Iz deželnega zbora kranjskega. V isoki deželni zbor je obravnaval o sklepu vlanskega zasedanja glede učnih knjig za slovenske ljudske in srednje šole. Ker je dotično poročilo deželnega odbora za naš list preobširno, podajamo v nastopnem iz njega samo to, kar se tiče slovenskih ljudsko - šolskih knjig. To poročilo slove : Visoki deželni zbor! V XI. seji dne 12. listopada 1889. 1. se je naročilo deželnemu odboru, da o slovenskih učnih knjigah, katerih bi še trebalo za ljudske in srednje šole, v sporazumljenji s c. ki\ deželnim šolskim svetom poroča deželnemu zboru v prihodnjein zasedanji ter stavi primerne nasvete. Z dopisom dne 8. prosinca 1890. 1. je torej prosil deželni odbor .c. kr. deželni šolski svet, da mu naznani tiste učne knjige, katere je treba še izdati za slovenske ljudske in srednje šole. Na to je c. kr. deželni šol. svet z dopisom dne 14. vinotoka 1890. 1., št. 1290 naznanil deželnemu odboru, da je bila na dan 9. in 10. vinotoka t. ! sklicana enketna ko- misija, h katerej so bili povabljeni sledeči gospodje strokovnjaki: Okrajni šolski nadzornik prof. Frančišek Levec, ravnatelj Andrej Praprotnik, ravnatelj Andrej Senekovič, ravnatelj Frančišek Wiesthaler, okrajni šolski nadzorniki: prof. V. Zupančič, vadniški učitelj Ivan Tomšič in Andrej Žunier. Na podlagi poročila sestavljenega po profesorji Fr. Levci, katerega je predložil raestni šolski svet ljubIjanski, zjedinila se je ta enketa o nastopnih nasvetih: ,,Za 5., ()., 7. iu 8. razred slovenskih ljudskih, oziroina meščanskih šol manjkajo berila in slovnica, za 6., 7. in 8. razred računice, knjige za zeniljepisje, zgodovino, prirodopisje, naravoznanstvo, zeinljepisni atlant in teorija k pevski knjigi. Te knjige pridobile bi se na sledeči način: Prof. Levec izrazi pripravljenost, spisati slovnico in oinenjena 3 berila in sicer berilo za 5 in 0. razred v dveh delih, potem za 7. in 8. razred z navodilom o pesništvu in slovstvu kot 3. del. Na svetlo dati pa bi se mogle te knjige le s pomočjo deželnega odbora. 28 Računici se potrebujeta 2 in sicer: a) peta računica za štiri- in petrazredne ljudske šole in b) peta računica za osemrazredne ljudske šole. Vrh tega še navodilo k računicam. Vadniški učitelj Tomšič je pripravljen posloveniti navedene 3 knjige vit. pl. Močnika. Pri zalogi šolskih knjig izposloval naj bi se natisk teh knjig. Zemljepisje za 6., 7., 8. razred ljudskih,oziroma meščanskih šol sestavlja po naznanilu okrajnega šolskega nadzornika Levca prof. Oiožen. K stioškom tiska pripomogel naj bi deželni odbor. Prof. Rutar priredil bi zgodovino po Gindeliju, učitelj Bele prirodoslovje po Pokornyju. ravnatelj Senekovič pa naravoznanstvo. K stroškom tiska pripomogel naj bi deželni odbor. Zemljepisna atlanta potrebujeta se dva, mali za Ijudske Sole in veliki za srednje šolo. Prilične Tramplerjeve atlante naj bi priredil prof. Rutar za slovenščino, zaradi natiska bi se bilo pogajati z državno tiskarno. Dalje je onrisliti za obrtne nadaljevalne šole: Obitno pisje. Učitel.j Funtek priporoča se od enkete za spisanje knjige sposobnega, k izdaji pa bi nioral pripomoči deželni odbor. Naznani se tudi, da se prva nemška slovnica in berilo za 3. razred, - spisali Žumer, Razinger, Praprotnik — ravno zdaj recenzirata, ter se bodeta potem na svitlo dali, dalje tudi 2. slovnica za 4. razred. Istotako namerava se tudi izdaja prvega berila za jedno-, dvo- in trirazrednice po Razingerju in Žumru. Med tein časom dovoli naj se poraba prvega berila za štiri- in večrazredne šole, ozironia izposluje naj se to dovoljenje. Končno se poudarja, da je knjige za veronauk pravilno spisati, sicer bi se naročitev novega natiska ne mogla priporočati. Razpravljalo se je dalje tudi o slovenskem berilu na c. kr. učiteljski pripravnici, na realki in gimnazijah, istotako tudi o učnem načrtu slovenščine kot učnega predmeta na učiteljski pripravnici, višji realki in na gininazijah v Novem Mestu in Kočevji, in slednjič o poučevanji nemšeine na slovenskih oddelkih gimnazij in višje realke ter so se opozorili člani učnega osobja, da naj v tej zadevi prvi stavijo nasvete. Na podlagi teh enketnih sklepov priporoča torej c. kr. deželni šolski svet, da bi se za izclajo sledečih knjig dale podpore : 1. Berilo v treh oddelkih: a) za 5. razred ljudskih šol, b) za 6. in c) za 7. in 8. razred ljudskih šol. 2. Slovnica, 3. ZemIjepis v 3. delih, 4. Zgodovina, 5. Naravopisje in 6. Naravoslovje za 6., 7. in 8. razred Ijudskih šol. 7. Obrtno spisje za obrtne nadaljevalne šole. Koneno omenja c. kr. deželni šolski svet, da bi za slučaj, če bi dotične obravnave z zalogo šolskih knjig in s c. kr. državno tiskarno ne imele nikakega uspeha, treba bilo podpore tudi za nekatere teh knjig. Za knjige navedene pod točko 1. do 7. pa bi se zaradi majhnega števila sol, na katerih se rabijo take knjige, težko našel založnik brez podpore. Kar se dalje tiče učnih knjig za slovenske ljuilske šole, izdala jih je deloina zaloga c. kr. šolskih knjig na Dunaji deloma pa tudi drugi založniki. Vsled ukaza c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 9. rožnika 1883. 1. št. 477, po katerem se je tudi na tri- in večrazrednih slovenskih ljudskih šolah uvedel slovenski jezik kot izključni učni jezik, nastala je samouinevno tudi prememba v učnih knjigah, ker so se doslej neraške učue knjige v višjih razredih Ijudskih šol polagoma morale nadoniestiti s slovenskimi. Mestni šolski svet v Ljubljani je torej ustanovil in sklical že leta 1885. posebno enkeito obstoječo iz profesorjev srednjih šol in ljudskih učiteljev, katera naj bi spisala slovenske učne knjige, kolikor jih manjka. Toda kmalu potem, ko je dala na svitlo ,,prvo nemško slovnico", nehala je po malem s svojim delovanjeni ter se razdružila. Med tem pa je postal v šolsketn letu 1889/90. slavenski jezik učni jezik v petem razredu javnih ljudskih šol in zdaj se je pokazala neizogibna potreba, da se omislijo primerne učne knjige. Po c. kr. deželnem šolskem svetu sklicana enketa strokovnjakov nasvetovala je torej, kakor že omenjeno, celo vrsto slovenskih učnih knjig, katere naj bi ob jednem služile kot učne knjige na meščanskih šolah. Ne manjka nam v naši deželi izvrstnih in izkušenih učiteljev, kateri bi gotovo drage volje prevzeli nalogo, da za naše ljudske in znabitne mešeanske šole preskrbe potrebne učne knjige, imena spisateljev samih pa, katerim se misli izročiti delo, so nam porok, da bodo učne knjige v vsakem oziru ugajale najstrogejšini zahtevam. Ker pa za zdaj ni misliti na to, da se bode teh knjig, ki so določene le za višje razrede, toliko spečalo, da bi se nažel založnik, kateri bi jih hotel založiti brez vse druge podpore, in ker inuijo vrh tega tudi spisatelji popolno pravico zahtevati plačilo za svoje delo, mogoče bi bilo izdati te knjige le s podporo iz deželnega zaklada, kakeršna se je svojočasno že tudi dovoljevala. Knjige navedene pod točko i.—7. utegnile bi obsegati kakih 180 tiskanih pol ter bi s honorarom vred trebalo za nje 7.000 do 8.000 gld. Da bi te knjige, kakor svoječasno latinsko slovnico in vaje prevzel deželni odbor v svojo zalogo, spojeno bi bilo, ker se jih bode veliko število natisnilo, s prevelikinii težavami. Misliti se more torej le na to, da se dotičnim založnikom dajo podpore, spisateljeni pa bi se morali zagotoviti primerni honorari. Za 1. 1891. bi utegnilo zadostovati v to svrho, če se dovoli vsota do 2.000 gld. Visoki deželni zbor naj torej sklene: 1. Deželnemu odboru se naroea, da pri šolskih oblastvih dela na to, da se na slovenskili vzporednih razredih za gršcino uvede slovenski učni jezik in polagoma tudi na višjih razredih gimnazij v Ljubljani iu Novem Mestu za slovenske učence upelje slovenski učni jezik. 2. Deželni odbor se pooblašča, da založnikom potrebnih učnih knjig za 5., 6 , 7. in 8. razred slovenskih ljudskih, oziroma uieuieščanskih šol, potem obrtnih ljudskih nadaljevalnih in srednjih šol dovoljuje primerne pudpore. 3. V to svrho se dovoli za 1. 1891. vsota 2.000 gld. iz tleželnega zaklada. O teh predlogih je poročal upravni odsek. V iineni deželnozborske manjšine je predlogom ugovarjal deželni odbornik dr. Schaffer. Pri glasovanji so se predlogi sprejeli proti glasovom manjšine. Ta ukrep visoke zbornice je za razvitje slovenske ljudske šole prevažen. V višjili razredih ljudske šole doslej ni bilo niti mogoče s slovenskim učnim jezikoin poučevati, ker ni bilo knjig. Sedaj se vender moremo nadejati, da s podporo vis. deželnega zbora že leta 1891. dobimo vsaj najpotrebnejše knjige in se bode s časom mogel po vseh razredih uvesti slovenski učni jezik.