nazaj.
Potem je zbral vse madžarske oficirje in jim spregovoril nekaj besed - to je bil njegov prvi politični govor, če je sploh biL
»Gospodje," je začel, „Veseli me, da so se nesporazumi, ki so ogrožali madžarsko-nemško prijateljstvo, tako uspešno končali. Sedaj, v tem kritičnem trenutku, ko so sovražne čete na mejah vaše lepe dežele, moramo biti še bolj složni kot smo bili kdajkoli prej..." In tako naprej.
Ni pozabil poudariti svojega dunajskega naglasa, ki ga je večina oficirjev nepogrešljivo zaznala, in tako še bolj jasno označiti, da je to pravzaprav zadeva, v kateri sodelujejo tradicionalni avstroogrski zavezniki...
Njegov govor se je končal tako, da so oficirji drug za drugim stopili k njemu in mu salutiralL Skorzeny je bU gospodar dvorca ...
»Bitka za Budimpešto" je terjala v celem samo sedem mrtvih in šestindvajset ranjenih in mrtve so na Skorzenyjevo
izrecno povelje pokopali skupaj z vsemi vojaškimi častmi... dejanje, ki ni stalo brez odmeva v madžarskih vrstah.
Toda regent je vendarle uspel pobegniti. Ko je Foelkersam vdrl v njegove zasebne prostore, je bU Horty že zunaj. Poiskal je zavetje pri generalu Pfeffer -Wildenbruchu, sorodniku nekdanjega cesarja.
Kljub temu je radio samo nekaj ur kasneje sporočil, da je Horty odstopil in da je bila imenovana nova vlada, ki je razveljavila Hortyjev sklep o prekinitvi sovražnosti s Sovjetsko zvezo.
Novi premier je postal grof Szalasi, vojni minister pa general Bereckzy. Oba sta bila odločna nemška pristaša. Na priložnostni svečanosti, ki so jo priredili dva dni kasneje, sta se oba zahvalila Nemcem za pomoč, ki jih je rešila, kot sta dejala nesposobne® in trmoglavega admirala Hortyja ...
Iz Volčjega brloga so tudi prišle čestitke in ukaz, naj Skorzeny ostane nekaj dni v dvorcu, ki bo tačas njegova »rezidenca".
Tega ukaza ni bilo težko izpolniti in Skorzeny seje vselil v prostore, ki so bili dolga leta svetišče, v katerega je imel dostop samo Horty.
Najprej si je privoščil imenitno kopel v razkošno opremljeni kraljevski kopalnici, potem pa je za vse vojake in častnike, ki so se udeležili akcije, priredil fantastičen banket, na katerega so na njegov ukaz prinesli iz grajske kleti najboljša vina in pijače.
To je bfl najboljši banket, kar so jih doživeli v svojem življenju. Ne prej in ne kasneje si niso mogli več privoščiti česa takega... Tri dni kasneje je Skorzeny prvič osebno srečal svojega nasprotnika. Uradno so mu ga predstavili v hiši generala Pfeffer-Wildenbrucha. Hitler je vendarle imel toliko milosti za svojega zaveznika da je ukazal Skorzenyju,
IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA VOJNEGA STROJA
pospremi v neki grad na Bavarskem, kjer bo nekdanji madžarski mogotec, kot je bilo to cinično rečeno, lahko v miru premišljeval o vojni, politiki in vseh rečeh, ki ga zanimajo...
»Ukazano mi je," je rekel Skorzeni, „da vas moram osebno pospremiti tja. Hitler vam pošilja pozdrave in želi prijetno vožnjo do vašega začasnega bivališča."
Naslednji dan je Horty odpotoval iz Budimpešte v svojem osebnem vlaku, Hitler se je do zadnjega izkazoval kot' milosten in razumevajoč »pokrovitelj".
Toda igra je bila končana in Horty je to vedel prav tako dobro kot vsi tisti, ki so ga pospremili do železniške postaje, da se poslovijo od njega.
Po budimpeštanski drami se je začel znova ukvarjati s številnimi načrti, nekaterimi novimi in nekaterimi starimi, ki jih še ni utegnil uresničiti.
Skupaj s sodelavci je razmišljal o dolgem seznamu akcij, ki bi se lahko, o tem je bil globoko prepričan, posrečile, če bi se jih le lotili.
Zdelo se mu je, da bi lahko na Bližnjem vzhodu marsikaj opravili, načrtov za to ni manjkalo.
Predstavljal si je, kako bodo njegovi diverzanti razstreljevali iraška naftna polja in naftovode, po katerih so Britanci dobivali nafto na afriško bojišče. Toda kako spraviti diverzante tako daleč?
Skorzenyjev štab je sicer pred tem dobil na voljo eskadriljo letal (mešanih tipov, od lahkih izvidniških do srednjih bombnikov), toda med njimi ni bilo nobeno sposobno poleteti tako daleč.
In kaj potem, je dejal nekdo iz njegovega štaba - saj vendar vsak dan sestrelimo kakšno ameriško letečo trdnjavo. Mnoge med njimi so še dobro ohranjene, zakaj jih ne bi zopet poskusili uporabiti?
Zbrali so šest letal in jih popravili. Med poskusnimi poleti so se dobro obnesla... Skorzeny je že videl svoje ljudi, kako tam daleč na Bližnjem vzhodu razstreljujejo naftovode. Toda smola!
Reklama za film Kobra
filmarji niso smeli zaostajati, zato m se na filmskih platnih pojavile živali in ljudje - pošasti, ki jih žene nuklearna energija in so tako rekoi neuničljivi. Zanimiv je film o doktorju K, v katerem se znani znan-stvenik spremeni v muho, hkrati pi iz ogromne muhe nastane človek Na TV smo pred kratkim videli film
Ste že naročeni na tednik Naš čas?
o strašilu iz Črnega močvirja, ki so ga tehnično uspešno izpeljali in posneli že leta 1954. Film ni bil drag, najdražja je bila obleka za morsko pošast, ki je stala 12.000 dolarje*. Naslednje leto so posneli film Taran-tula, zatem film o velikanski pijavki in še veliko drugih.
V zadnjem času si prizadevajo, di prikažejo na filmu običajno žival, Iti povzroča smrt in s tem med gledala grozo in strah. S tem je po svojo začel že ameriški film Ptice, v zadnjem času je v kinematografih tudi pri nas film o požrešnem belem morskem psu, pripravljajo pa fflra. kjer bo povzročal podobno grozo krvoločni medved in morski pes, Id ga 1 za nekaj časa ljudje celo udomačijo. Krike groze v ameriška kinematografih v zadnjih dneh povzroča film o kobri, kjer se ljudje spreminjajo v grozljivo kačo. Skratka, grozljivostim na filmskem platnu ne bo konca.
Križanka
VODORAVNO: 1. shod, sestanek odposlancev kake organizacije, združenja, zlasti v državnem ali mednarodnem merilu, 8. lončena piščal, jajčaste ali ovalne oblike, 9. pokrit prostor za shranjevanje vozot, kmečkega orodja, strojev, 10. Anton Vodnik, 11. obujek, 13. sij, sevanje, 15. mongolski poglavar, 16. vzklik pri bikoborbah, 17. sovražnica železa, 18. del hrbta tik pod pasom ob ledvicah, 20. znamenita vas pod Krimom, 21. švicarski politik, častni predsednik Društva narodov, Gustav, 24. napreganje, 26, ime češkega skladatelja Dvoržaka.
NAVPIČNO: 1. dolg, srednje debel, v prerezu navadno okrogel lesen predmet, 2. organ vida, 3. kar kdo napove, 4. stara lekarniška utežna enota, 5. avtomobilska oznaka za Rijeko, 6. v matematiki znak za enakost, 7. travnata stepa v tropskih krajih, 12. uspešna sarajevska pevka, Neda, 13. pridelovalnica soli, 14. zalo oblečen moški, 19. češko moško ime, Jaroslav, 22. japonski kraj na jugu otoka Sado ob zahodni obali Honšuja, 23. v nordijski mitologiji gospodarica morja, 25. kratica za pleno titulo, s polnim naslovom,
	2	r-	4	s	e	r.	
i							
9				N	10		
		'i		12			
14	14		S	h			
16			%	11			
ii			it				
20		••	21		22 v	21	
24		25 -					
28.	l						


msmmmmam
Ob prazniku
		
		
\		
	■■■■	
	■ Hli HUMi	
		
GIP
VEG RAD
VELENJE
TOZD Gradbena operativa n. sol. o. TOZD Gradbena industrija n. sol. o.
ISKRENO ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA 1. —MAJU!


INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ
Ob mednarodnem prazniku dela
1. maju želimo vsem delovnim lju dem in poslovnim prijateljem nove delovne dosežke
/ gorenje / lesna šoštanj
Proizvodni program:
-	STAVBNO POHIŠTVO
-	NOTRANJA OPREMA (INTERIER)
-	ŽAGAN LES
-	LESENA EMBALAŽA IN LESNA VOLNA
Ob prazniku dela — 1. maju — iskreno čestitamo vsem članom kolektiva, poslovnim prijateljem in občanom!
GOSTINSKO PODJETJE
»PAKA« Velenje
Vsem cenjenim gostom in poslovnim prijateljem želi kolektiv gostinskega podjetja PAKA iz Velenja mnogo delovnih uspehov in iskreno čestita ob mednarodnem prazniku dela 1. maju.
VABI VAS KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA
»PAKA« VELENJE

RUOARSKO-ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE
tozd jama vzhod tozd jama zahod tozd priprave tozd klasirnica tozd jašek tozd steber 8 tozd storitve
tozd mehanizacij a-transport
tozd jamske gradnje
tozd termoelektrarna šoštanj
tozd elektrostrojni obrati
tozd zunanji obrati
tozd plastika in zaščitna sredstva
tozd proizvodnja gradbenega materiala
tozd avtopark
tozd stanovanjsko gospodarstvo tozd tiskarna
tozd družbena prehrana in gostinstvo
Delovnim ljudem velenjske občine, članom kolektiva
in poslovnim prijateljem čestitamo za mednarodni delavski praznik 1. maj!
• PRED PRAZNIKOM DELA V ŠOŠTANJSKI TERMOELEKTRARNI
Dela potekajo zadovoljivo
V ZABUKOVICI RAZVIJAJO TOVARNO ZA PREDELAVO PLASTIKE IN KOVIN MINERVA
Plastične cevi iz Minerve
V nekdaj rudarskem kraju Zabukovici so pred devetimi leti ustanovili tovarno za predelavo plastike in kovin Minerva. Kljub temu, da je ta tovarna še zelo mlada, pa predstavlja danes močno in konkurenčno tovarno plastične predelave. V skladu s potrebami tržišča in gospodarskimi gibanji, usmerja Minerva tudi svoj proizvodni program. V Minervi povečajo vso razvojno pozornost plastičnim cevem.
Organizacija združenega dela Minerva je bila ustanovljena s sklepom delavskega sveta Montane Žalec leta 1967. Osnovni predmet poslovanja je bila predelava plastičnih mas in kovin. Sredstva za ustanovitev je prispevala Mon-tana, stroji pa so bili najeti od zasebnikov in jih je podjetje polagoma odkupilo. Ob ustanovitvi je bilo zaposlenih le 5 delavcev. V naslednjih letih so
odkupili več prostorov, jih obnovili in uredili v poslovne in upravne prostore. Velik napredek je podjetje doživelo v letu 1973. Uredili so skladiščne prostore in nabavili nove stroje. Podjetje se je odločilo, da proizvodni program omeji in se specializira na izdelavo cevi iz polietilena za vodovode, kanalizacijo in drenažo, osvojili pa so tudi proizvodnjo spojnih ele-
mentov za vse vrste cevi.
Podjetje se je stalno večalo in s tem seveda tudi število zaposlenih. Tako je bilo v lanskem letu v Minervi zaposlenih 161 delavcev. S potrebami so poglabljali tudi samoupravljanje in družbenopolitične organizacije, veliko pozornost pa posvečajo izobraževanju delavcev.
Minerva je usmerila proizvodnjo v plastične cevi. Cevi so iz različnih trdih in mehkih polietilenskih mas, različnih premerskih razsežnosti. Uporabljajo se lahko za vodovodno napeljavo, kanalizacijo, izsuševanje močvirnatih predelov, namakanje različnih agrokultur, v kemični indu-
Fleksibilne drenažne cevi so vsestransko uporabne za moderno dreniranje močvirnatih predelov
llllillllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
striji in sploh povsod, kjer se pretakajo tekočine. Plastične cevi so iz materialov, ki so odporni proti vsem vplivom iz okolja. Brez posledic prenašajo nizke temperature, odporne so proti delovanju kislin, proti žarčenju in zaje-dalci v zemlji jih ne načenjajo. To pa je že del prednosti teh cevi. Poleg tega pa je delo s temi cevmi, ki jih izdelujejo v Minervi, veliko enostavneje kot z betonskimi. Izkopu ni potrebno posvečati tolike pozornosti, cevi so po dolžini neomejene, transport pa je prav tako enostaven. Če upoštevamo, da je spajanje zaradi neomejene dolžine hitro opravljeno, vzdrževanje minimalno in življenjska doba sorazmerno dolga, potem z lah-kcto spoznamo veliko uporabno vrednost proizvodov Minerve.
Velik dosežek Minerve je proizvodnja fleksibilnih dre-nažnih cevi, ki so vsestransko uporabne za moderno dreniranje močvirnatih predelov. Izsuševanje s plastičnimi cevmi je mnogo cenejše in enostavnejše od izsuševanja s klasičnimi cevmi. Te cevi imajo mnoge prednosti, ki smo jih že omenili, poudarimo pa naj, da so Minervine cevi zelo lahke, saj je kolut z dvesto metri dolžine tako lahek, da ga vsakdo enostavno nese. Terenske in druge ovire tem cevem ne pridejo do živega, saj se zlahka prilagode terenu. Ne prizadene jih niti vibriranje, niti polzenje terena. Na enostaven način jih lahko oči-
V nekdanjem rudarskem kraju Zabukovici se razvija tovarna za predelavo plastike in kovin Minerva
stimo in z žabjimi poklopci preprečimo vstop raznim živalim v sistem. S spojkami jih sestavimo v poljubno mrežo drenažnega sistema. Cevi so uporabne pri vsakovrstni izvedbi, saj so na razpolago cevi različnih premerov.
MINERVIN PAKET HIŠNE DRENAŽE
Iz fleksibilnih drenažnih cevi, ki so za širšo porabo, je tudi nov proizvod Minerve — paket hišne drenaže. Prav gotovo ga bodo zelo veseli vsi tisti graditelji zasebnih hiš ah vikendov, ki grade na močvirnatih področjih, ali pa se boje vdora vode v kletne prostore. Paket hišne drenaže jih bo rešil vseh teh skrbi. Poleg tega pa je paket hišne drenaže zelo enostaven za transport in uporabo, saj ga lahko prav vsakdo sam vgradi.
Prav tako pa lahko uspešno opravimo drenažo temeljev, kletnih prostorov in dvorišč, bregov, ki se naslanjajo na stavbe, opornih zidov, cestišč, vrtov in travnikov. Zelo učinkovito pa lahko z njimi na zamočvirjenem področju zbi-
ramo vodo, lahko pa tudi namakamo poljedelske površine.
Pri polaganju drenažnih cevi je važno, da ohranimo enakomeren padec, ker se s tem ohrani stalna hitrost pretoka in se tako prepreči nabiranje usedlin. Drenažne cevi je priporočljivo obložiti s filtrom, ki omogoči vstop le drobnim zemeljskim delcem. Za filter uporabimo droben prod, leš, žlindrino volno, kokosovo platno in podobno. Pri dreniranju kmetijskih površin je priporočljivo strokovno posvetovanje s kmetijskimi strokovnjaki in delovnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z dreniranjem. Pri prehitri izsušitvi zemljišča mu lahko škodujemo ravno tako, kot če je premokro.
Tovarna Minerva čuti in spoznava potrebe tržišča po različnih plastičnih ceveh, zato tudi svoj proizvodni program v to smer nenehno širi in izpopolnjuje. S kvaliteto in širokim izborom svojih proizvodov se želi podjetje čim bolj približati potrebam in željam kupcev. Prepričani smo, da jim to tudi uspeva.
Pred petnajstimi meseci — 1. februarja 1975 — so v Šoštanju položili temeljni kamen za novo termoelektrarno in s tem začeli še eno etapo nadaljnjega razvoja termoelektrarne in rudnika oziroma Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje.
Kot je predvideno, bo ta -eden izmed največjih elektroenergetskih objektov v naši republiki - začel poskusno obratovati oktobra prihodnje leto. Moč novega objekta bo na pragu elektrarne znašala 305 megavatov, njegova instalirana moč pa 335 megavatov. Tako bo slovensko gospodarstvo z začetkom obratovanja Šoštanja 4 dobilo novih milijardo osemsto milijonov kilovatnih ur električne energije več. Termoelektrarna Šoštanj ima danes moč 410 megavatov. V predprazničnih dneh smo se odpravili v Šoštanj in v pogovoru z dipl. ing. Francem Potočnikom, ki je vodja investicijskih del, preleteli dosedanji potek gradnje tega velikega energetskega objekta v Šaleški dolini, ki je izrednega pomena za nadaljnji razvoj gospodarstva tako v občini kot v celotni republiki.
Pripravljalna dela za Šoštanj 4 so se začela že veliko pred položitvijo temeljnega kamna. Treba je bilo namreč zgraditi nove delavnice, in skladišča, zrastel je tudi lep objekt družbene prehrane. Pravočasno so se lotili tudi reševanja stanovanj za nove delavce, saj je bila v investicijo vključena tudi gradnja osemdesetih stanovanj. Ob izgradnji teh stanovanj so dali poseben prispevek tudi občani in s tem pokrili predvidene
stroške v šolstvu, zdravstvu in drugih družbenih dejavnostih, katerih obseg se je z odpiranjem novih delovnih mest povečal. „Takšen način reševanja infrastrukture bi moral postati splošna praksa," je še posebej poudaril Franc Potočnik.
Decembra 1974 je bilo gradbišče prosto in začeli so pripravljalna dela. Že aprila je investitor - Termoelektrarna a Šoštanj sklenil pogodbo na ključ za dobavo opreme z zahodnonemško firmo KWU v konzorciju s firmo Sulzer iz Švice. Dobavitelj opreme se je med drugim tudi obvezal za čim večje sodelovanje jugoslovanske industrije pri gradnji,
najmanj pa v višini 45 odstotkov skupne vrednosti opreme in del.
OPRAVLJENIH ŽE 60 ODSTOTKOV VSEH DEL
Dosedanji potek del pri gradnji TEŠ 4 je v glavnem zadovoljiv. Gradbena dela so v tem času zaključena že z več kot 60 odstotki. Tako je glavni pogonski objekt tako rekoč že pred dokončanjem in ga bodo predvidoma do jeseni v celoti zaprli, da bodo lahko začeli montažna dela. Prav tako bodo še letos zgrajeni objekti za pripravo vode, za transportiranje premoga, predvidoma konec maja ali v začetku junija bo končno višino dosegel tudi dimnik, hladilni stolp pa bodo dokončali v prvem kvartalu prihodnjega leta. Septembra bodo začeli
Posnetek iz lanskega septembra sodi že med arHvske, saj se gradbišče TEŠ 4 zelo hitro spreminja
montirati tudi že sam turbo-agregat.
Predvidoma maja prihodnje leto bo končana celotna montaža. Vzporedno s tem bodo stekli tudi zagonski poskusi posameznih naprav, nakar bodo izvedli zagonske poizkuse celotnega bloka, ki bo začel oktobra 1976 poskusno obratovati.
Čeprav je za novo elektrarno značilen izredno hiter tempo gradnje, so v zaostanku za približno dva meseca. Temu je delno kriva zakasnela dobava, pretežno pa montažne težave, ki nastajajo zaradi organizacijskih slabosti in pomanjkanja delavcev. „V preteklem obdobju je moralo zato priti," je dejal ing. Franc Potočnik, „pri montažnem podjetju Brača Kavurič iz Zagreba do obsežnejših organizacijskih in kadrovskih sprememb. Danes že lahko rečemo, da se je to ugodno odrazilo na rezultatih dela. Prav tako opažam, da ima mariborsko podjetje Hidro-montaža kot drugi izvajalec montaže določene kadrovske in organizacijske težave, vendar smo prepričani, da se bodo tudi pri njih stvari izboljšale," je poudaril Franc Potočnik.
Ne glede na to pa so na REK- TOZD elektrarna prepričani, da je še vedno mogoče ujeti predvideni rok izgradnje. Seveda to obenem pomeni, da je pred njimi poldrugo leto pospešenega dela. V zvezi z nadaljnjo dobavo
—....... ........—	•	• -	v.v.i n mi umu j au u
Takšen je bil pogled na hladilnik sredi tega meseca (16. aprila).
opreme so prepričani, da jim le-ta ne bo povzročala nepremostljivih težav z izjemo glavnega transformatorja, kije naročen pri Rade Končarju iz Zagreba in katerega rok dobave je zelo negotov. Skratka, prepričani so, da bodo lahko z dobro organizirano montažo nadoknadili vse zamude, ki jih bodo morebiti povzročili dobavitelji opreme.
DOBRI PROIZVODNI REZULTATI
V šoštanjski t rmoelektrarni je sedaj zaposlenih 580 delavcev, od tega se jih 80 že pripravlja za delo na novi fazi, kasneje pa jih bodo v ta namen zaposlili še približno šestdeset.
In kakšne proizvodne rezultate dosegajo?
Proizvodni program so lani v celoti izpolnili, v letošnjih prvih treh mesecih pa so ga celo presegli za deset odstotkov. Do 1. aprila so
namreč proizvedli 738 milijonov kilovatnih ur električne energije, ob koncu leta pa bo njihova proizvodnja, kot predvidevajo, dosegla 2,4 milijarde kilovatnih ur električne energije.
Prva in druga faza že več kot deset let dosegata glede obratovalne pripravljenosti rezultate, ki so nad evropskim povprečjem. Tudi tretja faza dosega po začetnih težavah na kotlu, ki so bile zadovoljivo odpravljene z rekonstrukcijo decembra leta 1973, rezultate, ki so običajni za bloke te velikosti v zahodni Evropi, v določenih obdobjih pa tudi boljše.
Za vse te rezultate je treba nedvomno vložiti veliko dela predvsem preventivne narave. Namesto klasičnih remontov uvajajo stalno preventivno vzdrževanje, ki skozi vse leto izkorišča vse priložnosti za izvedbo popravil. S tem se je čas letnih remontov izredno skrajšal, kar je omogočilo, da elektrarna sodeluje v elektroenergetski bilanci Slovenije z izredno visokim številom obratovalnih ur in s tem daje precejšen delež k odpravljanju pomanjkanja energije.
HUlIlllllilllllH
V TOVARNI USNJA ŠOŠTANJ
Pomemben delovni uspeh
Črne gradnje
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju iz leta 1972 v 41. členu izrecno določa, da je objekte, katerih gradnja se je pričela brez lokacijskega dovoljenja, prepovedano priključiti na javne komunalne naprave. Zakon predpisuje tudi kazen za kršilce te določbe in sicer lahko vsak, kdor kljub tej prepovedi, priključi črno Vgradnjo na obstoječe električno omrežje, javni vodovod, kanalizacijo ali na cestno omrežje z vso gotovostjo računa z denarno kaznijo | tudi do 50.000 dinarjev.
Zadnje čase podjetja za distribucijo električne energije DES TOZD Slovenj Gradec in Celje ne opravljata več priključitve črnih gradenj na obstoječo električno omrežje, če investitor ne predloži veljavnega lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja.
Povsem drugače pa je pri priključitvi črnih gradenj na vodovodno omrežje, na razne krajevne vodovode, ki so jih zgradili krajani sami in z njimi po dograditvi tudi upravljajo. Kot je znano, se ob plačilu določenega prispevka navadno takšen priklop na vaški vodovod tudi opravi. Enako je tudi pri priključitvah črnih gradenj na javno kanalizacijo in cestno omrežje.
Med komunalne naprave neidvomno sodijo tudi javne vodovodne naprave, javne kanalizacije in javno cestno omrežje, zato je priklop črnih gradenj na te naprave nedovoljen in kazniv.
Občinska urbanistična inšpekcija bo v bodoče po tem javnem opozorilu in še posebej . z opozorilom vsem krajevnim skupnostim vse kršilce dosledno prijavljala pristojnim organom v kaznovanje.
Z doslednim izvajanjem omejene prepovedi priključitve črnih gradenj na javne komunalne naprave bomo nedvomno zajezili nadaljnji porast nedovoljenih gradenj na območju naše občine. _ URBANISTIČNI INŠPEKTOR BRANKO ŠOLC
Pripravljajo
dan prosvetnih delavcev
Na posvetu predsednikov 'osnovnih organizacij sindikata s področja vzgoje in izobraževanja je bila izbrana posebna 5-članska komisija, katere naloga je, da .pripravi okvirni program za dan prosvetnih delavcev občine Velenje. Na prvem sestanku so člani komisije pripravili dva predloga za letošnje praznovanje dneva posvetnih delavcev iz Šaleške doline. O predlogih za organizacijo dneva zdaj razpravljajo na sejah izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata. O tem, kateri predlog bo sprejet, pa se bodo odločili na posvetovanju predsednikov osnovnih organizacij sindikata v prvi polovici maja.
Dan Osvobodilne fronte in mednarodni praznik dela 1. maj so v Idustriji usnja Vrhnika-TOZD tovarna usnja Šoštanj slavili s pomembnim delovnim uspehom. Odprli so preurejene prostore obrata družbene prehrane z jedilnico in kuhinjo, v kateri bodo pripravljali kosila in tople malice za včlane kolektiva.
Poleg tega so uresničili tudi dveletno investicijo s tem, da so dobili novo energetsko postajo, ki bo pokrivala kar sedemdeset odstotkov njihovih potreb po električni energiji in vse potrebe po tehnološki pari ter vodi. S tem, da imajo sedaj lasten vir energije, bodo v usnjarni na leto prihranili okrog 700 tisoč dinarjev, ne bo pa se jim tudi trega bati, da bi morah v bodoče zaradi morebitih redukcij ustaviti proizvodnjo.
Ta pomemben dogodek za več kot 600 zaposelnih smo izkoristili za pogovor z direktorjem tovarne usnja Šoštanj Matjažem Voukom, ki je najprej spregovoril o njihovih letošnjih načrtih.
Čeprav so z rezultati gospodarjenja v lanskem letu zadovoljni, se zavedajo, da morajo še bolj racionalno gospodariti. Takno so si letos zadali nalogo, da ob istem številu delavcev (620) povečajo fizičen obseg proizvodnje za sedem odstotkov, da obdržijo izvoz na ravni lanskega (v letu 1975 so izvozili za 3,74 milijona dolarjev izdelkov), zmanjšajo uvoz za dvajset odstotkov in med drugim izboljšajo kakovost gotovih izdelkov in roke dobav.
V prvih treh mesecih so šoštanjski usnjarji zadani načrt v celoti uresničili. „Res pa je," je poudaril direktor tovarne Matjaž Vouk, „da se kažejo določene težave, ki ne zadevajo le našo tovarno, ampak usnjarstvo v celoti v Jugoslaviji." Vse bolj se namreč srečujejo s pomanj-
kanjem surovin, zlasti svinjskih kož zaradi zmanjšanja dobav iz Sovjetske zveze in nezadostnih količin na domačem trgu. Zato si predelovalci kož vse bolj prizadevajo, da bi doma povečali odstotek odiranja, ki zdaj znaša le petnajst odstotkov vseh zaklanih svinj, če pa bi bilo odiranje 60-odstotno, bi pokrili vse potrebe po svinjskih kožah v državi.
Predelovalci kož se tudi zavzemajo, da bi odiranje zakonsko predpisali kot je to v vzhodnih državah; le tako bi namreč dosegli, da bi čim manj kož uporabili v prehrambene na' mene oziroma bi si tako zagotovili surovinsko bazo.
Naslednja težava, ki tare usnjarstvo, izhaja iz tega, da so letos za sto odstotkov povečali carinske dajatve, kljub temu, da je usnjarska industrija v Sloveniji po izvozu na petem mestu, po uvozu pa na petnajstem mestu in da izvaža le na konvertibilno področje in da je to ena redkih panog v državi, ki ima pozitivno devizno bilanco. V letošnjem letu so se izredno povečale tudi cene surovih kož, in sicer govejih in junečjih kož za 50 odstotkov, cene svinjskih pa za 30 odstotkov. Na drugi strani pa se cene gotovih izdelkov niso bistveno spremenile. Seveda vse te težave močno znižujejo reproduktivno sposobnost usnjarn.
V letošnjem letu so se v tovarni usnja Šoštanj resno lotili izdelave srednjeročnega načrta, ki na prvem mestu pred-
videva zagotovitev surovinske baze, povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza, povečanje produktivnosti z modernizacijo proizvodnje in s tem še zboljšanje kakovosti izdelkov. Načrtujejo tudi izgradnjo novega obrata za proizvodnjo vegeta-bilnega usnja. Prepričani so namreč, da je usnje kot artikel dobilo bitko z umetnim usnjem in da so ljudje spoznali, da so podlati iz usnja najbolj zdravi.
V	TOZD pripravljajo tudi reorganizacijo z željo, da bi vse službe še bolj učinkovito delovale, novo sistemizacijo delovnih mest, morali pa se bodo tudi kadrovsko okrepiti. Še nadalje bodo posvečali vso pozornost poglabljanju samoupravljanja in krepitvi delegatskega sistema, kot doslej pa bodo tudi letos posebno skrb namenili izobraževanju prek delavske univerze v obliki raznih strokovnih predavanj in tečajev, imajo pa tudi lastno šolo za pridobitev interne kvalifikacije.
V	tem letu bodo vse sile vložili v zagotovitev boljšega družbenega standarda delavcev, še resneje pa se bodo morali lotiti tudi vprašanja odpadkov oziroma'odplak, ki močno onesnažujejo Pako.
V ponedeljek dopoldne so v tovarni usnja Šoštanj povabili v nove prostore družbene prehrane vse delavce, ki so že deset, dvajset oziroma trideset let zvesti usnjarskemu poklicu. Potem ko jim je njihov pevski zbor zapel nekaj pesmi, so vsem izročili denarne nagrade za dolgoletno delo v tovarni. Na slovesnosti sta slavljencem spregovorila tudi direktor Industrije usnja Vrhnika Anton Debevc ter direktor Šoštanjske usnjarne Matjaž Vouk, ter jim čestitala ob jubileju in zaželela, da bi še naprej ostali zvesti tovarni. Ob tej priložnosti sta jih govornika seznanila tudi s položajem usnjarske industrije pri nas.
INDUSTRIJA TERMOPLASTOV GRAFIKE UEPIL
Velenje, Celjska 9a
IZDELUJEMO SAMOLEPILNE ETIKETE, PLAKATE V TEHNIKI SITOTISKA, NALEPKE NA RAZNIH MATERIALIH TER NUDIMO GRAFIČNE USLUGE	Čestitamo za praznik dela 1. maj!
Strojenje in barvanje usnja
Sicer niso v strahu za lastno perspektivo, vendar bo treba vse storiti, da se bo na usnjarstvo gledalo kot na panogo, ki je resnično med največjimi izvozniki, zaradi nezadostnih količin surovin na domačem trgu pa bo treba spremeniti tudi uvozno politiko, zlasti kar zadeva uvoz svinjskih kož ter obenem krepiti surovinsko bazo.
..Nedvomno je usnje dobilo svoje mesto v garderobi ljudi, saj ljudje vse bolj radi nosijo usnjena oblačila. Tudi to nam
zagotavlja nadaljnjo perspektivo," je dejal Matjaž Vouk.
Ob koncu je naš sogovornik poudaril, da so vsi rezultati, ki so jih dosegli v tovarni rezultat celotnega več kot 600 članskega kolektiva, še zlasti delavcev, ki so že dolga leta zvesti usnjarskemu poklicu in ki uspešno prenašajo svoje znanje ter izkušnje na mlajše. Samo v takšnem preveijanju znanja in ko-liktivnega dela lahko dosegamo dobre rezultate. To pa smo z lanskim gospodarjenjem tudi dokazali.
RUDI ILIJAS
TERACERSTVO - Celjska 368. Velenje
Občanom, delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitam o o prazniku dela — 1. maju!
Cvetličarna IRIS Velenje, Celjska 14
Cenjenim strankam želi prijetno praznovanje in se priporoča za obisk!
URAR - ZLATAR PIREČNIK
VELENJE. Celjska cesta 37
Priporočam se za obisk in čestitam ob 1. maju!

MIRKO HUDOVERNIK TESARSTVO — EMBALAŽA VELENJE
OB PRAZNIKU DELA ISKRENO ČESTITAM!
komunalno obrtni center n. sul). o. Velenje. KoroSka 46 tozd storitve p. o. velenje. Cankarieva i delovne enote:
frizerski saloni
gostinstvo
čevljarstvo
pralnica
Čestitamo za praznik dela 1. maj in priporočamo svoje usluge!
Kam med prvomajskimi prazniki?
V gostinske obrate GOSTINSKEGA PODJETJA »KA JUHOV DOM« ŠOŠTANJ
Na podlagi 6. člena Pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve z združenimi sredstvi za usmerjeno organizirano stanovanjsko graditev je komisija samoupravne enote za graditev stanovanj Samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje, na svoji seji, dne 23. aprila 1976 sprejela
II. NATEČAJ
za posojila za stanovanjsko graditev
Posojilo se namenja:
I. Za posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj, II. Za posojila delavcem za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš in nakup stanovanj v etažni lastnini. Posojila lahko najemajo temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, družbenopolitične skupnosti, društva, državni organi in delavci organizacij, ki združujejo sredstva po družbenem dogovoru o združevanju sredstev za stanovanjsko graditev v občini. Velenje.
Skupna iiatečajna vsota znaša 3.500.000,00 din.
Natečajna vsota pod I. 2.450.000,00 din pod II. 1.050.000,00 din. K vlogi za natečaj za najem kredita pod I. mora organizacija predložiti:
1.
3.
3.
srednjeročni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev.
Sklep s katerim pristojni organ samoupravljanja organizacije dovoljuje najem posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj, zagotavlja sredstva za plačilo lastne udeležbe in sredstva za odplačevanje posojila. Izjavo organizacije o povprečnem mesečnem osebnem dohodku na zaposlenega v letu 1975. 4. Predpogodbo ali potrdilo o, zagotovitvi nakupa najemnih stanovanj pri proizvajalcu, z navedbo števila stanovanj, ki jih kupuje, ceno za posamezno stanovanje, z navedbo netto stanovanjske površine in skupno predvideno ceno za kupljeno stanovanje.
Pri nakupu ali gradnji najemnih stanovanj mora organizacija, ki sodeluje na natečaju, prispevati lastno udeležbo v višini 50 % na kupoprodajno vrednost stanovanja ah predračunsko vrednost, če organizacija sama gradi.
Prednost pri natečaju imajo organizacije, ki izločajo poleg 9% stanovanjskega prispevka še ostala sredstva za stanovanjsko izgradnjo.
K vlogi za natečaj za najem kredita pod H. mora delavec preložiti:	'
1.	Izjavo organizacije o stanovanjskih razmerah delavca, potrdilo o njegovem povprečnem mesečnem dohodku v 1. 1975, ki ga je prijavil davčni upravi SO Velenje in podatek o osebnem dohodku za prvo tromesečje 1976 ter njegovih dolgoročnih obveznostih. Enaka potrdila mora imeti prosilec tudi za svojega zakonca od organizacije, kjer je zaposlen.
2.	Izjavo delavca o članih njegove družine z navedbo, koliko članov družine bo vseljeno v novo stanovanje, oz. stanovanjsko hišo.
Veljavno gradbeno-tehnično dokumentacijo. Višina lastne udeležbe delavca znaša najmanj 70% od končne vrednosti stanovanja, oz. stanovanjske hiše, diferencirana glede na dohodek družine.
Za lastno udeležbo se šteje tudi posojilo, ki ga dobi delavec pri poslovni banki na podlagi vezave sredstev, s katerimi samostojno razpolaga.
Odplačilna doba za posojilo bo določena po kreditni sposobnosti prosilca vendar ne more biti daljša od 14 let za individualno gradnjo in družbeno stanovanjsko izgradnjo. Obrestna mera za stanovanjsko posojilo 4 % letno. Posojilo vrača organizacija v polletnih anuitetah. Prva anuiteta zapade v plačilo 1. oktobra 1976. Individualni koristniki pa v mesečnih obrokih. Prednost za posojilo po tem natečaju ima delavec ki:
—	ima nižje povprečne mesečne dohodke na člana družine,
-	kupuje stanovanje v okviru usmerjene ali organizirane stanovanjske izgradnje,
—• kupuje standardno stanovanje.
Iz natečajne vsote lahko delavec dobi največ 50.000,00 din posojila.
Natečaj za posojilo traja do 14. maja 1976, prošnje za natečaj dospele po tem datumu, ne bodo upoštevane.
Vloge za priglasitev za natečaj sprejema po sklepu komisije LJUBLJANSKA BANKA podr. Velenje - samostojni oddelek stanovanjsko komunalnega kreditiranja, 63320 Velenje, Rudarska 3, kjer lahko udeleženci natečaja dobijo podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem.
Vloge bo pregledala posebna komisija zbora delegatov enote za graditev stanovanj in pripravila predlog za odobritev, oz. zavrnitev vlog za posojila iz združenih sredstev organizacij.
Končni sklep o zavrnitvi vlog za posojila iz združenih sredstev organizacij bo sprejela in potrdila samoupravna enota za graditev stanovanj.
Sklep o odobritvi ali zavrnitvi vlog za najem posojila bo sporočila vsem udeležencem LJUBLJANSKA BANKA podr. Velenje, najkasneje 30 dni po zaključku natečaja in sklepala z udeleženci natečaja, ki bodo uspeli na natečaju posojilne pogodbe.
Banka bo zahtevala od posojilojemalca zavarovanje za posojila in kontrolirala namensko uporabo. Velenje, dne 23. aprila 1976
PREDSEDNIK KOMISIJE pri samoupravni enoti za graditev stanovanj SISS občine Velenje STOJ AN KUKAVICA,s.r.
Proizvodno grad beno^ podjetje Gradnja Žalec
Probleme današnjega časa
energetsko krizo onesnaževanje okolja varčevanji
REŠUJEJO
Schiedel — YU — dimniki Schiedel — YU — ZRAČNIKI Schiedel — YU — jaški za smeti Schiedel — YU — odprti kamini Montažne troprekatne greznice STIBO termoblok STATIK montažni stropovi
NAS PROIZVODNI PROGRAM
SCHIEDEL — YU — DIMNIK je troplasten dimnik. Porabi do 40 % manj goriva, ne onesnažuje ozračja. Ker je okrogel, daje boljši vlek in je enostaven za čiščenje. Njegov šamotni vložek je odporen troti kislinam, varen pred zasajevanjem in toplotno obstojen. Schiedel dimnik je montažni dimnik, zato cenen pri postavitvi.
SCHIEDEL — YU — ZRAČNIKI v elementu z dimnikom ali posebej skrbijo za vedno čist zrak v prostorih bivanja.
SCHIEDEL — YU — JAŠKI ZA SMETI — enostaven odmet odpadkov v stanovanjskih blokih, šolah in poslovnih poslopjih.
SCHIEDEL — YU — ODPRTI KAMINI so novost na nasan tržišču. Z njimi si olepšate stanovanje in omogočite prijetno in estetsko gretje.
MONTAŽNE TROPREKATNE GREZNICE so prav tako novost na našem tržišču. Poenostavijo in pocenijo gradnjo, odgovarjajo sanitar-.nim predpisom in JUS normam glede števila oseb v gospodinjstvu.
STIBO TERMOBLOK je betonski blok s posebnim styropornim vložkom. S tem se doseže optimalna toplotna izolacija. Ustvarite si stalno varčevanje energije, zato gradite tudi vi s STIBO blokom.
STATIK MONTAŽNI STROP opečne ali betonske izdelave zmanjša stroške, poenostavi montažo.
PROIZVAJAMO. PRODAJAMO IN MONTIRAMO
Proizvodno gradbeno podjetje »GRADNJA« Žalec, Aškerčeva 4, tel. št. (063) 710-740, 710-783, 710-782. Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov — Lalkova vas pri Preboldu, tel. šl. (063) 722-027.
Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenega materiala.
Razpisna komisija Trgovska in proizvodna OZD ERA Velenje TOZD Veleprodaja Velenje
ponovno razpisuje
po 16. členu samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu delovno mesto
DIREKTORJA
TOZD VELEPRODAJE VELENJE
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1.	da imajo visoko, višjo ali srednjo izobrazbo ustrezne smeri
2.	da imajo 3, 5 oz., 8 let prakse na vodilnih oz., vodstvenih delovnih mestih
3.	da so družbenopolitično razgledani in moralno politično neoporečni
4.	da predložijo program razvoja TOZD
Rok za prijavo je 15 dni od objave razpisa. Izbira kandidatov bo opravljena v 15 dneh po poteku razpisnega roka.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in program razvoja TOZD pošljite v zaprti ovojnici z oznako »za razpis« na naslov ERA Velenje, Splošno kadrovska služba Velenje.
Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta delovna mesta v TOZD Veleprodaja:
1.	VODJO TEREHSKE PRODAJE
2.	ADMINISTRATIVNI REFERENT
POGOJI:
Pod 1. višja šola ekonomske smeri z 2 letno prakso Pod 2. srednja šola ekonomske ali administrativne smeri z 3 letno prakso.
Kandidate vabimo, da se v 15 dneh po objavi zglasijo v splošno kadrovski službi ERA Velenje, Jenkova 6.
Z namenom, da bi dali našemu mestu, hišam in okolju ob nenehnih akcijah za čistočo mesta čim lepši zunanji izgled in da bi živeli v lepem, s cvetjem in zelenjem okrašenem ter čistem mestu
razpisuje Hortikulturno društvo Velenje Nagradno tekmovanje
in oceno prizadevanj posameznih občanov, hišnih svetov, krajevnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij ter šol, v urejanju, hortikul-turni ureditvi ter čistoči hiš, okolij, oken, balkonov, šol itd.
Tekmovanje se prične 1. maja se zaključi 1. septembra 1976. V tem času bodo posebne komisije pregledovale in ocenjevale ureditev okrasitev in čistočo.
Občani, hišni sveti, šole in organizacije, ki so se pripravljeni vključiti v tekmovanje v eni ali več spodaj navedenih disciplin, naj oddajo pismeno ali ustno prijavo o udeležbi na Hortikulturno društvo Velenje. (Prijave bo sprejemal tov. Hajsinger Martin v avli občinske skupščine.)
V prijavi navedite ime in priimek oziroma naziv, ulico, hišno številko in disciplino, v kateri želi posameznik, hišni svet, šola, delovna ali druga organizacija, sodelovati.
Tekmovalne discipline so:
1.	okrasitev oken ali balkonov s cvetjem,
2.	hortikulturna ureditev individualnih stanovanjskih hiš,
3.	ureditev pročenja stanovanjskega bloka,
4.	hortikulturna ureditev okolja stanovanjskega bloka ali soseske,
5.	hortikulturna ureditev gostinskega objekta (notranja in zunanja),
6.	hortikulturna ureditev okolja šole, ali spominskih obeležij ter druge organizirane akcije hortikulturnih krožkov,
7.	okrasitev notranjih in skupnih šolskih prostorov s cvetjem,
8.	urejanje izložb in dekoracije s cvetjem,
9.	redno vzdrževanje čistoče in urejenosti stanovanjskih blokov, hiš, vrtov, dvorišč, okolja in soseske.
Kot nagrado in javno priznanje za najlepšo in najboljšo hortikulturno okrasitev in ureditev oken, balkonov, pročelja in okolja stanovanjskega bloka, notranjo in zunanjo hortikulturno ureditev in okrasitev šole se podeli „ZLATI TULIPAN", za ostale izbrane okrasitve skozi tekmovalno obdobje, pa so predvidene denarne in knjižne nagrade ter javne pohvale Goziroma priznanja.
Hortikulturno društvo vabi vse občane mesta, hišne svete, krajevne skupnosti, vse pionirke odrede, vodstva šol, delovnih in drugih organizacij, da se vključijo v razpisano tekmovanje.
Svečana objava izida tekmovanja ter podelitev nagrad, pohval in priznanj bo ob proslavi Dneva republike novembra 1976.
Za čisto, s cvetjem in zelenjem okrašeno Velenje!
UPRAVNI ODBOR Hortikulturnega društva Velenje
Najdeno
radio velenje
oddaja na ukv območju frekvence 88.9 megahercev
vsak četrtek od 15.30 ure vsako nedeljo od 10. ure dalje
Prisluhnite našim oddajam!
Po 6. točki navodila o postopku z najednimi predmeti (Uradni list SFRJ, štev. 94/49) objavlja oddelek za notranje Skupščine občine Velenje, da so bili najdeni na območju Velenja naslednji predmeti:
1.	Gramofonske plošče,
2.	Kolo s pomožnim motorjem,
3.	Moške majice,
Prosimo lastnike, da dvignejo najdene predmete v roku 6 mesecev po objavi tega razglasa. Predmeti so deporirani na sedežu občine Velenje v sobi št. 15.
Ogled je možen vsako sredo od 14. do 16. ure. Po poteku 6 mesecev po objavi tega razglasa bodo ti predmeti last družbenega premoženja
SLUŽBA NAJDENIH PREDMETOV SO VELENJE
PRODAM
Prodam 28 arov zemlje gradnjo na lepi sončni legi (I E zu ceste) v središču Šmart« j pri Slovenj Gradcu. Daiin < Hribar, Celje, Kersnikova 32|
ZAMENJAL PLAŠČ
Tistega, ki je dne 9.4.191 [ zvečer v restavraciji velenjslf Name pomotoma plašč, prosim, da ga vrne naslov Pokeržnik Vlado, i 36. Nazaj dobi svojega.
Nogomet
igra v gosteh
Hlffllfflttfflifflllllllilllllil''^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ' IMF^^ffl	liHlP .„„ t
jr!T,	Jjgflr ' » m$
■ f,T \ fjr*i&'	
HBl im Kj9 K jpj	4 MM " ssSplf J$8| K«?:?
Komisija za lovstvo pri skupščini občine Slovenj' Gradec je pripravila skupaj z lovsko družino Dolič v dvorani pri Hudourniku razstavo lovskih trofej srnjakov, gamskov in muflonov. Na posebnem prostoru pa so prikazali visoko gorsko lovišče gamsa, ruševca in svizca ter v nižinskem predelu jezero z moč virniki in racami.
Nr razstavi je razstavljalo 6 lovskih družin iz občine Slovenj Gradec.
F.J.
] Nogometaši Šmartnega so se vrnili praznih rok z gostovanj v Rušah. Z domačim Pohorjem so izgubili z izultatom 2:1. Smarčani tokrat iso prikazali uspešne igre iz prej-ijih srečanj in jim zato ni uspelo tržiti vsaj točke, čeprav bi jo ob ivno tako nerazpoloženih doma-inih z malo več sreče prav gcTcovo Mco. Oba zadetka so igralci Smart-
prejeli v prvem delu, ko so rali podrejeno vlogo, čeprav se je idi njim nekajkrat ponudila prilož-
nost za zadetek. V drugem delu pa so zaigrali nekoliko bolje in bili nevarnejši od svojega nasprotnika, vendar več kot enega zadetka niso uspeli doseči, strelec pa je bil Ze-leznik v 54. minuti.
ŠMARTNO: P. Podgoršek, Pod-vratnik, Hanžekovič, G. Omladič, F. Podgoršek, A. Podgoršek, Železnik, Klamfer (Kodre), Hribernik, Prašni-kar, A. Omladič.
J. KRAJNC
Rokomet
udar znova vodi
Nogometaši Rudarja so znova na slu lestvice Vzhodne conske lige. V 5. kolu so na svojem igrišču pre-ali moštvo Aluminija iz Kidri-svega z rezultatom 3:1 (1:0). Velenjčani so bili boljše moštvo bi ob večji iznajdljivosti napadal-
cev pred golom gostov lahko dosegli še izdatnejšo zmago. Gole so dosegli J. Hudarin 2 ter Nedeljkovič. Na lestvici sta Rudar in Branik zamenjala mesti, saj so Mariborčani v derbiju s Kovinarjem izgubili z rezultatom 2:1 (1:1).
Uspešen start atletov
Na področnem tsekmovanju atletov za atletski pokal so se v Celju pomerili med seboj atleti iz Maribora, Raven na Koroškem, Velenja, Trbovelj in Celja. Za atlete Velenja je bil to uspešen start, saj so dosegli dobre rezultate. Milan Balek in Peter Anič pa sta zmagala v teku na 10.000 m in 3.000 m zapreke. Oba sta zmagala z veliko prednostjo pred ostalimi tekači - Balek z rezultatom 30:47,6 pred Ribičem (Klad.) 32:36,8; Anič pa z rezultatom 9:18,6 pred Horvatom (Mb.) 10:10,2.
Edo Hojan je bil v teku na 800 m in 1500 m četrti z rezultatom 1:56,3, oziroma 3:54,7. V teku na 1500 m je Anič bil peti z rezultatom 3:58,1.
Milan Balek se je izkazal tudi v teku na 5000 m, kjer je bil drugi z rezultatom 14:47,8. Tone Vedenik je v teku na 10.000 m dosegel tretje mesto - 33:45,0. V teku na 400 m ovire je bil Štefan Obal tretji z rezultatom 60,8. Tretje mesto je osvojil tudi Lemeš v hoji na 10.000 m.
Boris Režek se je izkazal v skoku v daljavo in troskoku. V daljavo je bil tretji z rezultatom 643, v troskoku pa drugi 13,35.
Rošer je sunil kroglo 11,33, Orozim pa je vrgel kopje 59,48.
Pri ženskah je Andreja Šverc bila dvakrat druga za Nado Šober v teku na 800 m z rezultatom 2:12,0 in na 1500 m 4:40,6. Valohova pa je vrgla kopje 35„50.
Zmagali »elektrikarji«
Na občinskem prvenstvu srednjih šol v rokometu so nastopile vse šole RŠC in Gimnazija. Med mladinci so bili najboljši rokometaši poklicne elek-trikarske šole, pri mladinkah pa so gimnazijke premagale teh-ni&e risarke (RŠC) z rezultatom 11:10.
REZULTATI
I.	skupina - Poklicna	elektr.: Gimnazija 13:11, Poklic,	elektr.: Poklic, kovin. 10:9, Poki.	kovin.: Gimnazija 10:7.
II.	skupina - Teh. elektr. (šib. tok): Tehn. stoj. 10:18, Tehn. elektr. (jaki tok): Tehn. rud. 13:12, Tehn. elektr. (š.t.): Tehn. rud. 10:0, Tehn. elektr. (j-t-): Tehn. stroj. 15:8.
Finale: Poki. elektr.: Tehn. elektr. (j.t.). 13:9.
Vrstni red: 1. Poklicna elektro šola, 2. Tehniška elektro šola (jaki tok), 3. Poklicna kovinarska šola, 4. Tehniška strojna šola, 5. Gimnazija,
6.	Tehniška elektro šola (šibki tok),
7.	Tehniška rudarska šola.
Derbi dobile Šmarčanke
Šaleški derbi ženskih rokometnih ekip Šmartnega in Velenja v Šmartnem ob Paki se je končal z visoko
lllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllilllllJIilllllUlIlllllllllllllllllllllllllllli
Pet let Šaleške folklorne skupine
Letos mineva peto leto obstoja Šaleške folklorne skupine. Skupina je nastala
1. septembra 1971 leta na pobudo Neve in Mileta Trampuža, Janeza Kraševca in še nekaterih drugih plesalcev. Glasbeno delo je prevzel profesor Ivan Marin in preko dvajset plesnih parov je pričelo z vajami. Srečevali. so se z mnogimi težavami, ki pa so jih z voljo in zagnanostjo uspešno odpravljali. V začetnih težavah jim je priskočila na pomoč tudi Tončka Marlotova, ki z na-
sveti še sedaj rada pomaga.
Prvi nastop je imela Šaleška folklorna skupina 8. februarja naslednjega leta. Obsegal je dve plesni točki: belokrajnske in gorenjske plese. Repertoar in kvaliteta skupine pa sta se stalno večala in konec leta 1972 so že dobili prvo povabilo za turnejo po Belgiji. To priznanje je dalo skupini še večji zanos in voljo do dela, tako, da so skupino povečali še za dvajset parov. Nastopali so širom po Sloveniji in tudi Evropi.
V Gorici so dosegli odlično drugo mesto in srebrno plaketo, poleg tega pa so njihove vitrine polne priznanj
Danes šteje ta skupina preko 110 članov različne starosti in poklicev. V njeni sestavi delujejo tri plesne skupine, tamburaški orkester in godčevski sestav. Njihov repertoar obsega plese vseh jugoslovanskih narodov, tako da imajo v svojem programu: belokrajnske, gorenjske, štajerske, srbske, 'slovenske in bunjevačke plese, starobosansko kolo iz okolice Glamoča, kolo iz Rožanca, v kratkem pa nameravajo naštudirati še prekmurske plese.
Skupina poleg vaj, ki jih ima dvakrat tedensko, redno nastopa na raznih proslavah, sodeluje pa tudi s folklorno skupino „STO L'DI" iz Doline pri Trstu. Udeležuje se vseh folklornih tekmovanj. Tako so lani močni mednarodni konkurenci na festivalu v Gorici, dosegli odlično drugo mesto in srebrno plaketo. Poleg tega priznanja, pa so njihove vitrine polne najrazličnejših mednarodnih ter domačih priznanj in pohval. Avgusta letos se nameravajo udeležiti mednarodnega festivala folklore v Franciji.
zmago domačink 23:4(8:1). Že po prvih minutah igre je bilo jasno, da se rokometašice Šmartnega ne bodo pustile presenetiti, saj so si takoj priigrale prednost petih zadetkov, ki je nato iz minute v minuto rastla in zrastla v katastrofalen poraz Velenja. Šmarčanke so celo tekmo odigrale izredno zanesljivo v obrambi in učinkovito v napadu, nasprotno pa so bile igralke Velenja zelo nerazpoložene za igro in niso pokazale prav ničesar. Najboljše igralke srečanja so bile vratarka Verbičeva ter odlični strelki Urankar in F. Kolenc.
ŠMARTNO: Verbič, Z. Kolenc, F. Kolenc 9, Podjavoršek 2, Tajn-šek, Krevezel, Jeraj 1, Šmerc 4, Urankar 5, Gril 2, Pevnik.
Velenje: Hleb, Planine, Peterlin, Pocajt 2, Špoljar, Podbregar, Tkavc, Podpečan 2, Jan, Bordevič, Bovha, KroH.
J.KRAJNC
Ste že naročeni na tednik Naš čas?
CE Ui TOZD-TURISTIČNA AGENCIJA
Ste že razmišljali, kje boste preživeli svoj dopust? Če še niste, potem se oglasite v Izletnikovih poslovalnicah v Velenju, Celju, Žalcu in Mozirju.
Nudijo vam programe:
izletnik celje jat - zračni most jugotours - ljubljana alpe adria - ljubljana inex - ljubljana putnik - ljubljana
Lahko si rezervirate in kupite avionske in železniške vozovnice.
PRIPOROČA SE IZLETNIK!
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame in stare mame
ANTONIJE KOBALE
se iskreno zahvaljujemo znancem, sorodnikom in sostanovalcem Šaleške 16 za darovano cvetje in vence ter nesebično pomoč. Iskrena hvala dr. Črepinšku in dežurnemu zdravniku dr. Kuneju za zdravljenje in lajšanje bolečin. Posebna hvala družini Udovč in družini Pogorevc za njihovo pomoč ob tej težki uri. Lepa hvala tudi sodelavcem Z. S. za darovani venec in izrečena sožalja.
Žalujoči: hčerki Fanika in Marija z družinama ter sin Tone z družino in ostalo sorodstvo.
	■		■■■	
				
belilo za strojno in ročno pranje				
perborat special
h
belinka
tovarna kemičnih izdelkov
ljubljanska banka
PODRUŽNICA VELENJE
OBVEŠČA VARČEVALCE
VEZANIH HRANILNIH VLOG
da se od 15. maja 1976 zglasijo pri okencih velenjske podružnice in ekspoziture v Šoštanju zaradi sprememb
POGOJEV VEZAVE
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
IAŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje — Izdaja Center za informiranje, ■opamndo in založništvo Velenje - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon 063) 850-087 - Uredništvo Ljuban Naraks, Mira Tamše in Stane Vovk - Tehnični urednik Frana lazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januarja 1973
— Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo 150 dinarjev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotograf^ ne vračamo — Tisk Ljudska pravica Ljubljana — Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine S RS (št 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAS ČAS ne plačujetemeljni davek od prometa proizvodov.
'Zakonca Franc in Marija Škorc pred skupščino občine Velenje, v kateri sta si ob navzočnosti pooblaščenega delegata Pankraca Semečnika ponovno izmenjala prstana.
Zlata poroka zakoncev Marije in Franca Škorca
„Bomo sploh kdaj dobili svojo telovadnico? Kolikokrat smo si učenci, naše šole zastavljali to vprašanje? ! Zdaj je telovadnica gotova' in čaka nas, da začnemo telovaditi v njej. Hvala staršem, ki ste s svojim DA podprli naše potrebe in želje."
Te besede je izrekla med drugim pretekli petek (23. aprila) učenka 7. razreda osnovne šole Karel Destovnik Kajuh iz Šoštanja Jelka Atelšek na slovesni otvoritvi nove sodobno opremljene telovadnice pri nji-
hovi šoli, ki je bila zgrajena s sredstvi samoprispevka. Tako se je uresničila dolgoletna želja učencev (seveda tudi učiteljev), saj zdaj ne bodo več v skrbeh ali bodo imeli telovadbo ah ne. Doslej so namreč imeli prave
• POŽAR V LAKIRNICI OBRATA HLADILNIKOV TGO GORENJE VELENJE:_
Škode za okrog ^Tijljjono^Jin
V četrtek, 22. aprila zvečer je izbruhnil požar v lakirnici obrata hladilnikov tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Do požara je prišlo zaradi povratnega vžiga na gorilcu peči lakirnice.
Ogenj je v celoti uničil peč za žganje laka z gorilci vred, oprema lakirnice z avtomatiko za lakiranje v spodnjem delu lakirnice pa je ostala nepo&odovana, zahvaljujoč avtomatskemu sistemu zavarovanja pred požarom. Ogenj je uničil okrog 600 kv. m strehe, del visečega transportnega traku itd.
Strokovna komisija zavarovalnice je ugotovila, da je nastalo zaradi požara za okrog 9 milijonov dinaijev škode. Če ne bi tako hitro ukrepali, pa bi bila škoda veliko večja, saj znaša vrednost strojev in opreme v hali, kjer je nastal požar, okrog 300 milijonov dinaijev. Ob hitri intervenciji gasilcev, člani gasilskega društva Velenje so bili na kraju požara le 3 minute zatem, ko se je oglasila sirena, so uspeli požžkr lokah žira ti. V akciji gašenja in reševanja pa so se izkazali tudi delavci, ki so bili takrat na delu v obratu hladilnikov in štedilnikov.
V KRATKEM SPET NORMALNA PROIZVODNJA
Hitro so ukrepale tudi tehnične in druge službe tovarne Gorenje. Proizvodnjo so uspeli organizirati tako, da je, seveda z zmanjšano zmogljivostjo, že stekla naslednji dan, 23. aprila dopoldan.
Računajo pa, da bo 4. maja že stekla normalna proizvodnja v obratu štedilnikov, obrat hladilnikov pa naj bi začel obratovati s polno zmogljivostjo okrog 20. maja. Do takrat bodo opravljali lakiranje hladilnikov v tovarni pralnih strojev.
PRIZNANJE DELAVSKEGA SVETA
Delavski svet tovarne gospodinjske opreme Gorenje je na seji 24. aprila ocenil položaj, pregledal potek akcije za odpravo posledic požara ter izrekel javno pohvalo vsem zaposlenim ter Gasilskemu društvu Velenje, prav tako pa tudi tehničnim in drugim službam v velenjski tovarni.
Delavski svet je imenoval posebno komisijo z nalogo, da izbere najbolj požrtvovalne delavce, ki so se izkazali pri gašenju požara, da bi jih javno pohvalili in nagradili.
Na začetku aprila so mladi delavci Gorenja začeli z mladinskimi delovnimi akcijami »Gorenje 76". Mladi delavci v popoldanskem času urejajo okolico tovarne. Sodelujejo osnovne organizacije ZSMS vseh TOZD in delovne skupnosti skupnih služb. Doslej so se mladi delavci izkazali pri urejanju okolice nove galvanike, višek pa bo akcija doživela pri zunaigi ureditvi nove tovarne Gorenje v Rogatcu. S to akcijo želijo mladinci v Gorenju pokazati, da so pripravljeni na prostovoljno delo, s katerim so se odlikovali delavci Gorenja pred deset in več leti. Vodstvo mladinske organizacije bo najboljšo osnovno organizacijo in najprizadevnejše brigadiije nagradilo s posebnimi priznanji.
Na sliki: Mladinci osnovnih organizacij ZSMS TOZD servis in maloprodaja ter delovne
skupnosti skupnih služb na eni izmed akcij pred novo galvaniko.	„ .
H. J.
V krajevni skupnosti Šentilj so čutili, da so premalo povezani. Ta njihova nepovezanost se je odražala v vseh krajevnih akcijah. Prepričani so, da se to odslej ne bo dogajalo. V krajevni skupnosti so ustanovili aktiv Zveze komunistov, ki bo povezoval člane iz drugih osnovnih I organizacij.
Z ustanovitvijo te organizacije bodo lažje uresničevali novo ustavo in naš samoupravni sistem, pri delu v krajevni skupnosti pa bodo bolj enotni. V kraju doslej ni bilo dobre povezanosti med družbenopolitičnimi organizacijami, ker so imeli nekateri negativen odnos do raznih akcij, kar pa bi ob povezavi članov ZK lahko omejili.
Komunisti so obljubili, da bodo poskrbeli za boljšo informiranost o skupnih akcijah in delu aktiva ter pozneje osnovne organizacije. Ob ustanovitvi so izvolili tudi petčlanski odbor.
JOŽE MIKLAVC
• V POČASTITEV PRAZNIKA OSVOBODILNE FRONTE IN 1. MAJA V ŠOŠTANJU
V soboto sta v Velenju potrdila z zlato poroko 50 let skupnega življenja zakonca Marija in Franc Škorc, ki sta se poročila 27. aprila leta 1926 v Nišu. Ženin Franc seje rodil pred 74 leti v Katarini pri Rogaški Slatini kot kmečki sin. Kot 22 let star mladenič je spoznal, daje kos kruha, ki ga reže kmetija, pretenek, zato je odšel v svet. Koso in sekiro je zamenjal z rudarskim cepinom, jasne poljane svoje mladosti na očetovi domačiji pa s temino rudniških rovov. 44 let je nato delal v rudnikih Huda jama pri Laškem, Kulčarici pri Ormožu, Senskem rudniku, v rudniku Sisavec in nazadnje v velenjskem premo-govniku, kjer se je leta 1959 tudi upokojil. Franc Škorc je že od leta 1947 član Zveze komunistov, za dolgoletno zvestobo velenjski rudarski godbi je dobil zlato Gallusovo značko, ob tem pa še vrsto drugih priznanj za dolgoletno delo na raznih področjih družbenega življenja.
Njegovi ženi Mariji je zibelka stekla v Nemčiji v Bohumu. V zakonu se jima je rodilo četvoro otrok. Skrb za družino, gospodinjstvo je slavljenki narekovalo, da je ostala gospodinja. Njune zlate poroke so se udeležili otroci, vnuki in tudi pravnukL
Jubilantoma je v imenu skupščine občine Velenje in družbenopolitičnih organizacij k jubileju čestital tudi predsednik izvršnega sveta Franjo Kljun.
telovadne ure le učenci višjih razredov, in to v domu Partizana, učenci nižjih pa so se morali zadovoljiti s telovadbo na prostem, če pa je bilo slabo vreme, pa kar v razredu.
Ob otvoritvi se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali (krajevni skupnosti oziroma krajanom za samoprispevek, delavcem elektrarne in tovarne usnja za finančno podporo, kolektivu REK, ki je z izdajo reverza omogočil gradnjo, delavcem Vegrada, ki so objekt zgradili in gradbenemu odboru, ki je uspešno vodil gradnjo, da je zrastla tudi ob Kajuhovi šoli telovadnica, ravnatelj . Karel
Kordež, učenci pa so se njihovim predstavnikom oddolžili s skromnimi darili
Za vse udeležence otvoritve so učenci pripravili izredno lep in pester program in pokazali, da so v telovadbi prav tako dobri kot njihovi vrstniki na ostalih šolah, pa čeprav so morale biti njihove telovadne ure nekoliko krajše zaradi tega, ker so morali hoditi k telovadbi iz šole v dom Partizana. V programu so se zlasti izkazali z uspelimi gimnastičnimi točkami, zbranim v novi telovadnici pa so lepo točko pripravile tudi njihove gostje učenke 4. razreda vzgojiteljske šole iz Ljubljane.
Kljub temu, da so bili brez telovadnice, so učenci pokazali, da poznajo veliko gimnastičnih točk.
POT K USPEHU
• V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŠENTILJ_
Ustanovljen aktiv Zveze komunistov
premagali z rezultatom 14:12, kar je lep uspeh in s tem omogočena pot v finalno tekmovanje.
Potem ko so lani Mozirčani dosegli drugo mesto (izgubili so srečanje z Radovljico), so si letos po treh uspešnih nastopih (premagali so ekipe zamejskih Slovencev iz Gorice, Krškega in Kopra) priborili uvrstitev med prve tri ekipe. Seveda se bodo potegovali za četrto zmago, kar w pomenilo prvo mesto in lepo denarno nagrado.
Tekmovanje obsega vprašanja iz politike, gospodarstva, kulture in športa. Lojze, Igor, Jože, Roman in Iztok (na sliki z leve) so upravičeno optimisti. Učijo se in zmagujejo.
J. MIKLAVC
Urejajo okolico tovarne
V soboto, 24. aprila so tekmovalci občinske konference ZSMS iz Mozirja v Kopru na javni radijski oddaji Spoznavajmo svet in domovino dosegli že tretjo zmago. Domačine so