O PETROGRAFIČN1H SV0JSTV1H NEKATERIH HRIBIN IZ ZAPADNOČEŽKEGA KAIBRIJA IN IZ SOSEDNJEGA OZEMLJA. ' SPISAL Dr. K HINTERLECHNER NA DUNAJU. Separatni odtisek iz »Vestnika kral. češke družbe znanosti v Pragi 1 * 1902 . Predloženo v seji dne 27. rožnika 1902. V PRAGI 1903. Založništvo „Klralovslc6 Česlt6 Spoleonosti IST&uk:**. V komisiji pri Fr. Rivn&ču. O^CrDLi At,Q3 XLIII. O petrografičnili svojstvili nekaterih hribin iz zapadnočeškega kainbrija in iz sosednjega ozemlja Spisal Dr. K. Hinterlechner, na Dunaju, Predloženo v seji dnd 27. rožnika 1.902. Uvod. Pričujoči spis naj se smatra za rezultat golo petrografične raz- redbe tvarine, ki jo je nabral g. profesor dr. J. J. Jahu o svo¬ jem času v zapadnočeškem kambriju pre- in post-kambriju. Geoloških podatkov naj se ne išče v tem delu, kajti avtor še nikdar ni bil pred sestavo tega dela v omenjeni krajini. Sledeče vrste naj] bodo torej v popolnitev in deloma tudi v popravo pisčevega spisa: „Vor- laufige petrogr. Bemerkungen liber Gest. d. westbbhm. Cambriums." Verhandluugen d. k. k. geolog. Reichs-Anstalt 1901. str. 213—224. Dunaj. — Znak „novo u za imeni posameznih hribin naj znači, da se do- tična hribina še ne nahaja v „Vorl. Bem. itd.“, da jo opisujemo torej tukaj prvič; številka za imeni posameznih hribin pa znači tekočo številko, pod katero se nahaja dotična hribina v imenovanem spisu. Na str. 21 in 54 navedeni analizi je izvršil za avtorja g. C. F. Eich- leiter, kateremu izrekam na tem mestu najtoplejšo zahvalo za to. Druga nujna uradna dela-mu sedaj onemogočujejo, kakor se je izrazil imenovani, izvršiti daljšo vrsto analiz. Kakor v „Vorlf. Bem. itd/, tako namerava avtor tudi tukaj razmotravati vso snov urejeno deloma po profilih deloma po turah, katere je ali že opisal ali jih šele opiše prof. dr. J. J. Jahn. Vestnik Kr&l. 5es. spol. nauk. Trida II. 1 2 XLIII. K. Hinterleclmer: Opisu posameznih koscev, ki jih je nabral g. prof. Jahn, naj sledi semintja nekaj besedi o vzorcih nekaterih hribin, katere je nabral ter mi prepustil v primerjanje moj prijatelj dr. Fr. Slavik, asistent na češkem praškem vseučilišču. Njegovi prijaznosti se mora zahvaliti avtor tudi za spodaj pod štev. 8, 19 in 26 navedene kem. analize, ki jih je izdelal gosp. dr. J. Feiedbich v Pragi.- Pri raziskavanju koscev, katere imenujemo spodaj „spesartitu slične diorite 11 je bilo pisatelju zlasti mnogo ležeče na tem, da dobi kar največ mogoče tvarine v primero, da bi nekatere preporne točke, če že ne končno rešil, pa vsaj približal končni rešitvi. V to svrho se je obrnil do g. tajn. svet. prof. dr. H Rosenbuscha v Heidelbergu, do min. petrogr. vseučiliškega zavoda g. dvorn. svet. prof. G. Tsohermaka in do g. prof. dr. Fr. Bebvvebtha, vodje min. petr. oddelka na c. kr. dvornem muzeju na Dunaju. Vsi ome¬ njeni gospodje so avtorja izdatno podpirali s tem, da so mu prepustili mnogo tvarine, g. tajn. svet. prof. Rosknbusch pa tudi s pismenimi podatki, kar navajam na tem mestu s posebno zahvalo. Vsebina tega spisa izide obenem tudi v nemškem jeziku v „Jahrbuch d. k. k. geolog. Reichs Anstalt 11 na Dunaju. Književni pripomočki. Rosivvab A. »Petrographische Notizen iiber Eruptivgesteine aus dem Tejrovicer Cambrium." Verhandlg. d. k. k. geolg. R,- A. 1894. pp. 210—217 und pp. 322—327. — „Petrographische Charakteristik einiger Grauwackenge- steine aus dem Tejrovicer Cambrium.“ Ibidem pp. 398—405. „Vorlage und petrographische Charakteristik einiger Eruptivgesteine aus dem Tejrovicer Cambrium". Ibidem pp. 446—449. Dr. Jahn J. J. „Uber die geologischen Verhaltnisse des Cambrium von Tejrovic und Skrej in Bohmen". Jahrb. der k. k. geolog. R.—A. 1895 p.p. 641—791. „Kambrium mezi Lohovicemi a Tejfovicemi." Všstnik krfil. čes. spol. nauk. 1897. č. XXXIX. Praga. Avtor „Vorlaufige Bemerkungen iiber Gesteine des westbohm. Cambriums. 11 Verhandlg. d. k. k. geolg. R.-A. 1901. pp. 213—224. O petrogratičnih svojstvih nekaterih hribin iz zapadnočeškega kambrija. 3 Dr. SlavIk Fr. „Prispevek k pozn&nl vyvfelin stfedočeskčho prae- kambria.“ Rozpravy českč akad. cis. Fran. Jos. pro včdy i. t. d. 1902. Letnik — XI. Štev. 4. Praga. Druge književne pripomočke navajam na dotičnik mestih. A. Profil »Kamenna hurka“ — „Pod trnim .* l ) 1. Glinasti škrilnik. [1]. B- skladi severovzh. panoge Milešlce gore , severozap. od „Kamenne hurke.“ Makroskopično: temnosiv, jedrnat, na skrila vili ploskvah se nahajajo majhni, blesteči se tinjcevi lističi. Pod mikroskopom razločujemo sledeče zmesniue: kremenjakov a zrna, sljudo (sericit), koje vzporedna razvrstitev označuje razločno škrilast zlog, rutil, plagioklaz in skoro gotovo tudi grafit. 2. Jedrnati diabaz. a) Neposredna podloga spodnjekambrijskega konglomerata „Kamenna burka" (severni obronek) [2]. Makroskopično jedrnat, temnosiv, se razločuje od hribine, ki jo je popisal Rosiwal („Yerh. i. t. d.“ str. 211. št. 2. 1894) pod imenom „Feinkorniger Diabas“ le po manjših dimenzijah zmesnim P. m. opazimo sledeče razmere. Živec, popolnoma nepravilno porazdeljen, je vseskozi latvasto omejen. Ker je bil premočno razkrojen, se ni dal natanko določiti. Z ozirom na njegovo zelo poševno poteinnenje (29° 20' do 34° 60') smemo le sklepati, da imamo pred seboj vsekako zelo bazičen člen iz cele vrste plagioklazov. Rosivvai., domneva, daje živec njegovega drob¬ nozrnatega diabaza (1. c. p. 211) istoveten labradoritu. Kakor kaže zgoraj omenjeno poteinnenje, je pa lahko še kak bolj bazičen člen (bitovnit ali anortit) cele vrste. Druga bistvena zmesnina je inonoklinski avgit, ki se vidi v o. brusih od živcevih tvorb kakor razrezan, vsled česar kaže vsa ") fc. Jahn: „iiber die geologischen Verhaltuisse etc.“ Jahrb. d. k. k. geol' li-A. 1896, pag. 673—681. 1 * XLIII. K. Hinterlecbuer: hribina diabazičnozrnati zlog. Avgit je svetlosiv, pleohroizem mu je nepoznaten. Med živcevimi latvicami se nahaja razen avgita le še neka ruda — magnetit. Primerjaj podatke spodaj pri štev. 19. b. (diabaz mikroskopično srednjedebelozrnatega zloga). b) Mikroskopično jedrnata sovrsta, (cf. spodaj 19 d). Neposredna podloga belega konglomerata (Olenellus- pas) v tejroviškem kambriju, „Kamenna hurka“ [3]. Makroskopično je sive barve, kamenastega lica, zmesnin prve gene¬ racije ni moči spoznati. Ako primerjamo pocl mihr. obrus naše hribine z obrusom, ki ga je popisal Rosivvai, (1. c. str. 212. štev. 3.) pod imenom „porfirit“, opa¬ zimo toliko enakost obeh hribin, da opozarjamo tu le na dotično mesto. 3. Spesartitu sličen diorit (po Rosivvalu 1 ) „Diabasdiorit,“ po Rosenbusohu 2 ) „Odinit)“ [4]. Ob Kamenni hurki, ob poti proti Hrebečniku pri Karaseškem potoku. Makroskopično rdečkasto pikasta, zelenkastosiva, drobnozrnata hri¬ bina. S prostim očesom opazimo rdečkast živec in amfibolove iglice. Enkrat smo opazili celo kristal, čigar prelomina je merila okoli 2 mm' 1 . Pod m. opazimo kakor bistvene zmesnine Sivec, in amfibol, avgit je prezmesek, magnetit, primesek; neki karbonat, klorit in kaolin so sekundarne rudnine. Neizpremenjena rogovača je z malimi izjemami vseskozi rjave barve. V prerezih, ki sečejo prizmični pas navpično ali skoro navpično, opazimo jo kristalografično pravilno omejeno od ploskev (110) in (010), med tem ko vidimo pri prerezih, ki so vzporedni s kristalografično c-osjo, le deloma pravilno omejene oblike. Med poslednjimi je pre¬ vladovala latvičasta oblika, ki se je končavala le redko kedaj termi¬ nalno. Docela nepravilno omejeni liki so se razvili le jako redko. Razkolnost kakor tudi optične lastnosti so bile popolnoma navadne. Semintja se nahajajo v amfibolu vrasla zrna magnetitova; dvojčki se tvorijo po ploskvi (100). Zelenkasta roženceva razkrojina je naj- brže klorit. l ) Rosiwal 1. c. str. 211. štev. 1. 0 Rosenuusch „Mikrosk. Physiographie d. m. Gest“ (II. del) 1898. str. 535. O petrogra ličnih svojstvih nekaterih hribin iz zapadnočeškega kamhrija. 5 Živec, ki so nahaja edini v večji množini kakor rogovača, je velikolatvasto a ponekodi vendar tudi popolnoma nepravilno omejen. Tu tvori nekako „osnovo,“ v koji ležč vse ostale sestavine, ter je zelo kaolinovan. Zato izgleda kakor bi bil prašen. Prerez, ki je skoro vzpo¬ reden s ploskvijo (010), kaže poševno potemnenje pri -j- 17° ter je zelo kisel člen živceve vrste. Za natančno albitovo določitev pa ni smatrati gornjega podatka (četudi določen številkoma) radi raz¬ kroja in radi tega ker prerez ni bil popolnoma natanko vzporeden s plos¬ kvijo (OlOj. Da se nahaja avgit v tej hribini, domnevamo z ozirom na pogoste kloritične tvorbe in nekatere prereze, ki nas spomin¬ jajo avgita. Magnetit je kakor navadno omejen, razkraja se v razliko od drugih zmesnin minimalno. Apatit, ki je popolnoma kristalografično omejen, kaže nam svojo značilno povprečno členkovitost in se nahaja v razmerno veliki množini. Oirkona je sicer le malo, vendar se je pa dognalo, da je v tej hribini. Kakor razkrojino smo spoznali po njenem latvastem prerezu v enem slučaju med slabo pleohroitičnimi, pilitičnimi ali kloritičnimi tvorbami tudi neko rudnino iz epidotove skupine. Osna ploskev seče ploskev popolne razkoluosti ravno navpično; tej je bila vzporedna meja dvojčkov. Pleohroizem je bil zelo razločen in sicer je bila barva 11 b sivozelena, 11 a ali c olivskozelena. Ne glede na zgoraj omenjeno epidotovo rudnino, na kaolin, pilit ali na klorit je bilo moči opaziti pogosto kakor sekundarno tvorbo tudi neki karbonat. 4. Grohu (tufu) podoben drobnjak. [5]. Neposredna podloga belega konglomerata [pltnellus- pas), Iiamenna hurka. Makroskopično: vobče je sive barve, vendar razločujemo lahko svetlosive pege na temnejšem ozadju, ne da bi spoznali narav dotičnih mest. Zlog je drobnozrnat s semintja označeno skrilavostjo. Pod m. se opazi, da je ta hribina sestavljena iz oglatih koščkov neke popolnoma razkrojene zmesnine, koji se ne da določiti prvotna narava. Gotovo je le, da se nahajajo med njimi popolnoma kaolino- vani koščki živca. Kakor lepilo nastopajo kremenjak, kalcit, klorit in sljuda. 6 X1I1I. K. Hinterlechner: 5. Melafir (ali melafirjevmandeljevec.) [6]. Od dislokacijske proge med obema vrhuncema Kamenne burke. MahrosTcopičm je ta hribina nerazločno porfirastega zloga, ker je videti s prostim očesom v črnosivi temeljni masi ali osnovi malo živcevih tvorb intratelurne dobe. Na novi prelomim vidimo zelo veliko malih puhlin, ki so izpolnjene z neko rjavo snovjo (limonit). Ako opazujemo kos te hribine iz daljave, da ne ločimo več mandeljnastih tvorb od osnove, tedaj je hribina temno sivorjava. Pod m. spoznamo lahko porfirasti zlog. Od svetlorjave osnove razločujemo živceve vrastke in razen teh še mnogoštevilne mandeljne. Vrastki in mandeljni so fluidalno urejeni. O omenjenih sestavinah hočemo razpravljati v sledečem redu: najprej o osnovi, ki nadvladuje, potem o man¬ deljnastih tvorbah in slednjič o živcevih vrastkih. Ako se ne oziramo na razmeroma redke živceve mikrolite in na magnetit, ne spoznamo v osnovi nobene snovi. — Med mandeljna- stimi tvorbami, ki so vedno jajčastopodolgovate, razločujemo tri vrste, ki se po velikosti bistveno ne razločujejo. Pri eni, pri najstarejši mandeljnasti vrsti je cela votlina napolnjena z zelenkastorumeno rudnino. Druga — mlajša mandeljnasta vrsta ima le še ravno tako prevlako sten kakor starejša, med tem ko tvori mandeljevo jedro (torej njegov mlajši del) neka brezbarvena rudnina. Pri najmlajših tvorbah te vrste pa opazujemo sploh le še brezbarvno rudnino. Skoro brezizjemno pa imajo mandeljni, zunaj v presevni luči ne¬ prozoren, črn, v odsevni luči intenzivno rjav kolobar, ki služi kot podloga vsem poznejšim izločbam. Najstarejši kolobar je morda limonit, drugi, notranji, pa Morofeit (?). Poslednji tvori „mikroskopično gost agregat zmedeno zloženih lističev." (Roshval 1. c. p. 324.) Omenjena brezbarvna rudnina se nahaja kot agregat skrajno majhnih zrn in (toda le redko) v obliki kristalov. Lomni kvocient je majhen, optični značaj pozitiven, rudnina je enoosna. Najbrže je kremenjak. Da smo se prepričali, jeli se nahaja v mandeljnih tudi kalcit, ker se ni moglo dognati optično njegove prisotnosti, smo preizkusili obrus z razredčeno, mrzlo solno kislino; pri tem postopanju pa nismo mogli opaziti vzkipevanja niti pod lupo. Kalcita torej v puhlinah ni. Da manjka Ca C0 3 , se dozdeva na prvi pogled morda čudno, a raz¬ laga se lahko. Mogoče so bile izprane tudi sekundarne rudnine. To smemo sklepati, ker je hribina jako razkrojena in ker je v nje razkrojen tudi apnenonatronov živec. O petrografičnih svojstvih nekaterih hribin iz zapadnočeškega kambrija. 7 Primerjati moramo sedaj le še formacijsko vrsto pulilin našega melafirja z form. vrsto tiste hribine, ki jo je popisal Rosiwal (1. c. 322—324) (specialno 324). Po Rosiwalu se glasi formacijska vrsta takole: kremenjake?) — klorofeit(?) — ankerit — kalcit; pri nas pa se glasi: limonit — klorofeit (?) — kremenjak (gotovo). Ankerit in kalcit manjkata torej med sekundarnimi tvorbami našega melafirja. Živcevi vrastki spadajo vsaj deloma h kislemu koncu plagio- klazove vrste. Prerez, ki je bil pogoden skoro vzporedno s ploskvijo (OJ 0), smo primerjali z albitovim obrusom [vzporednim (010)] od Arendala. Pri tem kaže naša rudnina poševno potemnuje -f- 21°, arendalska pa 19°. Ta razlika pa temelji najbrže v tem, ker naš prerez ni bil popolnoma vzporeden s ploskvijo (010). — 6. Drobniški peščenjak. [7.] Spljaka iz debelozrnatega, temnega konglomerata ob vznožju srednjega kambrija pod Kamenno hurko ob Karaseškem potoku. Makroskopično je 16 cm dolg in 5 cm 2 v prerezu debel, siv, v obče drobnozrnat kos. Podoben je polovici hleba. Zmesnine so le na enem mestu tako velike kakor leča. S prostim očesom zapazimo tu v prerezu 1—2 cm 2 debele, raz¬ krojene živce, kremenjakova zrna in limonitične tvorbe. Od Rosiwalovega črnega drobniškega peščenjaka se razločuje naš kos pri makroskopičnem opazovanju ne glede na barvo tudi po ve¬ likosti zrn; v naši hribini so namreč zrna nekoliko večja. Pod m. se ovaja ta hribina kakor zgoraj omenjeni Rosiwalov črni drobniški peščenjak pravzaprav kot drobnozrnata brečija. Tudi v naših obrusih smo spoznali večje zmesnine skoro samo kot kre¬ menjak in živec; brezbarvno sljudo (muskovit) opažamo med ome¬ njenimi sestavinami le redkokdaj. Izmed hribin smo spoznali felzit (mikrogranit). Kot lepilo služi zmes kremenjaka, živca in muskovita; tem so primešane sicer tudi ogljene zmesnine v precejšnji meri, toda ne v toliki množini, kakor v hribini, ki jo je popisal Rosivval I. c. p. 402. Semintja se nahaja tudi limonit. O večjih zmesninah bi ne imeli dodati dalje ničesar bistvenega več. Kar se tiče nadrobljenih tujih hribin naj pripomnimo, da se ovajajo pod mikr. troskve felzita (mikrogranita) kot popolnoma iden¬ tične s tistim felzitom (mikrogranitom), ki ga navaja Rosiwal 1. C' p. 401 s XLIII. K. Hinterlechner: B. Profil: Vzhd. panoga Mileškega griča — „Pod trmm“ 7. Jedrnati drobniški skrilavec. [8.] Krov „avgitdioritove apofize" *) ob vzhd. panogi Mileškega griža. Makroskopično je gost, svetlozeleakastosiv, ter školjčnega loma; skrilavost je le označena, na mnogoštevilnih razpokah se vidijo okraste prevlake. Ta hribina je na oko zelo podobna Rosiwalovemu drob- niškemu skrilavcu C pag. 404. Pod m. opazimo kot zmesnine: kremenjak, neke vrste živec, (plagioklaz), muskovit, sericit, klorit in karbonatove tvorbe. Skrilavi zlog se ovaja tu pod m. popolnoma jasno. 8. Spesartitu sličen diorit z olivinom [novo]. Krov (prav za prav najvišji deli) „avgitdioritove“ apofize (= grede) ob vzh. panogi Mileškega griča. * 2 ) Že makroskopično vidimo lahko, da je ta hribina popolnoma razkrojena. Zato opazimo, ako jo preiskujemo z razredčeno, mrzlo solno kislino, tako živo vzkipevanje, da bi skoro mislili, da imamo pred sabo zelo nečist apnenec. Barva tega kosa je umazanosivozelena; semintja opazujemo v njem umazanobledordečkasto rudnino, ki ne vzkipeva v HG1. Ta rudnina tvori (enkrat) žile, večinoma pa majhne nateke ali konkrecije v velikosti prosa ali leče in je enkrat (?) živec. Pod m. se ovajajo sledeče razmere. Kakor najmlajša in obenem tudi najbolj razprostrta tvorba nastopa živec, ki je le alotriomorfno omejen in progast. Mestoma se nahaja popolnoma v kalcit razkrojen. Poleg pretvarjanja v kalcit smo opazovali na njem le še kaolinizacijo. Natančnejše določbe so bile na njem neizvedljive. Ne glede na mnogoštevilne tanke apatitove iglice in ne glede na magnetit , ki je izvanredno malo razkrojen, moremo navesti tukaj le s pridržkom določbe ostalih zmesnin, ker so popolnoma razkrojene in ker smo dognali njihova svojstva le potom sekundarnih razstavin ne da bi jih določili popolnoma gotovo. To omenivši je moči razloče¬ vati dve rudnini. Ena nam kaže poleg šesterostranih prerezov, kakor jih poznamo od amfibolove skupine, le še igličaste prereze brez pra¬ vilno omejenih koncev. Mestoma je bilo spoznati na takih tvorbah *) cf. spodaj štev. 8. 2 ) J. J. Jahn: „Uber die geolog. Verh<nisse des Cambriums von Tej- fovic and Skrej in Biihmen. u Jahrb. d. k. k. geolog. R.-A. 1895. p. 674. pod 6. O petrografifnih svojstvih nekaterih hribin iz zapadnoeeškega kamhrija. 9 silen pleobroizem. Zato in z ozirom na „amiibolne“ kote šestero- stranih prerezov se najbrže ne bodemo motili, ako imenujemo te tvorbe — roženec. Ako smemo govoriti v tem slučaju o amfibolu, potem je ta raztvorjen skoro popolnoma v limonit, morebiti tudi v dolomit in gotovo v kalcit. Slične like kaže rogovača tudi v hribini, ki smo jo opisali zgoraj pod štv. 3. Drugo rudnino, ki jo hočemo navesti tu, smemo smatrati skoro gotovo za olivin. Temu v prilog govore šesterostrani rombični pre¬ rezi, zanjkasti zlog, kije značilen za olivinove razkrojine, sledovi koro¬ zije, kakor tudi dva sistema pokotin, ki sta se križala v enem pre¬ rezu skoro navpično. Kot olivinovo razkrojino smo našli v nekaterih slučajih kalcit. v nekaterih pa neko deloma vzporedno deloma nepravilno vlaknasto zloženo, bledozeleno, slabo pleohroitično rudnino, katero smemo sma¬ trati najbrže za pilit. Primerjaj tudi podatek pod štev. 49. str. 50. V tem ko se je izločila tam (štev 49) Si 2 0 kakor kremenjak , je zgoraj opisana hribina, kakor se nam vidi, kak zelo bazičen različek. Primerjati bi ga smeli s Slavjkovo hribino od Kostelika (1. c. str. 25, pod 6.) Ta je pa sestavljena 1 ) takole: Si0 2 . 42-40% A1,0 3 .13-94 Fe 2 0 3 11-32 FeO.0-84 CaO.11-95 MgO .2-53 MnO.sledovi K„0.1-25 Na 2 0 .6-38 Izguba pri žarenju.4'37 Skupaj 99-78% C. Grapa pod Tejrovicami. 9. Melafir (-jev mandeljevec) [9]. a) ob ulomni prot/i, meji z B-skrilavcem. Makroskopično. Po zunanjosti je ta hribina zelo podobna onemu melafirju, ki ga je popisal Rosiwal 1. c. p. 324 štev. 13 kot sovrsto F. Barva tega kosa je svetlorjava, njegov zlog skoro jedrnat, v njem 1 ) Analitik g. dr. J. Friedrich v Pragi. 10 XLII1. K. Hinterlechner: je mnogo mandeljnastih tvorb. Zadnje so večinoma iz kalcita , dolomita in limonita. Pod m. vidimo to hribino popolnoma razkrojeno. Od prvotnih rudnin ni bilo opaziti v njej ne sledu. Zato pa vidimo tem več se¬ kundarnih tvorb. Nepravilno ležeče latvaste tvorbe neke rudnine, ki se ni dala določiti radi razkroja, smo smatrali hipotetično za živec. Po tem je dobil zlog spočetkoma morda diabazično zrnat značaj. Navedeno hribino imenujemo zato, kakor tudi zaradi velike množine Ca O in končno z ozirom na mnogoštevilne mandeljne melafir (-jev mandeljevec). Razen začetkoma omenjenih makroskopično vidnih rudnin sekundar¬ nega izvora smo spoznali pod m. le še zelo mnogoštevilne kloritove tvorbe v obliki sferokristalov. 10. Izpremenjeni paradoksidski skrilavec. [10.] S peščenjakovimi vlogami ob ulomu, v grapi spodaj. Ta hribina je pravzaprav drobnozrnat drobniški skrilavec uma- zanosive barve in jedrnatega zloga. Petrogratično popolnoma enako hribino je popisal že Rosiwai, (1. c. p. 404) natanko pod imenom drobniškega skrilavca (pod 2.) Tukaj le opozarjamo na dotično mesto. 11. Felzit. a) eruptivna hribina, ki loči ob ulomu, skoro spodaj ob Berovnki paradoksidski skrilavec od polimiktnega konglomerata [11]; i) pod Tejrovicami skoro popolnoma spodaj v grapi [15]. Vse vzorce iz zgoraj omenjenih nahajališč smemo imenovati felzite. Identični so s hribino, ki jo je popisal Rosiwaj, iz grape v Tejrovicak (1. c. p. 212 štev. 4.) Podatki, ki jih je navel Rosiwal ondi, veljajo vseskozi tudi tukaj. Omenjati moramo le, da ovaja preskušnja na kremenjak (z je- davčevo kislino in z anilinovim modriloin) po metodi prof. Beckeja, po¬ polnoma gotovo njegovo prisotnost. Ta izpolnuje prostore med flui- dalno urejenimi živcevimi latvami. 12. Keratofir. [12.] Hribina (pločastega zloga), ki se nahaja na koncu že omenjene grape, pri Berovnki. Makroskopično je barva te hribine temnosiva, zlog jedrnat, lom školjkast, Semintja se vidijo v njej temnorjave žilice limonitove. O petrograflčnih svojstvih nekaterih hribin iz zapadnočeškega kambrija. 11 Tudi pod m. ni moči dognati narave tvorb intratelurne starosti. Vsled vzporedne razvrstitve živcevili latev spoznamo dobro fluidalni zlog. Kot bistveno zmesnino smo spoznali pred vsem dve vrsti živcev: živec, ki kaže vzporedno potemnenje in ki na videz ne tvori dvojčkov, ter plagioklaz, čigar prerezi (sami dvojčki) kažejo le malo poševno potemnenje (pri kakih 6°). Živcev razkroj v kaolin je sicer dognan, vendar ta proces tu ni posegel daleko tako globoko, kakor v mnogih drugih slučajih. Prostori med fluidalno urejenimi živcevimi latvami so izpolnjeni z zeleno, slabo dvolomno rudnino, ki spada najbrže v kloritovo skupino. Iz katere rudnine bi bil klorit nastal, ni bilo možno dognati. Primarni kremenjak ni dokazan vkljub tinkciji z H F1 in bar¬ vanju z aniliuovim modrilom. Pogosto smo videli v majhnih delcih dalje neko rudo. Po kemičnih reakcijah na titan smemo imenovati vsaj en njen del ilmenit. Se li ne nahaja poleg tega tudi magnetit, se ni dalo dognati. — Sekundarne karbonatne tvorbe niso redka prikazen v obrusili. Ako primerjamo obruse našega materijala s preparati, ki jih je imel Rosiwal pred sabo od materiala r pečine, na koji stoji grad Tejrov,“ (1. c. p. 325—327) se vidi, da imamo smatrati te dve hribini identičnim. Seveda se pri tem ni ozirati na eni strani na vrastke, ki se nahajajo v hribini od imenovane pečine, na drugi strani pa ne na ravno še poznatne večje dimenzije zrn v našej hribini. Zaključki, do katerih smo prišli pri raziskavanju pozneje na¬ pravljenih obrusov, so nas dovedli to tega, da imenujemo tu to hri¬ bino keratofir, v svojih „Vorlauf. Bern. 0 pa jo je nazval pisec teh vrstic kot felzitporfir. 13. Spesartitu sličen amfibolov diorit. [13.] Od mesta, kjer se nahaja prvi skrilavec, spodaj v grapi. Makroskopično siva, drobnozrnata in troskavo lomna hribina, z mnogimi mandeljni. S prostim očesom spoznamo v njej živec in amfibol. Kot sekundarni tvorbi se pa ovajata kalcit in brezbarven kremenjak. Pod m. spoznamo kot bistveni zmesnini te hribine neki živec in roženec. V podobi tankih iglic je bilo moči videti dalje mnogo apatita. Magnetita je le malo; semintja je videti tudi nekaj cirkona. Na živcu, ki se nahaja gotovo v največji meri in v katerega so vložene vse druge zmesnine, smo opazili sledeče lastnosti. Njegova 12 XTiIII. K. Hinterlechuer: oblika je nerazločno latvasta. Večinoma je zelo nepravilno omejen. Gotovo je progast, potemnenje je bilo zelo poševno, natančna določba, je bila neizvedjiva. Razkraja se v kaolin, kalcit, kremenjak in v (?) sljudo. Amfibol kaže v nasprotju s kipidiomorfnim plagioklazom po¬ polnoma idiomorfne like. Opazovane trase ploskev: sledovi ploskve (100), dalje (010), (110) in terminalni konci. Naš amfibol ima ista svojstva kakor jih kaže navadno rjavi roženec. V dveh prerezih, ki sla bila vzporedna s ploskvijo (010), smo določili poševno pote¬ mnenje c: c se 17°25' oziroma 17°50'. Pleohroizem je bil zelo silen in sicer je bilo videti vzporedno: n svetlosivorumeno, b zelo slabosivorjavo in c rjavo barvo. Absorpcija: n*52°/ 0 1 ) Robitval, 1. c. na str.. 215, štev. S. 22 XLI1I. K. Hinterlechner: c) Mdajirjev gr oh [novo] in mel. sovrsta E [novo]. Makroskopično. Kos, kije bil velik kakor otročja pest, je sestajal iz dveh s prostim očesom razločljivih delov. Svetlosiva, jedrnata, ostro omejena partija je bila tesno spojena s svetlosivorjavim, drobno¬ zrnatim kosom. Tvorb intratelurne dobe nismo mogli spoznati v no¬ benem izmed obeh delov. Tod lupo bi smatrali drobnozrnato snov za peščenjak, ki je zmes malih drobcev, ki so komaj tako veliki kakor prosena zrna. Že makroskopično ločljivi polovici hočemo tukaj opisati z ozi¬ rom na končne rezultate mikroskopičnega raziskavanja vsako zase. a) Melafir. Pod m. je ta hribina nejasno porfirasta. Njenih zmesnin nismo določili. Z ozirom na stopinjo razkroja navajamo tu svoje mnenje le s pridržkom, ker smo se ozirali le na oblike rud¬ ninskih prerezov. Neki latvasti liki, ki so bili po vsej priliki najbolj gotovo dvojčki, in ki predočujejo sedaj psevdomorfoze, so pretežno iz kaolina in kalcita, ter kažejo le obliko živca. Zato jih nazivljamo morda najbolj pravilno kot plagioklaze. Oblike avgitovih prerezov spo¬ minjajo nas monoklinskega piroksena. Olivin se ovaja po bisime- tričnih, kratkih, v prerezu stebričastih likih, ki so na obeh straneh priostreni ter imajo v sebi več ali manj klorita in limonita Rude se nahaja le malo v tej hribini a še ta je prekrojena v limonit. Kot sekundarne tvorbe smo spoznali: limonit, klorit in mnogo kalcita. Pod m. je ta hribina identična z zgornjim melafirjem b. /J) Melafir jev gr Ah. Pod m. smo spoznali kot njegove zmesnine pred vsem oglate drobce, ki kažejo zlog, mineraloško sestavo in razkroj zgornjega me- lafirja «. Vrhu tega smo pa videli še sledeče minerale. Neke latvaste* tvorbe lahko tolmačimo (deloma) kakor piroksem (deloma) kot pla¬ gioklaze. Te so kakor zavite v neko zelenkastorjavo, prosojno, ter zelo kalno snov, ki se nahaja tudi sama za se v nepravilnih oblikah. Na nekaterih krajih ostaja ta snov med križem postavljenima nikoloma popolnoma temna. Na mnogih se pa ovaja nasprotno kot agregat ene ali večih rudnin. Kjer postaja prosojna, ima skoro zelenkastorjavo barvo, ki varira do vinskorumene. Morda imamo opraviti v imenovanih pogosto od konkavnih ploskev omejenih tvorbah s pepelastimi kepi¬ cami, v katerih se nahajajo že takoj spočetkoma na mnogih krajih majhne individualizovane tvorbe. Mogoče pa je tudi da so prebile te kepice šele pazneje proces raesteklenja. Vse dosedaj navedene zme- O petrografičnih svojstvili nekaterih hribin iz zapadnočeškega kambrija. 28 snine, ki izpadajo pri brušenju kakor zrna ne zelo trdnega pešče¬ njaka, pa veže med seboj snov, ki kaže agregatsko polarizacijo. To le¬ pilo lomi na nekaterih mestih svetlobo zelo slabo. Ponekodi je tudi motno. Smatrali bi ga kloritom. Karbonatastih tvorb je v grobu kakor v gornjem melafirju (pod u) (poleg limonita in klorita) jako mnogo. d) Melafirjeva sovrsta C poleg (?) diabaza. Makroskopično. Posebno čuden se nam vidi en kos imenovane večinoma temnosive hribine. Tvorb intratelurne dobe ni spoznati na njej nikakih. Ta kos nam kaže na eni razpoldini sekundaren kalcit a vrhu tega se vije skozi hribino drobna žila iste rudnine. Lom vzorca je školjkast. En ogel tega kosa se razlikuje bistveno od ostalega dela. V razliko od gornje goste hribine je namreč umazano olivastozelene barve in skoro drobnozrnatega zloga. Meja obeh delov se spozna jako dobro. Kakor se iz mikroskopične preiskave jasno razvidi, imamo opraviti tudi tu, kakor zgoraj pod c, z dvema tesno združenima hribinama, kateri hočemo opisati v sledečem ločeno. Zanimivo bi bilo v terenu dognati, v kakem razmerju se nahajata oba dotikajoča se dela. Okle¬ pali zgoraj na prvem mestu omenjena hribina umazanoolivastozeleno ali nasprotno. Verojetnejše je prvo razmerje. Temnosivi del tega na¬ šega vzorca ima namreč v sebi, kakor se je izkazalo pod drobno¬ gledom, še več drugih hribin. Zato ni izključeno, da je tudi imenovani zeleni del le obdan od sive hribine. Pod. m. se vidi makroskopično temnosivozelena hribina sesta¬ vljena iz malo razkrojenega, progastega živca in iz samih sekundarnih produktov. Med slednjimi se nahajata skoro samo kalcit in klorit. Vse prvotne tvorbe so se menda prekrojile v zmes teh dveh rudnin. Zatorej je nemožno določiti prvotne zmesnine te hribine. Morda smemo domnevati, da je bil prvotno navzoč tudi olivin ; oblika prerezov nekaterih kaleitovih agregatov, ki sicer reprezentujejo v naših sorodnih hribinah zadnji ostanek te rudnine, dopuščajo ta (izrečno pa bodi omenjeno hipotetični) sklep. Ako bi opisane razmere odgovarjale dej¬ stvom, potem smemo identificirati našo hribino z Rosiwaloviji mela- firjem sovrste C. Naše glavno zanimanje pa vzbujajo pri mikroskopični preiskavi te hribine tuje hribine, ki se nahajajo v njej. V zgornjem melafirju smo našli namreč nekaj odlomkov skoro neprozornega ( glinastega) skrilavca dalje en drobniški peščenjak , en drobniški skrilavec in en odlomek melafirja , kakor smo ga navedli zgoraj pod b Največji vlo- 24 XLIIL K. Hiuterlechner: ženi deli so okoli 0'40 mm dolgi in 017 mm široki. Jasno je, da mo¬ rajo biti vse naštete hribine starejše kot ta naš melafir. Te okoliščine opravičujejo domnevanje, daje tudi makroskopično (klinu podobni) del umazanoolivskozelene barve vložen v prvi hribini. Pod m. je ravno omenjena hribina strogo ločena od zgoraj opi¬ sanega dela. Njene zmesnine so: progasti živec (opazili smo le en sam latvast kos, ki ni bil prekrojen v kalcit), neke vrste ruda (magnetit), limonit in neka kloritska rudnina. Le zlog je ohranjen kot diabazastozrnat. Z ozirom nanj imenujemo omenjeni del diabas. 21. Diabaz. [26]. Skale na levem bregu reke Berovne nasproti „ribami Kovrimec “ vzh. pobočje »Pisarjovega vrha" podloga Ulita (B) z liditovimi ležišči. Hribina iz zgoraj navedenega kraja se približuje po zunanji obliki in po zlogu (po razvrstitvi plagioklazovj najbolj RosIvvai.ovemd porfiritu, str. 212, štev. 3. Iz zgoraj na str. 16 — 20 navedenih vzrokov nam novejše prei¬ skave ne dovoljujejo imenovati tohribino še dalje tako. Obrusi zgor¬ njega kosa se namreč ujemajo popolnoma z diabazom štev. 19 c. Tu naj le še omenimo, da je moči videti tudi tukaj zgoraj omenjene kalcito-kloritove psevdomorfoze (? olivinovdiabaz). 22. Spesartitu sličen diorit z avgitom. [28]. S. vz. vz. vznožje „Studene gore“, spodaj pri reki Berovni med „W“ (črka besede „Wiese“ v karti) in cS. 242 (sev. od Tejrovic). Makroskopično je razločno porfirastega zloga, ker je razločevati do 5 cm. 2 velike vrasle olivinove tvorbe temnozelenkastosive barve od (skoro vijoličasto-) sive ter jedrnate osnove. Lom je troskvast. Pod m. spoznamo kot zmesnine mnogoštevilne rjave amfibolove iglice, v mnogo manjši meri skoro brezbarven avgit , kot „snov“ ali intersticijalno testo rjav živec, (popolnoma razkrojen) divin, apatitove iglice in magnetit. Razvrstitev posameznih smeznin je docela nepra¬ vilna. Mislimo si v diabazu doleritičnega zloga zamenjani ulogi živca in avgita tako, da potem ne tvori živec latvastih tvorb ampak testo med ne „razsekanimi% ampak lepo latvasto razvitimi avgiti. Skoro natanko isto sliko nam pa kažeta roženec in živec v naših obrusih. Latvasti amfibolovi liki, ki so popolnoma nepravilno razvrščeni, okle¬ pajo oglate dele slabo rdečerjavo barvanega živca, da tvori ta neke O petrografičnih svojstvih nekaterih hribin iz zapadnočeškega kambrija. 25 vrste testo med latvami prvega minerala. Roženec nam kaže veči¬ noma latvaste oblike brez terminalnih ploskev; le ponekodi vidimo tudi šesterostrane, pravilno omejene prereze, ki nam kažejo kara¬ kteristično prizmatično razkolnost po ploskvi (110). V daleko manjši a vendar še precejšnji množini je videti po¬ leg zgornje rudnine neki brezbarven rnonoklinski avg it. Za to, da se nahaja ta v tej hribini govore sledeča opazovanja: značilna prizmatična razkolnost šesterostranih prerezov, večja dvolomnost kakor v rožencu in večji lomni kvocijent. Terminalne ploskve opazujemo tu mnogo češče nego pri rogovači. Z ozirom na amfibol se nam vidi avgit mlajši; trikrat smo namreč našli prvega nadrobljenega v piroksenu. Slavi k je opazoval v nekaterih analognih hribinah bolj severne in zapadne poprajine obratno razmerje: avgit je bil starši, amfibol pa mlajši. O živcu smo že omenili, da tvori nekako svetlorjava testo Določiti ga nismo mogli, ker je bil vedno premajhen, dalje ker je bil že preveč kaolinovan in radi pomanjkanja jasne razkolnosti. V redkih slučajih smo videli navidezno rombsko ali nepravilno omejene prereze neke rudnine, v katero se morda izpreminja olivin. Žalibog ni ohranjenega čisto nič od prvotne snovi. Pred nami leži sedaj vobče le (?) rombsko omejena kopa drobnih, zelenkastih (?) kloritovit ali pilitovih iglic, ki so mogoče mestoma nastale tudi iz avgita. Kot prvo izločbo iz gmote moramo navesti skoro popolnoma kristalografsko omejen magnetit in apatit. 0. Gora Vosnik. 23. Melafir [29]. Gora Vosnik. Kambrijev krov, a ) sovrsta A (po Rosiivald). Makroslcopično. Hribina je sivozelene barve. V sebi ima mnogo mandeljnastih tvorb, ki so deloma od kalcita deloma od opala (? kal- cedona). Na novih lomnit ploskvah nam pa kaže svetlozelenkastosive prereze neke popolnoma razkrojene rudnine. Pod m. Razlogi, ki so bili odločilni pri določbi teh vzorcev so zlog, enkrat opazovani rdečkastorjavi piroksen (? avgit), oblike ru¬ dninskih prerezov in prisotnost istih sekundarnih tvorb, ki jih je naštel Rosivval pri svojem melafirju sovr. A iz Vosnikovega vznožja. 26.. . XJLIII. K. Hinterlechner: fe) Melafirjeva sovrsta C. (cf. Rosivval 1. c. str. 216 štev. 10). Ocl istega kraja, kakor je zgornji malafir, smo imeli tudi nekatere kose.; ki so slični Rosiwalovi melarfirjevi sovrsti C. Makrosleopično je ta hribina v različnih kosih temnosive, sve- tlejezelenkastosive ali sivovijoličaste barve, jedrnatega zloga, ter brez vsakega sledu tvorb prve generacije. Napolnjena je z zelo malimi (komaj tako velikimi kot proseno zrno) mandeljnastimi tvorbami. Kar se tiče mikroskopičnih lastnostij naj zadostuje, da smo opozorili na popis te sovrste v Rosiw.alovem delu. 24. Spesartitu sličen diorit 2 avgitom [33]. Gora Yosnik. Kambrijev krov. Makroskopično je enak kosu iste hribine „iz grape pod Tejro vicami.“ Pod m. spoznamo kot prvotne zmesnine rjav amfibol. rjavkast, razkrojen Živec, brezbarven avgit, magnetit , ki ima v sebi nekaj titana, in apatit. Amfibolovi prerezi vzporedno (001 ) nam kažejo trase ploskev: (100) (redko), (OlOj in (110) ter razkolnost po ploskvi (110) med tem ko vidimo v prerezih v smeri c-osi le redkokedaj terminalne ploskve. Ta mineral (rjave barve) je nerazkrojen. Od onega, ki je popisan zgoraj pod št. 22 se razločuje le deloma po velikosti in po nepopol¬ nejši idioraorfije. Iz razkrajajočega roženca se delajo zelo fini vzpo redno ali nepravilnovlaknasto zloženi agregati neke rudnine, ki lomi svetlobo le slabo (klorit). • Za rudo in za apatitom je najstarejša zmesnina. Živec, ki je tudi tukaj, kakor zgoraj pod štev. 22, svetlorjave barve, je vedno popolnoma nepravilno omejen ter razkrojen, in sicer v kaolin. Tu ne tvori testa ampak rekli bi „snov“, v kateri plavajo takorekoč vse druge zmesnine. Živec je najmlajša (prvotna) zmesnina te hribine. Brezbarven monokliuski avgit smo sicer videli v obrusili a v mnogo manjših množinah kakor roženec, za to pa v tem večjih eksemplarih. V obrusiti je ta rudnina zelo slabo ohranjena; le redko¬ kedaj imamo priliko opazovati posamezne neizpremenjene njene ostanke, ki so s kloritom obrobljeni. Včasi je pa celo popolnoma prekrojena v to rudnino. Avgit je mlajši od roženca, ker oklepa prvi slednjega- Magnetit in apatit nam kažeta znaue oblike, nobeden njiju pa se ne ualuija v veliki množini. Razen zgoraj navedenih sekundarnih pro duktov naj navedemo le še levkoksen, ki ga smo opazovali mestoma. O petrografičnih svojstvih nekaterih hribin iz zap&dnočeškega kambrija. 27 : H, Severno od Zvikovca. 25. Keratofir [32]. V dolinici med Dubjanskim mlinom in „Studeno“; vloga v hribini, ki prevladuje v tem kraju. Makroskopično je sivorjave barve in zelo drobnozrnatega zloga. Pod m. je hribina porfirastega zloga, ker se nahajate v njej dve generaciji neprogastega, zelo kalnega živca (ortoklaza) poleg kreme¬ njaka in poleg neke le mestoma nerazkrojene zelenkaste rudnine. Zadnja (morda avgit) je večinoma izpremenjena v limonitično ali kloritično zmes, ki obarva hribino rjavkasto. Živec je prekrojen v obeh gene¬ racijah zelo močno v tinjec (muskovit), kaolin in kremenjak. 26. Sljudasti diadaz [novo]. Dolinica med Dubjanskim brodom in „Studeno“. Hribina, 1 ) ki prevladuje v tem kraju. Makroskopično je srednjedebelozrnat. ter zolenkastosive barve; s prostim očesom opažamo piroksen in živec. ‘) Po lokalizaciji je ta hribina identična s Slavikovim sljudastim diaba?om od skal „v levč slržini bdoli pod Kriči nedaleko usti potoka Kričskčho do Mže“ (Berovna). Najbrže je pa tudi identična s hribino od onih skal, ki jih imenuje isti „„Kozi oltdr“ vysoko nade Mži u Chlumu, v lese ZSZ. co 454“ (1. c. str. 18). Hribini obeh teh nahajališč spominjate nas pri makroskopičnem opazovanju sljudastega diabaza iz doline Zbirovskega potoka pod Prišednicam. Obe ste le bolj drobnozrnate, njihov živec ni rdeč in končno tu nimate analcima med sekun¬ darnimi tvorbami. Po analizi, ki jo je napravil g. dr. J. Fkiediuch v Pragi, je v hribini od Kozjega oltarja 100 - 0 . 2 % 28 XLIII. K. Hinterlechnei': Pod m. spoznamo kot zmesnine te hribine plagioklas , svetlo- rjavo barvan monoklinski piroksen , biotit in magnetit. Prerezi so pri plagioklazu latvasti, pri piroksenu nepravilni (kakor razrezani), pri biotitu popolnoma nepravilni ali latvasti in le magnetit ima obliko zrn. Karakteristično prepletanje piroksena s plagioklazom podaja hri¬ bini diabazastozrnat zlog. Živec smo določili po metodi prof, Beckuja v prerezu navpično k M in P kot zelo kisel labrador. Poševno potemnenje je bilo namreč v omenjenem prerezu v ostrem kotu (010) . (001) skoro natanko enako kotu 25° kar znači, da je 45°/ 0 An v njem. Optični značaj je bil negativen. Živec je razkrojen in sicer deloma v kaolin deloma v tinjec; avgit in biotit sta pa prekrojena večinoma v klorit. Hribina je so¬ rodna z vsemi pod 20a, 28b in 40 navedenimi sovrstami in z vsemi onimi, ki se krijejo z Rosivvalovo sovrsto A. J. Jugo-zah. od vasice Hlinč. 27. Glinasti skrilavec [novo]. V dolinici od Hlinia do Berovne (j. z. od Hlinca proti vasici „Tfiman“). Makroskopično je ta hribina jedrnata, skrilastega zloga, zelo raz¬ pokana, mestoma sije medlosvileno ter je svetlorjavosive barve. Pod m. opazimo sledeče sestavine: kremenjak , zelenkastorjavo (rumeno) tinjcevo rudnino ter maloštevilne ogljene delce. Po razpokah se delajo limonitične tvorbe. K. Ouporska dolina. (Počenši od pečin, na kojih stoji razvalina tejroviškega gradu.) Ker je smer te doline skoro natanko navpična k obči smernici hribin te pokrajine, in dalje ker nam more zato razkriti zelo bogat materijal različnih hribin, naj navedemo v sledečem popise posameznih kosov za vsak kraj posebej (v nasprotju z načelom, ki smo ga zasle¬ dovali do sedaj v tem delu). O petrografičnih svojstvih nekaterih 'hribin iz zapadnočeškega kambrija, gg 28 . Melafir (diaMz). Skala na koncu Ouporske doline ob Berovni\ neposredni krov tejroviškega kambrija. Pod zgornjim imenov hočemo združiti dva vzorca, ki jih je avtor imenoval prvotno T ) deloma diabaz (1. c. Štev. 85.), deloma (že preje le s pridržkom) Jceratofir (1. c. štev. 34.). a) Jedrnati melafir (diabaz) [34]. Jedrnati melafir hočemo imenovati hribino, kojo smo smatrali preje za keratofir. Ta je v enem kosu zelenkastosive v drugem sive barve. Zloga sta oba kosa jedrnatega; v enem je lom troskvast v drugem školjkast. Oba kosa ovajata pri poskusu z mrzlo solno kislino, da je zelo veliko kalcita v njih. Pod m. smemo to hribino primerjati (z gotovimi omejitvami) z našem melafirjem sovrste C, ki je opisan zgoraj pod štev. 23 b. Kot individualizovane zmesnine smo namreč spoznali popolnoma razkrojene latvaste plagioklaze, enstatit, neko rudo, kije najbrže ilmenit in razkrojine kakor so kalcit in klorit. Zlog je izrecno fluidalen. Plagioklaz ni bil natančno določljiv. Z ozirom na dejstvo, da je bil sila razkrojen in z ozirom na veliko množino CaCO s med se¬ kundarnimi tvorbami pa smemo najbrže domnevati, da ima mnogo OaO v sebi. Rudo smo že zgoraj s pridržkom proglasili za ilmenit. V odsevni svetlobi nam kaže namreč sivo barvo v tem ko je sicer popolnoma neprozorna ter ima mestoma latvasto obliko. To dobiva morda v pre¬ rezu od malih pločic. Enstatitu v prilog govore sledeča opazovanja. Barve je zeleno prozorne, prerezi so latvasti, vzporedno z njihovim dolgim robom vi¬ dimo zelo popolno razvite pokotine ali razpoke. Prerezi, ki so zadeli navpično elasticitetno os, so pokazali, da leži vzporedno s hipotetično prizmatično razkolnostjo manjša (torej c) in na njo navpično večja (torej b) os. Ker nibilo opaziti nobe¬ nega sledu o konvergenci opazovanih pokotin v tem ko smo videli eno optično os, smemo prištevati take prereze s pridržkom [ker onih || ploskvi (001) nismo opazovali] enstatitu. J ) „Vorl. petrogr. Bemerkungen itber Gest. d. westb6hm. Cambriums' 1 . Ver- ag. d. k. k. geolog. R.-A. 1901 str. 219. XLTIf. K. Hinterleehner; •50 b) drobnozrnati melafir (diabaz) [35]. ; Makroskopično je ta uielafiv temnosiv. Na novih prelominah se vidi piroksen; prelom je troskvast. Pod m. se ovajajo v tej popolno diabazastozrnato zloženi hribini kakor zmesnine sledeče rudnine: plagioklaz , avgit, kloritovan deloma tudi serpentinovan divin in magnetit. Mikroskopična podoba tega melafirja je, ako se ne oziramo na mandeljne, katerih v tej naši hribini ni, natanko ista, kakor jo je opisal Rosiwal pri svojem me- lajirju sovrste A. (1. c. p. 215.) Neoziraje se na olivin, ki se nahaja tu gotovo, se ujema ta hribina z našim melafirjem (diabazom ) na str. 21. štev. 20a-[uovo] in z melafirjem na str. 32 štev 32. 29. Keratofir [novo]. Pečina, na kateri stoji grad „Tejf-ov“. Krov tejroviškega kambrija. Ker je opisal hribino tega kraja natančno, že Rosivval 'j , bi bilo brezpomembno jo tukaj iznova opisovati, da niso nekatere nove najdbe povod k temu. Makroskopično. Rosivval je imel pred seboj „sivozeleno afanitsko- jedrnato hribino, ki se lomi pločasto, in ki je v kosu takorekoč skri- ljasto (cf. spodaj štev. 33a) razkolna in troskvastega, povprek k raz¬ delili ploskvi školjkastega preloma. Naši kosovi so nasprotno rudeč- kastorjave, sivoerne, zelenkastosive ali umazanozelene barve. Jedrnati so sicer in se lomijo tudi deloma pločasto, nikakor pa ne moremo spoznati na njih „ takorekoč skriljastega u značaja (cf. spodaj štev. 34 b). Pod m. so se ujemali obrusi večinoma popolnoma s preparati, ki jih je preiskal Rosivval. Le v enem je našel avtor mnogo ugo¬ dnejše ramere. Zato mu je bilo možno določiti optično živcev, ki tvori osnovo. Eden individuum, je bil zelo dobro razvit v smeri M ploskve. Vzporedno k tej ga je sekal obrus. Razkolnost vzporedno s ploskvijo (001) P, smo razločevali zelo lahko. Lomni eksponent je bil, kolikor smo mogli preceniti ednak lomnemu eksponentu kanadskega balzama. Poševno potemuenje je bilo z ozirom na pokotine vzporedne z (001) P enako kotu -j-6° 15'; v konverg. pol. svetlobi smo videli pozitivno središnico (bisektrico), ki je bila nekoliko nagnjena proti vodoravni ravnini. Ako združimo ta opazovanja, moremo proglasiti živec, ki tvori osnovo za oligoklaz. S tem se ujema tudi opazovanje, da kažejo pla- l ) 1. c. 325 štev. 13. O petrografidnih svojstvih nekaterih hribin iz. zapadnočeškega kambrija 31 gioklazovi dvojčki (preiskani po A. Michei.-Levtjevi a ) metodi vedno le zelo majhna poševna potemnenja Oboje se pa slednjič zlaga prav dobro tudi s sledečimi Rosiavalovimi podatki (1. c. str. 326) „v osnovi se je ovajalo pri enakem ravnanju" (namreč mikrokemičnem) „poleg mnogo alkalij (Na je prevladoval nekoliko K) in poleg jasne reakcije na železo le zelo malo apnenega fluorosilikata." 30. Keratofir (Kremenjakov keratcflr), Nad razvalino „Tejrov“. [36.] Od omenjenega kraja navaja Roshval (1. c. str. 327) neki ke¬ ratofir, ki bi moral biti identičen z našim dvomljivim 2 ) keratofirjem str. 220 štev. 36. po podatkih priloženega lističa. Trije obrusi so tudi nedvomno identični. V dveh drugih se pa ovaja popolnoma jasno intratelurna generacija živca in kremenjaka v tem ko ni videti niti sledov kake kloritične rudnine. Zato bi smatrali morda to hribino preje za kremenjakov porjir. Ker so vzorci preveč razkrojeni ne mo¬ remo za sedaj izreči nikake brezpogojno gotove sodbe o končnem zaznamovanju te hribine. 31. Kremenjakov porfir. [37]. Iz Ouporske doline pri Tejrovn. 3 ) Makroskopično je jasno porfirastega zloga. V svetlosivi osnovi leže tolščeno sijajne kremenjakove, in medle živčeve tvorbe intra- telurne dobe. Na novem prelomu ne opazimo navadno nič drugega, med tem ko se pojavljajo na starih prelominah svetlozelene, olivastozelene ali slaborumenozeleue lise nedoločljive rudnine, ki je morda klorit. Pod m. izginejo popolnoma ravnokar navedene zelene tege. Zato se izraža tu tembolj porfirasti zlog. Največ vrastkov je od kremen¬ jaka. Ta rudnina je omejena le redkokedaj kristalografsko. (Enkrat smo videli piramido in prizmo.) Korozijske prikazni pa so nasprotno kaj popolnoma navadnega.. *) Rosenbusch, Physiogr. 3. izd. str. 669. 2 ) „Vorlfg. petrg. Bemerkgn. flber Gest. d. westbdhm. Gamb.“ Vorhandlg. d. k. k. geolg. R.-A. 1901. 3 ) V spisu „Vorlfg. Bern. I. t.“ naj se str. 220 štev, 37 čita tudi „Tejrov“ mesto „Tejrovic.“ - 32 XLI.II- K. Hinterlechner Živec moramo imenovati po njegovi naravi večinoma ortoklaz, deloma mikroklin in mestoma tudi plagioklaz. Oblike imenovanih živcev so večinoma nepravilne. Semintja so te rudnine tudi prelomljene vsled dinamičnih procesov, ki so vtisnili hribini prve sledove skrilja- stega zloga. Nerazkrojenih živcev ni videti več v njej. Večinoma so kaolinovani; tinjec je najbrže prvotna kakor tudi sekundarna zmesnina, klorit le sekundarna. Ponekodi je videti šestostrane popolnoma razkrojene stebriče, ki pričajo skoro gotovo za piroksen. Vse ravnokar navedene prvotne rudnine intratelurne dobe se nahajajo (morda z izjemo piroksena) tudi v osnovi. Vsaj kremenjak in sljuda tvorita gotovo nepravilno omejena zrna. Sljuda je bila v drugi generaciji premajhna, da bi jo mogli spoznati gotovo (mikrogranitski kremenjakovporfir). Tu nam preostaja sedaj le še, da opišemo omenjeno „prve sle¬ dove skriljastega zloga O živcih smo rekli, da so semintja prelom¬ ljeni. - Razen tega, da je živec prelomljen opazujemo dalje tudi, da je ta, kakor tudi sljuda vzporedno razvrščen. S svojimi progasto raz¬ tegnjenimi, nepravilno omejenimi oblikami dokazuje zlasti poslednja rudnina, da so izpi’emenili dinamični procesi deloma to hribino. 32. Melafir. [38]. Pečina na zah. pobočju „ Visokega vrha" vzh. od Tejrovic. Makroslcopično se (a hribina skoro kratkomalo ne da ločiti od drobnozrnatega melafirja (oz. diabaza) zgoraj pod štev. 28b. Pod m. se ujema pri tem popolnoma z Rosiwalovim melafirjem sovrste A (1. c. str. 215) in z našem melafirjem štev. 28b. oziroma z onimi hribinami, ki jih naštevamo ondi. Nje mineraloški sestav je: avgit, deloma prekrojen v ldorit, plagioMaz (maksimum poševnega potemnenja je 28°, zato je najbrže labrador), kloritovan in deloma v CaC0 8 prekrojen olivin in magnetit. Zlog je diabazastozrnat; man¬ deljni so iz Monta (zunaj) in kalcita (znotraj). 33. Keratofir. a) Pečina „ Vejrovlca“ v Ovporski dolini [89]. Ako se ne oziramo na skrilavost, je ta kos makroslcopično po¬ polnoma enak n takorekoč skrilavo’ 1 razkolni hribini iz katere so skale, na O petrogr&fičnih svojstvih nekaterih hribin iz zapadnočeškega kambrija. 33 kojih stoji tejrovski grad; mikroskopično se ne razlikuje od njega sploh nič. Primerjaj zgoraj štev. 29. b) lepo skladorita hribina od mesta: „za Vejrovko 11 [novo]. Ta hribina se zlaga z Rosiwalovim keratofirjem 1. e. štev. 13. in je specialno taka kakor ona, ki smo jo opisali pod štev. 29. Kera- tofir od ravno omenjenega kraja in oni pod a) tvorita popolno para¬ lelo z onima keratofirjevima različkoma, katera sta popisala Rosi\val in avtor zgoraj pod štev. 29 od skal, na katerih stoji tejrovski grad. Ker je plagioklaz razmeroma malo razkrojen, smo ga določili v dveh slučajih optično. Oba obrusa sta bila pogodena vzporedno s ploskvijo (010). Na teh smo opazovali sledeče razmere: omejena sta bila po ploskvi (001) in po neki prizmi. Razkolnost vzporedno ploskvi (001) je bila v obeh slučajih zelo popolna. Po mnogih pokotinah se je jela rudnina zazkrajati polagoma. V obeh prerezih je bila pozitivna središnica skoro popolnoma na¬ vpična na nju. V enem je bilo poševno potemnenje enako kotu -+- 7° 25', v drugem pa + 10° 50'. Drugi prerez je bil dalje še obdan od 00137 mm širokega pasu, v katerem je doseglo poševno potemnenje le + 0° 55'. Ploskev opt. osij je ležala vedno tako kakor zgornje poševno potemnenje. Lomni eksponent je bil v vseh slučajih le zelo majhen. Cenili smo, da je enak onemu kanadskega balzama. Ako združimo vsa zgornja opazovanja, lahko porečemo: v vseh, tudi v najekstremnejših slučajih (pas ob robu), smemo menda pro¬ glasiti plagioklaz za oligoJdaz. Naj večje zgoraj navedeno poševno po¬ temnenje odgovarja plagioklazu, ki se ujema skoro poponoma z zmesjo Ab. t An^ drugo pa plagioklazu, ki se približuje zmesi Ab i An v Pas ob robu, kot zadnja in torej najbazičnejša tvorba, pa je oligoklaz, ki leži med zmesema Ab :l An i in Ab., An r Največje poševno potemnenje v dvojčkih po albitovem zakonu je pa bilo tudi vedno tako majhno, da se ujema z njim zgornja določba popolnoma. c) od „Cangrovne“, Duselov paradoksidski skrilavec [40]. Ako se ne oziramo na že precejšnji živcev razkroj v tej hribini potem jo smemo takoj istovetiti s keratofirjem od „za Vejrovko“ štev. 33 b. Živca ni bilo mogoče določiti. Vestnik kral. čes. spol. nauk. Trida II. S 34 XLIII K. Hinterlechner : d) pri „Zaagerkreuzu“ co. ‘278. [43]. Mahroskopično je ta hribina sive do sivozelene barve. Prelom je troskvast, zlog pa jedrnat. Pod m. se je dognalo, da je z ozirom na mikrostrukturo in razkroj popolnoma enaka Rosivvalovejiu keratofirju (1. c. str. 325). 34. M e 1 a f i r, a) sovrsta E. Pri „Zangerkreuzu“ cci. 278. [41]. Mahroskopično : Barva je skoro vijoličastordeča, zlog je jedrnat, lom pa škindrav. S prostim očesom ne opažamo nikakih mandeljnastih tvorb. Pri primeri z melafirjevo so vrsto E (spredaj štev. 21 b) sta si obe hribini tako enaki, da jih skoro ne moremo ločiti. P. m. se ovajajo kot zmesuine sledeče rudnine, Latvasti plagio- klaz, čigar tvorbe leže popolnoma nepravilno razvrščene, in ki so do¬ cela razkrojene; določiti jih nismo mogli. Olivina ni bilo moči doka¬ zati. Mestoma se nahaja nekaj limonita, ki ga je opazoval že Roshvai., in ki se dela morebiti iz olivina. Rude ( magnetit) se nahaja mnogo v tej hribini. Mandeljni so večinoma napolnjeni s kalcitom, ki je v njih najmlajša tvorba. Starejši od tego je kremenjak, s kojim so prevlečene stene posameznih mandeljnov. 6) Tinjčev diabazmelafir, sovrsta A |45J. Spljaka (oblica) iz zgornjega dela Ovporske doline. Mahroskopično je ta hribina srednjedebelo do drobno-zrnata. Vobče je sivorjave barve s temnosivo skorjo, ki je nastala vsled prhnenja. Oblika kosa: je nepravilno oblicasta. Pod l. zapazimo živec , neko piroksenovo rudnino in Motit. Pod m. pa razlikujemo razen teh še neko rudo (magnetit), mushovit in klorit. Poslednji dve rudnini ste sekundarne. Olivina nismo mogli dokazati neovržno v obrusu, V enem (toda le enun samem) slučaju smo opazili rombičen prerez nekega razkrojenega s kloritovimi sferoliti popolnoma napolnjenega kristala, ki je bil morda olivin. Zlog je diabazastozrnat. Plagioldaz je ovajal v enem prerezu, ki je bil vzporeden s plo¬ skvijo (010) potemnenje — 30° 40'. Po tem bi odgovarjal zelo kislemu O petrografičnih svojstvih nekaterih hribin iz zapadnočeškega kambrija. 35 bitovnitu Ab x An a — Ab, An 4) kar se sklada približno z določbo plagio- klaza zgoraj pod štev. 20 a in 26. Avgit je vijoličastosiv. Posebnega ni videti na njem ničesar. V kotili med živcevimi latvami smo opazovali veliko Moritovih sferolitov. Primerjaj zgornje podatke z Rosiwalovim opisom njegovega mela- firja sovrste A. (I. c. 215) in z našimi opisi zgoraj pod štev. 20 a, 26 in 28 navedenih hribin. 35. Keratofir [novo]. Pri treh skalah („Bei drei Felsen“)' Od te hribine smo imeli 2 vzorca. Eden je temnordečerjave, drugi skoro sivovijoličaste barve. Zlog prvega je biljedrnat drugega pa porfirast. Kot skupen znak moremo navesti kvečiemu škindrav lom, daleko segajoč razkroj, in da se nahaja v njih velika množina limonita Pod m. smo spoznali dve generaciji živca, ne da bi bili mogli določiti narav te rudnine. Živec, ki tvori osnovo, kaže le mala po¬ ševna potemnenja. Semintja se celo vidi, kakor da bi potemnel vzpo¬ redno. Kratke njegove latve so fluidalno završčene. Med njimi smo videli včasi neko zeleno rudnino. Rude se nahaja razmeroma zelo veliko. Določitev te hribine naj se smatra hipotetičnim, ker temelji le na opazovani mikrostrukturi in na omenjeni zeleni sekundarni rudnini. 36. Polimiktni drobniški konglomerat (drobniška brečija) [novo]. Jugozap. od c6. 420, v mapi severno od končnice „en“ imena „Bei drei Felsen". MakroskopiSno. Barva raznih kosov je bila rdečerjava, umaza- nosiva, ali sivkastozelena. Starejše hribine, ki so v teh kosih, so bile nukroskopične ali pa tudi le pol manjše kot pest. Posamezni drobci so bili v nekaterih koscih popolnoma obrušeni in oglajeni v drugih vzorcih pa popolnoma robati. Zato moramo imenovati to hribino brc¬ ajo. Prod, ki se nahaja v njej moremo sledeče razrediti. a) felzit, pod m, je ta agregat kremenjaka, živca ter sij ude; b) kremenjakom in playioklazovi drobci', c) kvarcit. ki ima v sebi oglenega prahu; 3* 36 XLIII. K. Hinterlechiier: d) drobniški skrilavec (?); c) majhen drobec (?) keratoftrja. Lepilo je zelo drobnozrnat kremenjakov razdrobek, kateremu so primešane glinastoogljene snovi ter sljuda (sekundarna?). V lepilu se nahajajo mnoge sekundarne rudnine. Te so: hlori- tove tvorbe (zeleni sferokristali), karbonati in limonit. Vmes se na¬ haja brezdvomno tudi avtigenni kremenjak. Drobcev sivega paradoksidskega skrilavca nismo opazili. Ker pa navaja 1 ) Rosivval „kot bistveno diagnostičen moment za krovni kon¬ glomerat tejroviškega kainbrija 11 , „ cesto prisotnost sivega, paradoksid¬ skega skrilavca, smemo morda nazvati ta konglomerat (mestoma brečijo) kot podlogo Natančnejši podatki se bodo nahajali o tem v delu, ki ga priobči svoječasno g. prof. Jahn. 37. Jedrnati drobniški peščenjak. Karlov pri „Novem Joahimovem 11 . Makroskopično je navidezno porfirast in nekoliko skrilast, svetlo- rjave barve ter tenkoploščastega loma. Na razpokah se nahaja mnogo limonita. Pod m. opazimo skoro nerazrešno zmes kremenjakovih in živcevih zrn poleg nekoliko sljude in mnogo limonita. Da smo se pre¬ pričali o živcevi prisotnosti smo vporabili Beckejevo tinkcijsko metodo se H Fl in z aniliuovim modrilom. Zlog je zato navidezno porfirast, ker se nahajajo tuintam veliki, od okolice se takoj razločujoči, razkro¬ jeni živci. 38. Sericitski drobniški skrilavec [novo]. COte 348. sev.-zap. od „Broumy“. Makroskopično je ta hribina temnosive barve, skrilastega zloga ter povprek k skrilavni ploskvi škindravega loma. Pod m. vidimo kre¬ menjak, živec, sljudo in sericitsko lepilo. V obrusu je ta hribina popolnoma slična onim angleškim drobniškim skrilavcem, ki jih na¬ vaja 2 ) že Roshval. *) Rosiwal „Petrogr. Cliarakteristik einiger Grauwackengesteine aus dem Tejrovicer Cambrlum". Verhandl. d. k. k. geol. R.-A. .1894, p. 401. 2 ) Rosivval 1. c. str. 403 opomba 2. O pefrografičnih svoj sivih nekaterih hribin iz zapadnoceškega kambrija. 37 L. Profil od mesta, ki leži nasproti vasici „Šlovice“ do „V Luhu“. 39. Diabaz [novo]. Neposredna podloga tremošenskega konglomerata; Luški profil sev. od vasice „Skrej“ nasproti „Mileč W.“. Makroskopično ne moremo ločiti imenovane hribine od našega diabaza, ki ga smo navedli spredaj pod štev. 19, c, /3. Pod m. se vidi popolnoma razkrojena in sicer v karbonate, klorit, kaolin in v kremenjak. Samo o kloritovib tvorbah domnevamo, da so nastale iz avgita. Ako sodimo po velikosti hipotetičnih avgi- tovih zrn, bi smeli smatrati navedeno hribino kakor identično s kako bolj debelozrnato diabazovo sovrsto, ki smo jo opisali zgoraj pod štev. 19. To smo opravičeni sklepati tudi z ozirom na nahajališče. Zgoraj omenjeni kraj leži namreč v meri celega skladovnega kompleksa na levem bregu Berovne. 40. Melafir (olivinov diaiiaz). Nasproti vasici „Šlovice“ ob „Berovni“ v vznožju njenega brega. Makroskopično je temnozelenkastosive do črne barve. Zloga je skoraj-jedrnatega ter razpada v klade. Dalje kaže svetlikajoče se drobne plagioklazove lamele, a v sebi ima tudi nekaj malega (s solno kislino dokazanega) CaC0 3 . Makroskopično je ta hribina skoraj po¬ polnoma enaka našemu melafirju (diabazu), ki ga navajamo zgoraj pod štev. 20 a, 26, 28 b in 32. — Strogo je ločen od podloge in od krova (glej sliko 1, spodaj pri štev. 42). Pod m. uvidimo, da moramo smatrati zgoraj imenovano hribino popolnoma identični z Rosivvalovim melafir jem, sovrste A. (1. c. str. 215) oziroma z neko hribino, ki jo je nazval isti kakor olivinov diabaz. Kot prvotne ‘zmesnine navedene hribine smo opazovali plagioklaz, rdečkastorjav do vijoličast avgit, močno razkrojen olivin, neki rjav bisilikat (roženec) in neko rudo ( magnetit in ilmenit). V prerezih, ki so vzporedni s ploskvijo M (010), kaže plagioklaz poševno potemuenje [z ozirom na pokotine po P (001)] — 2° 30' do — 5" 35'. Zato ga smemo smatrati najbrže za zelo kisel andezin 38 XIII! K. Hinterlechner: Ab s An 2 (ali za zelo bazičen oligoklaz Ab 2 An x ) v razliko od plagioklaza, ki smo ga opisali zgoraj pod štev. 26 in 34 b. Razkrojine te rudnine so kaolin in brezbarvena sljuda. Monoklinski piroksen je kakor v prejšnjih sličnih slučajih rdečka- storjave do vijoličaste barve; dalje kaže svojo značilno razkolnost ter oblike osemstranih ali latvastih, bolj redko nepravilno omejenih likov. — Olivinu v prilog govore šesterokotni, bisimetrični prerezi svetlo- zelene (do svetlosivozelene) barve. Ti kažejo dva sistema pokotin. Od teh leži eden vzporedno z vertikalno osjo latvastih likov; drugi pa je k prvemu navpičen in vzporeden z ravnino optičnih osij. Opazovana disperzija je p C v. — Olivin je izpremenjen v imenovani hribini v serpentin , kalcit in Morit. Med razkrojinami domnevamo tudi neko amfibolovo rudnino, a dokazati je nismo mogli. Rjav amjibol smo videli le v nekaterih nepravilno omejenih prerezih. Izmed teh nam je kazal eden vzporedno s svojo podolžno osjo en sistem zelo popolnih toda maloštevilnih pokotin. Vzporedno z njimi je ležala ploskev optičnih osij in c. Različne absorbcije nismo opazovali. Da vidiš, kako leži ta malafir (diabaz) primerjaj podatke spodaj pod štev. 42. 41. Drobniški skrilavec [47]. Od istega mesta kakor pod štev. 40 navedena hribina (primerjaj sliko 1. na str. 40). Zgoraj opisani melafir deli naš drobniški skrilavec v dve etaži. Razločka med krovno in podložno hribino ni možno spoznati ni ma- kroskopično v kosu ni pod drobnogledom. Prof. Jaiin zaznamuje pod¬ ložni kompleks kot „brezskladno hribino, ki razpada v klade" krovni kompleks pa kot „skrilasto hribino/ Makroskopično. Vzorci obeh teh hribin, recte: obeh horicontov so temnosive barve in drobnozrnatega do jedrnatega zloga. Kakor zmesnine spoznamo kremenjak, semintja neko tinjcevo rudnino in redko neki živec. Pod m. smo videli vse ravno omenjene elemente. Razen teh so se pa ovajali, v veliki množini še mali premogovni delci in neka rudnina, ki je bila kakor vse druge, nepravilno omejena, ki ni kazala nikake razkolnosti, in ki se je odlikovala po visokih interferenčnih barvah. Določiti se ni dala. O petrografičnih svojstviTi nekaterih hribin iz zapaduočeškega kambrija. 3 C) Tudi lepilo sestaja iz zgoraj imenovanih rudnin. Ti drobniški skrilavci so slični preparatom iz hribin od onih mest iz Angleškega, ki jih navaja Rosiwal 1. c. str. 403 opomba 2. Pri naših vzorcih so le posamezna zrna bistveno večja. 42. Spesartitu sličen diorit z avgitom. u) Dolinica „k parizkam“ nad Luhom, vloga v paradoksidskem skrilavcu. Makroskopicno je ta hribina le nekoliko temnejša kakor enako imenovani vzorec „iz grape pod Tejrovicami 11 (cf. zgoraj štev. 13.) in popolnoma enaka Rosivvalovemu diabas-dioritu (1. c. str. 211). S slednjim se ujema tudi pod drobnogledom tako popolno, da smemo smatrati oba vzorca identičnim, ker se razlikujeta le po ne¬ katerih nebistvenih posebnostih (stadij razkroja). Bistveni zmesnini sta tudi tukaj: rjavi rohneč in neki živec ; apatitove latve in magnetit so primeski; ilmenit in levkoksen se na¬ hajata pri nas le v redkih slučajih, avgit je prezrnesek Motita nismo zapazili, nasprotno se ovaja tukaj cirkon. Amfibolitska zmesnina je, v kolikor ni razkrojena, rjava kakor v Rosiwai,ovi hribini. Ovaja se nam po vseh onih optičnih lastno¬ stih, ki smo jih že navedli pod štev. 13. Le njen idiomorfizeui ni tukaj tako popolu, kakor v hribini „iz grape pod. T.“ Amfibolov razkroj se ovaja v opisani hribini različno. Pred vsem se izpreminja v neko zeleno rudnino, ki kaže jasen pleohroizem (svetlozeleno in slabo modrikastozeleno; elast. osij za te barve ni moči natanko določiti). Njen zlog je vzporedno ali zmedeno (drobno-) vlaknast. Poševno potemnenje je le prav majhno. Najbrže je ta ru¬ dnina klorit. Dalje naj navedemo kakor sekundarne tvorbe kalcit, kremenjak in slednjič epidot. Predno se ta rudnina razkroji obledi splošno. Živec se ovaja kot plagioklaz. Ta se vidi kakor bi bil oprašen. Poleg alotriomorfnih oblik kaže tudi še vlaknaste inlatvaste like. Vsled upliva vzdušnin je zelo močno kaolinovan, (?) ceolitovan oziroma prekrojen v kalcit. Semintja je nekoliko rdeče barvan. Med vsemi tvorbami je živec najmlajši. " Piroksen je razven malih ostankov popolnoma prekrojen v Mo¬ rit, epidot in kalcit. Ako smo ga zasledili nerazkrojenega, je skoro brezbarven ali zelo bledozelene barve. 40 XLIII K. Hinterlechner: Apatit in magnetit sta naj starši izločbi. Oba sta skoro idio- morfna. Cirkon se je nahajal pogosto v obliki brezbarvnih, optično pozitivnih, enoosnih zrn, ali pa v latvastih oblikah. b) nasproti vasici „Slovice u [novo]. Predno preidemo k petrografičnemu opisu te hribine od zgor¬ njega kraja, naj podamo izjemoma na podlagi zapiskov g. prof. Jatina na tem mestu nekoliko geoloških podatkov. Pod naslovom „vis-a vis Šlovic “ je dobil in preiskal avtor teh vrstic 4 kose. Enega izmed njih smo navedli zgoraj pod štev. 40. Dva druga sta zgoraj pod štev. 41. opisana kot drobniška skrilavca, četrti kos je pa ta naš spesartit. Naslednji obrazec nam kaže, kako se zlagajo vse te tri hribine. Pomen znamenj: d 1. in d 3. = drobniški skrilavec, cf. zgoraj štev. 41. — m. (o—d) — melafir (olivinov. diabaz), cf. zgoraj štev. 40. — 4. sp. dio. — spesartitu sličen diorit z avgitom. Spesartitu sličen diorit z avgitom je torej: 1. mlajši * 1 2 3 ) od melafirja (olivinovega diabaza); 0 V dokaz, da spadajo vse enako imenovane hribine med najmlajše pro- dorine, navaja SlavIk (1. c. str. 30—32) naslednje: 1. pod Skkivanom se vidi taka greda v spilitu; 2. na levem bregu Javorniškega potoka se vidi blizu njegovega iztoka v Be¬ ro vnko pri Kosteuku spilitova greda obenem z „monconitaplitom“ v intruzivnem jedrnatem diabazu; 3. mesto (katero navaja Jahn iz KaraseSke doline), kjer je prodrl „avgitov- diorit“ paradoksidski skrilavec diskordantno; O petrografičnih svojstvih nekaterih hribin iz zapadnočeškega kamelija. 4p 2. je prodrl vse tri ostale hribine, ter je 3. lahko greda ‘) v Rosenbdschovem smislu ali pa ima le obliko grede. — Makroskopicno je naš kos enak Rosivvalovemu diabaz-dioritu (1. c. str. 211), ako se ne oziramo na njegovo slabozelenkastosivo barvo. Pod m. opazimo tudi tukaj kot bistvene zmesniue rjav amfibol in plagioklaz. Prezmeski so avgit in olivin , primeski apatit , magnetit in ilmenit (poleg levkoksena). Omenjeni rudi se pa nahajate tukaj le v zelo majhni množini. Olivin in avgit dasta hribini znašaj porfirastega zloga, oba sta namreč razvita v dveh generacijah. Teh ne ločimo lahko. Glede oblike posameznih zmesnin naj omenimo tu še sledeče. Rjavi amfibol je imel večinoma obliko igel in latev. Te so postajale na obeh koncih vlaknaste ter so bile le v prizmičnem pasu (toda tudi tu ne vedno) pravilno omejene. Včasih je bil amfibol tudi docela ne¬ pravilno omejen. Prerezi, ki sečejo prizmični pas navpično, so kazali sicer trase ploskev (110), in (010). V primeri z isto rudnino iz hribine, ki smo jo popisali zgoraj pod 13, je pa amfibol tu precej nepravilno omejen. Amfibol je tedaj hipidiomorfen. Enake razmere se ovajajo pri monoklinskem piroksenu in pri olivinu, med tem ko je progasti živec popolnoma alotriomorfen. Magnetit je idiomorfno razvit. O ilmenitu pa nemoremo podati radi močnega razkroja v levkolcsen nikakih natančnejših rezultatov. Iz teh opazovanj sledi, da moramo imenovati zlog v tej hribini hipidiomorfen. Relativne starosti olivina, avgita in roženca nismo mogli dognati. O lastnostih navedenih zmesnin velja vse, kar smo povedali zgoraj pod štev. 4, 13 i. t. d. Kaolin, kalcit, klorit, (?) pilit in epidot se nahajajo — kot sekun¬ darne tvorbe. 4. „diabazdiorit“ avtorjev od Vosnika, krov kambrija [33] in 5. enovstveno enakost s porfirovitimi dioriti raJconiSJce okolice, ki so tudi najmlajše tvorbe one krajine, in ki imajo skupno z večino izmed „avgitdioritov“ vz.-j.-vz. smer. ’) Avtor sam ga ni imel prilike videti, toda prof. Jaun ga je nazivljal v po¬ govoru vedno gredo (ali pa apofizo). 42 X1III. K. Hinterlechner: M. Izliv Zbirovskega potoka v Berovno, preko mlina „na Šlapnicr‘ do „Dolge gore“. 43. Drobnjaki. o) drobniški peščenjak, mikrobrečija temnosivočrne barve. Podloga tremo- šenskega konglomerata pri Šlapniškem mlinu [48]. Primerjaj opis črnega drobniškega peščenjaka pri Rosiwalu (1. c. str. 402, štev. 4). b) drobniški peščenjak (mikrobrečija) rjavosive barve. Slapnice ,,Dl.-Hora“, peščenjak pod paradoksidskim skrilavcem. Makroskopično je poslednja hribina drobnozrnata, rjavosive barve in se razlikuje na prvi pogled od zgornje. Pod lupo razlikujemo kre- menjakova zrna poleg neke rjave zmesnine. Pod m. se je izkazala ta hribina identična z drobniškim peščen¬ jakom od lovske hišice „Slapi“. Tega je popisal Rosivval (1. c. str. 404-405). N. Dolga gora, Jezero, Čihatko, Slapi, Lipa, Ostrovec, Mlečice, Žakovina, Lohovički. 1 ) 44. Keratofir. a) zah. pobočje gore „Dubinki ! ‘, pečine pri„Jezeru“ ob Zbirovskem potoku juž. od co. 263. sev. od cč. 379. — [70 ] h) pečine ob predoru potoka pri „Jezeru"; Zbirovski potok sev. od lovske hiše „Slapi‘‘ [novo]. c) vložek v paradoksidskem skrilavcu Buhavskega kamnoloma pri lovski h. Slapi [51]. d) juž od co. 288, z. j. z. od co. 354 pri „Slapi-Fodmoki LI [53J. e) juž od co. 354 in od lov. hiš Slapi [novo]. /) nasproti gori „Lipa“ juž od co. 354 [novo]. g) Zbirovski potok juž od Podmoškega mlina [54]. h ) gora „Lipa“ [52]. i) lov. hiš. „Ostrovec u [novo]. j) Kamnolom na levem bregu Zbirovskega potoka nasproti Jankovskem mlinu [57]. k) c6. 333. sev. zap. od Ostrovca ob Mlečiškem potoku [60]. l) kamnolom sev. od c6. 415. jug. zap. od co. 333. zap. od Ostrovca [novo]. *) Ako zvežemo zgoraj navedene kraje na karti s črto, se ujema njena smer, izvzemši majhne odklone, skoro natanko s smernico (s. vz. — j. z.) sedi- mentarnik skladov. Opraviti nam je torej tukaj le z večjimi razvrščenimi naha¬ jališči. Odtot izvira večkratno ponavljanje iste hribine. O petrograiiSnih svojstvih nekaterih hribin iz zapadnočeškega kambrija- 43 Makroskopično so bili naši kosi uraazanosive do teumozelenkaste ali tudi rdečkastosive barve, jedrnatega zloga in plitvo školjkastega ali škindravega loma. Na razpoklinali se nahaja limonit v veliki množini. Izločb intratelurne dobe ni opaziti v tej hribini. Pod m. razlikujemo le v redkih slučajih porfirast zlog. Ta na¬ staja vsled izločbe dveh živcevih generacij. Osnova sestoji razen iz te zmesnine tudi še iz neke zelenkaste rudnine, katero navaja že RosiwAL (1. c. str. 325). Mestoma se pa vidi tudi nekoliko kremenjaka poleg magnetita. Kot sekundarno tvorbo opažamo cesto kalcit. Redki živcevi vložki niso bili primerni, da bi izvršili popolnoma gotove opt. določbe. Gotovo je le, da se nahaja ueprogast, vzporedno potemnujoč živec poleg progastega. Prvi je najboljgotovo ortoklaz , zadnji morda albit (?). O drugih lastnostih te hribine podaja že Ro- siwal v svojem spisu dovolj podatkov (1. c. str. 325—327). Tukaj naj le še omenimo, da se nahaja kalcit v zelo veliki množini, in da tvori cesto mandeljne. V zvezi s tem naj slede še sledeči podatki. Moj prijatelj dr. F. SlavIk mi je poslal 18 kosov od spodaj navedenih mest v pri¬ mero z materijalom, ki ga je nabral g. prof. Jahn. Izmed teh vzorcev so bili sledeči keratofirji. u) desni breg Lohoviškega potoka, juž. od mesta, ki se imenuje „v gorah 1 ', cd. 447. Makroskopično je ta hribina slična našemu keratolirju zgoraj pod a) in i). Pod m. se nam pa kaže jednako z vzorcem pod l). V primeri s to je pa bolje ohranjena in ima v sebi neko zeleno jasno pleohroitično, kratkostebelčasto rudnino iz amfibolove skupine. P) Zap. od Salzberga, co. 418. Enkrat smo videli vrasel živcev dvojček, ki je popolnoma pre- krojen v sljudo in v kaolin. Ta hribina je makroskopično kakor tudi p. m. identična z hribino zgoraj pod /). y) Terešovska huč desni breg Mlečiškega pot. sev. od c 6 . 404, Makroskopično je ta hribina zelo slična vzorcu, ki ga navajamo zgoraj pod g. Pod m. vidimo kot zmesnine skoro popolnoma v kalcit prekrojen pl a gi°klaz , že večkrat omenjeno zeleno rudnino (klorit), ki je razkrojena, in neko rudo (magnetit). Ker ima ta hribina zelo veliko 44 XLI1I. K. Hinterlechner: CaC0 3 v sebi, in ker se razkraja živec skoraj brezizjemno vedno v kalcit, menimo, da spada ta zmesnina morda k bazičnim členom plagioklazove vrste. Iz drugih zmesnin bi se namreč komaj moglo izločiti toliko Ca kar ga rabi opazovani CaCO. t . Zato imenujemo to hribino le hipotetično keratofir. ') d) vrh. Cihatka pri TereSovu. Makroskopično je ta hribina slična oni, ki jo navajamo zgoraj pod d ; pod drobnogledom ji je popolnoma enaka. e) Vejvanov, Vrh sev. od Cihadla. Makroskopično je temnozelenkastosive barve, gosta, ter tros- kvastega ali mestoma školjkastega preloma. Pod m. kaže, da je se¬ stavljena iz fluidalno urejenih, razkrojenih plagioklazovih mikrolitov. Med temi se nahaja kot intersticijalno izpolnilo neka zelenkasta, ne ple- ohroitična rudnina (? razkrojina kakega bisilikata) in neka ruda [ma¬ gnetit). V tej hribini se nahaja dalje mnogo sekundarno nastalega kalcita. 54. Felzit. a) od sev. zap. pobočja griča co. 401. juž od „Skreja“ vložba v paradoksid¬ skem skrilavcu; b) vložba v paradoksidskem skrilavcu Volge gore ob poti od Zbirovskega potoka (Jezero) v Skrej, j.-zap. od c6. 401. sev. od Priskričkega hriba, juž od črke „M“ pri imenu „Slapnicer M “ ; c) vložba v peščenjaku s paradoksidskem skrilavcem, vsh. od co. 396. zap. od Podmoškega mlina, ob cesti ; d) nive pod Ostrovsko lovsko kočo; e) juž. od CO. 397, s. vz. od c6. 357, sev. od Ostrovske koče ob MlečiSkem potoku; f) sev. vz. od co. 363, jug. vz od co. 402, vz. sev. vz. od Mlečic-, g) vz. od Mlečic. spodaj v dolini, ob kolovozni poti, kipelja iz doline Mle- čiikega pot. v Mlečice\ h) zap. od co. 391. juž. od Mlečic ; i) v dolinici vz. od Zakovine, jug. zap. od Mlečic, apoliza v paradoksidskem skrilavcu ; j) vz. odco. 413, zap. od co. 391. sev. sev. vz. od Lohovička, podloga spod¬ njega kambrija; k) s. zap. od križa v dolinici sev. od Lohovička. l ) Omenimo naj na tem mestu, da nam kaže imenovani dvomljivi keratofir gotovo sličnost, kar se tiče zloga, in kakor se dozdeva tudi z ozirom na mine¬ raloško sestavo, z mnogimi osnovami nekaterih melafirjev oziroma spilitov (n. pr. od Dilenburga, od Schneidemiihle Kopf, Ilmenau). Nerazkrojene vzorce bi uvrstili morda med te. O petrografičnih svojstvih nekaterih hribin iz zapadnočeškega kambrija. 45 Makroskopično so naši vzorci različne, in sicer sive, temnosive, rumenkastosive, večinoma pa sive do umazanordeče barve. Kar se tiče zloga, so kosci, ki smo jih navedli zgoraj pod c (deloma), i in j, vsled vraslega živca in kos pod i vsled dveh generacij živca in kremenjaka porfirasti. Z ozirom na velikost zrn v osnovi moramo imenovati vse kosce jedrnate. Lom je škindrav. Pod m. se ovaja poleg porfirastega zloga tudi še fluidalni (veči¬ noma) in (redko) drobnozrnati zlog. Pri porfirastem zlogu ne opa¬ žamo skoro nikdar fluidalnemu zlogu odgovarjajoče razredbe osnovnih zmesnim Navadno so vse zmesnine alotriomorfnozrnato razvite. Kremenjakom vložki nam kažejo pod m. zelo lepe korozijske prikaze, sicer pa ne opažamo na tej rudnini nobenih posebnostij. Da smo določili živec intratelurue dobe, smo preparirali iz kosa, ki ga navajamo zgoraj pod i kristal, ki je imel razvite sledeče ploskve: (010, 0001) T in (?) I. Ta kristal smo obrusili vzporedno (010). Po¬ ševno potemnenje je znašalo -f 18° 15'. Ta živec se sklada tedaj skoro popolnoma s čistim albitom Ab. Neovržnega dokaza, da se nahaja ortoklas med vložki, sicer ne moremo doprinesti, a skoro gotovo je tudi ta poleg odbita v tej hri¬ bini. Omenjeno domnevanje se opira le na to, da smo opazovali ne- progaste prereze, ki so potemneli vselej kadar je bil opazovani sistem pokotin vzporeden z enim nikolom. Oblika teh prerezov je bila kratko latvasta (v podolžni smeri trasa M?). Na enem koncu so bili pre¬ rezi priostreni (? trase T in l) na drugem pa povprečno odrezani (?~P ali oj). Vzporedno z zelo popolno razkolnostjo je ležala os večje, navpično k nji os manjše prožnosti. Zelo veliko živcevih vložkov nam kaže jako drobne dvojčkaste pločice. Semintja smo videli tudi za mikroklin značilni mrežasti zlog. Poševno potemnenje je v posameznih lamelah vseskozi zelo majhno. Živec intratelurue dobe, kakor tudi osnovni, je močno razkrojen in sicer večinoma v muskovit in kaolin. Le prav redkokedaj se nahajajo posamezni deli, katere smemo z ozirom na visoke interferenčne barve smatrati za karbonate. Z ozirom na različno izobrazbo osnovnih zmesnin moremo raz¬ ločevati vobče med našimi kosi dve felzitovi sovrsti. V enem slučaju so fluidalno razvrščeni živci latvasto razviti. V intersticijih med njimi se pa ovaja kremenjak. Tega smo spoznali brezdvomno s pomočjo Beckejeve metode, ’) po kateri smo jedkali l ) „Unterschcidung von Quarz uud Feldspath in Dunnschliffeu mittels Fiir- bung“. Tschermak. Min. petr. Mittheilgn. 1888. X. 90 in 1891, ter XII. str. 257. 46 XLIII. K. Hinterlechner: obruse z jedavčevo kislino in barvali z anilinovim modrilom. Druga sovrsta (zgoraj pod c, d, f, i in j) pa nam kaže (ako vporabimo v spoznanje kremenjaka isto Beckejevo metodo) zgoraj omenjene zmesuine v obliki nepravilno omejenih zrn. Specialno kosi, ki so na¬ vedeni zgoraj pod i in j pa kažejo pod m. take razmere, da bi jih imenovali skoraj mikrogranitske' Se li nahaja v osnovi poleg kremenjaka in živca tudi prvotna sljuda, ni popolnoma gotovo. Neka prvotna rudnina ( magnetit) in sekundarna sljuda se nahajate brezdvomno v njej. Poslednja se pa ne da ločiti od sljude, ki je nastala eventvalno prvotno. O neki bledozelenkasti, v enem slučaju rjavkasti in tedaj močno dvolomni rudnini razpravljali bomo še pozneje. Mandeljni so, kjer smo jih opazovali, napolnjeni s kremenjakom in kalcedonom. 46. Peščenjak, y kojem se nahaja mnogo limonita. Zbirovski potok pri Jankovskem mlinu. Barva njegova je cinobrastordeča. Zlog je jedrnat. V votlinah se nahajajo sekundarne kremenjakove tvorbe. Pod m. se je izkazalo, da jo zlog klastičen. Hribina sestaja namreč iz zaokroženih malih drobcev neke rdečkastorjave rudnine. Kot lepilo se ovaja kremenjak. 47. Melafir. Nad (juž.) Jankovskim mlinom (zgoraj na planoti). — Oblika: oblica. Barva te hribine je na novem lomu siva. Barva preperele skorje je pa sivorjava. Zlog je drobnozrnat. V prepereli skorji opažamo limonitične psevdomorfoze po olivinu. Pod m. Zlog je porfirast, in sicer vsled dveh generacij plagio- klaza in neke popolnoma razkrojene rombične rudnine, ki je najbrže olivin. V osnovi je razen imenovanih zmesnin le še neka ruda — magnetit. Steklene snovi radi predaleč poseglega razkroja ne moremo do¬ kazati popolnoma gotovo. Izmed sekundarnih tvorb naj omenimo po¬ sebno kalcit, katerega se nahaja zelo veliko, nekoliko kremenjaka (?) in neko kloritovo rudnino. O petrografičnih evojstvih nekaterih hribin iz zapadnočeškega kambrija. 47 Plagioklazi se odlikujejo po zelo velikem poševnem potemnenju (nad 25°). Razkrojena rombična rudnina je izpremenjena kakor v Ro- siwalOvem melafirju (sovrste C 1. c. str. 2±6), popolnoma v karbonate in deloma tudi v Morit. Zlog, ki nam je znan od razkrojenih olivinov, nas je dovedel do tega, da smatramo to rudnino za prvotno zmesnino te hribine. Ta oblica je skoro gotovo iz melafirjeve sovrste C (po Ro- S1WALU). Sem spadajo dalje sledeče hribine, ki mi jih je prepustil dr. F. Slavik, Skupen makroskopičen znak prvih petih vzorcev, ki jih navajamo v sledečem je temnosiva, temnordečesiva do temuovijoličastosiva barva, (skoro) jedrnati zlog in več ali manj jasen škindrav lom. Vložkov kakor tudi mandeljnov nismo opazili nikakih. Pod m. vidimo v kosu: a) iz dolinice med Ostrovcem in Nadostrovskim mlinom, sledeče razmere. Bistveno sestoji prvotno iz plagioldaza in iz mnogo rude (magnetit). Barvasta zmesnina se sedaj ne da več spoznati, ker je prekrojena popolnoma v kloritične tvorbe. Njene dimenzije so pa mo¬ rale biti sploh že spočetka tako majhne, da ne bi mogli določiti tudi nerazkrojenih delcev v tako majhnih koscih. Plagioklaz tvori dvojčke, ki so z malimi izjemami prekrojeni v kaolin, v sljudo deloma v apnenec in v kremenjak. Posebno zadnji se nahaja v veliki množini v votlinah. Da smo videli, koliko ga je, smo jedkali in barvali tudi tukaj obruse po Beckeju se H Fl in z auilinovim modrilom. Kremenjak tvori deloma zrnate agregate, deloma vlaknaste like. S takim so prevlečene votline. Limonitične tvorbe se delajo iz razkrojenega bisilikata in iz magnetita. Popolnoma sličen je zgornjemu vzorcu, samo daje še nekoliko bolj razkrojen, neki kos od g) Terešovske buči, z. od co 404. Pod drobnogledom se kaže včasi pretvorjenega v nerazrešno zmes različnih sekundarnih tvorb, izmed katerih smo določili po Beckejovi tinkcijski metodi le živceve mikrolite in kremenjak. 48 XLIII. K. Hinterlechner; y) Dolina Zbirovskega potoka pri Lhotbi, pečino ser. zap. od co 380. Pod m. je ta hribina porfirasto zložena. V skoro nerazrešni osnovi zrnatega sivca in kremenjaka so poleg magnetita le še progasto latvasti živcevi vložki. Limonitične in lokalno kloritične razkrojine nam dovoljujejo domnevati, da se je nahajal prvotno neki bisilikat v majhni množini in v malih oblikah v tej hribini. d) Dolina Mlečiškega potoka sev. od Terešovske huči, jugozap. od co. 415, pod opekarno. Pod m. spoznamo sledeče zmesnine: živceve mikrolite, rjavo pro¬ sojno, limonitično razkrojeno rudnino v obliki mikrolitov (neki bisi¬ likat), sekundarni kremenjak, sljudo in (?) klorit. e) Dolina Mlečiškega potoka vzh. od co. 415. Že s prostim očesom opažamo sekundarni (kalcit se HCl močno vzkipeva) in zelenkast klorit. Pod m. smo spoznali plagioklasove mikrolite in magnetit kot prvotne zmesnine, kalcit, zelen klorit in limonit pa kot razkrojine. Kalcit je najmlajša tvorba. Ta izpolnjuje popolnoma nepravilno omejene votlinice. Te se prevlečejo preje le še s kloritom. f) dolina Lokoviškega potoka z. s. z. od c6. 458, »/) Lohovičhi, vzh. od vasi. obrežje potoka med cd. 427 in 459 (v kamnolomu), O) med Salcbergom in „belo skalo 11 . Makroskopično so zadnji trije vzorci jedrnatega zloga in sive barve, s svetlorjavimi lisami. V njih ne opažamo nikakih intratelurnih izločb. Zgoraj pod g navedeni kos je vrhutega deloma iz zelenkastosivega, jedrnatega, felzitskega materijah. Mejo med melafirjem in felzitom razlikujemo lahko s prostim očesom. Pod m. je hribina pod & porfirastega, hribini pod g in r t pa zelo drobnozrnatega do skoro jedrnatega zloga. Za diagnozo so bili pred vsemi drugimi odločilni kosi pod tj in th V bistvu sestoji hri¬ bina iz fluidalno urejenih sivčevih mikrolitov , iz velike množine magne¬ tita in iz neke rudnine, ki je včasih še jasno rjavo prosojna, in ki je bila preje morda kak bisilikat. V njeni okolici se nahaja kot razkrojina poleg limonitičnih tvori) tudi kalcit v precejšnji množini. Lokalno smo domnevali sljudo in neko kloritično rudnino. Nepravilno omejeni mandeljni so napolnjeni s kalcitom. O petrograiičnih svojstvih nekaterih hribin iz zapadnočeskegti kambrija. 49 Porfirasta hribina iz kraja pod s se ovaja v bistvu kakor s prejšnjo enako zložena. Manjkajo ji pa celo sledovi, ki bi ovajali kake bisilikate. Živcevi vložki imajo kratko-latvasto obliko (dvojčki), ter so deloma prekrojeni v kaolin in sljudo. Maksimum poševnega potemnenja se giblje okoli 20°. Zgoraj že navedeni felzit v kosu, ki ga navajamo pod t/ je pod m. ostro ločen od melafirja Med obema hribinama se ne nahajajo nikaki prehodi. Felzit je sestavljen iz tako majhnih zmesnin, da smo spoznali le živec. Med križem stoječima nikoloma ostane skoro vsa hribina popolnoma temna. 48. Melafirjev groh.') Desni breg Zbirovskega potoka, pri Kosovem mlinu vz. od Lhotke. Makroskopično je temnosive barve. Lice je drobniško. Izmed mineralnih izločb opažamo le živec ponekodi. Kopuč ima mnogo v sebi. Njihova velikost je večinoma mikroskopična. V njih se nahaja poleg kremenjaka še Morit. Pod m. spoznamo le nekolikrat Sivec in dva latvasta apatitova lika. Izmed živcevih prorezov ni bil nobeden primeren za določbo. Ta rudnina je deloma že razkrojena v kaolin in v sljudo. Navedene rudnine leže v puhlinasti snovi. Ta je v odsevni luči rjava, a v polarizirani svetlobi popolnoma neprozorna. Kakor smo že omenili, so izpolnjene puhline s kremenjakom in s kloritom. 49. Spesartitu sličen kremenjakov diorit z olivinom [novo]. Kamnolom na levem bregu Zbirovskega potoka, nasproti Jankovskemu mlinu. Makroskopično je ta hribina temnozelenkastosive barve in brez vsakega sledu mandeljnastih tvorb. Velikost zrn je ista kakor v dru¬ gih sem spadajočih vzorcih. Pod m. se pa razlikuje bistveno od sorodnih kosov. Prvič se je namreč razvil živec lepo latvasto — idioraorfno •— in drugič je tukaj kremenjak bistvena zmesniua v obliki mezostaze poleg rjavega ro- ženca in olivina. Ta je prezmesek. Neka ruda (magnetit) se ne nahaja pogosto. *) leg. dr. Sla vik . Vestnik kral. češke spol. nauk. Tflda II. 4 50 XLII1. K. Hinterlečhner: Glede roženca ui navesti tukaj ničesar bistvenega, kar bi se razločevalo od prejšnjih podatkov. Živec je, kakor smo že povedali, lepo latvasto-idiomorfno razvit. V nasprotju z drugimi kosi je v tem vzorcu plagioklaz zelo malo kaolinovan in razkrojen v sljudo. Semintja smo zapazili na tej ru¬ dnini izomorfno slojevitost. V enem slučaju smo ga določili optično po Beckejevi metodi. ‘J Preiskovani prorez je ovajal za to določevalno metodo potrebna dva sistema pokotin in med križpostavljenima nikoloma 3 pasove: zelo ozek zunanji rob (R), ki ga je sledil širši notranji pas (P) in lepo razvito notranje jedro (J). Poševna potemnenja in njim odgovarjajoča zmesna razmerja so bila sledeča: R P J poševno potemnenje . . . —12° 30' -j— 27° 40' -j-32° 40' kem. zmes An . 3°/ 0 48°/ 0 54°/ 0 zaznamenovanje. alb it labrador , * 2 ) Bazični del tega proreza išči torej v jedru (J) in v notranjem pasu (P), med tem ko odgovarja zunanji rob (R) zelo kisli zmesi. — Prehod od R skozi P do / se vrši sicer sukcesivno. Pri vsem tem se pa vrši od P do J zelo hitro (skoro skokoma). Kremenjak smo opazovali v obliki intersticijalnega izpolnila med roženceviini in plagio- klazovimi latvami. Zato je popolnoma nepravilno omejen. Kremenjak je najmlajša prvotna tvorba. V dokaz, da se nahaja v tej naši hribini naj navedemo sledeča opazovanja. Obrus smo jedkali se H Fl in barvali z anilinovim modrilom (po Beckeju), da bi ločili kremenjak od živca, ki mu je z ozirom na n skoro popolnoma enak. En nepravilno omejen prerez brez vseh razkolnih pokotin je ostal po zgornji tinkciji popolnoma nepobarvan. V tem smo videli v konvergentni svetlobi, da je rudnina enoosna in da ima pozitiven optičen značaj. Olivinu v prilog govore rombični prerezi, ki nam kažejo značilni mrežasti ali zankasti zlog razkrojenega olivina. Iz njega se dela pilit. ') Becke „Zur Bestimmung des Plagioklas in Diinnschliffen in Schnitten senkrecht zu M und P. u Tschermak’s min. u. petr. Mittheilgn. 18 zv. str. 656. 2 ) Te rezultate smo dosegli na podlagi Michel-Levyjeve empirične kurve v omenjenem Beckkjevem spisu. O petrografičnih svojstvih nekaterih hribin iz zapadnočeškega kauibiija. 51 Magnetita je le zelo malo v naši hribini. Apatit ima obliko zelo drobnih iglic. Makroskopično enako hribino je nabral tudi g. dr. Slaviš pri Lohovičku. Pod d. se razlikuje njegova hribina v nekaterih točkah nekoliko od zgornjega vzorca. Ker jo bode opisal g. dr. Slavik sam natančneje naj se omejimo tu le na nekatere obče pripomnje. Plagioklaz je tukaj izomorfuo slojevit in podolgast (idiomorfen). Razvit je v dveh generacijah. Ta rudnina podaja hribini jasno por- ferast zlog. Isto velja tudi o rjavem rožencu. Razkrojeni olivinovi ostanki se nahajajo tu tudi gotovo. Nikakor pa ni gotovo, se-li nahaja v hribini tudi avgit. Biotit smo opazovali brezdvomno. Ruda je ma¬ gnetit. Cesto se vidi tudi drobne apatitove iglice. Kakor intersticijalno izpolnilo se nahaja tu kremenjak. V nekem ugodnem slučaju smo določili živec. Opazili smo vložek prerezan navpično k P in M (cf. zgoraj). Potemnenje je znašalo, kakor zgoraj v jedru (J), -j- 32° 45'. Spominja nas tedaj labradora. Kot dokaz za kremenjak moremo navesti ista opazovanja, kakor pri zgornji hribini iz kamnoloma na levem bregu Zbirovskega potoka, nasproti Jankovskemu mlinu. Biotit je ovajal v prerezih, ki so bili vzporedni s ploskvijo (001) le zelo majhen kot opt. osij. 50. Kremenjakov konglomerat [64]. S. z. od križa v dolinici s. od „Lohovička“. Makroskopično je sivobele do rožnatordeče barve. Dimenzije zrn so mikroskopične ali kvečemu bobove velikosti. Na prvi pogled spo¬ znamo kot zmesnine sama oglata in zaokrožena kremenjakova zrna. Pod m. sestaja hribina iz samih kremenjakovih troskev, ki so zvezane med seboj s kremenjakovim lepilom. Prvotno je zazuamenoval avtor to hribino za drobniški konglo¬ merat. To smo zrno opustili z^ozirom na njeno veliko sličnost z Rosi- nvaijOvim „belim kremenjakovim konglomeratom" 1. c. str. 399. 51. JediTiati drobnjak [62]. V dolinici vz. od Žakovine, j. z. od Mlečic; plast v paradoksidskem skrilavcu. Makroskopično je jedrnat ter sive barve. Pod d. je ta hribina pravzaprav mikrQbrečija, ki je razen iz limonita še iz kremenjakovih, 52 XLIII. K. Ilinterlechuer: Sivčevih in tinjcevih drobcev. Tinjceve ploščice so zložene navidezno Alzporedno, vse druge zmesnine pa so popolnoma nepravilno razvrščene Mikroskopična podoba je zelo slična Rosivtalovemu drobniškemu. skrilavcu od Buhave, lovska hiša Slapi (1. c. str. 404). 0. Lohovice, Terešovska huč, Vejvanov, Zbečno, Vlastec- ianuška.') 52. Keratofir. a) Ob kolovozni poti od Vel. Lohovic do Mal. Loliovic, s. z. od parnega mlina vz. od co. 423 [72]. b) Keratofirjeva apofiza v paradoksidskem skrilavcu, j. z. od co. 355, j. vz. od Žakovine, z. od Terešovske hnči [73]. c) Neposredni krov paradoksidskega skrilavca na s. z. pobočju viba co. 435, zap. od Terešovske huči ob Lohoviškem potoku [74]. d) Na desnem (vzh.) bregu hudournika v sev. delu vasi „Terešovska huč“. [75]. - e) Iz kamnoloma juž. od Terešova, sev. od Rodiiške gore [76]. /) Ob cesti j. z. od co. 550 in s. z. od Vlasteške lov. koče [79]. g) Na j. vz. koncu Lohovic, z. od co. 427 [novo]. Kristalasti materija], s kojim smo razpolagali iz zgornjih krajev je v obče zelo slabo ohranjen. Zato je vsled malih dimenzij zrn težko ločiti popolnoma gotovo keratofirje (kremenjakove keratofirje) od so¬ rodnih felzitskih hribin. Morda se posreči avtorju pri kaki drugi priliki na podlagi bolje ohranjenega materijala podati nekoliko bolj obširnih podatkov o omenjenih hribinah. Makroskopično. Na novih lomnih ploskvah je hribina sive, svetlo- zelenkastosive, temnozelenskastosive, sivorjave, rjave ali svetlo- do teirmovijoličaste barve. Na mnogih razpokah nekaterih kosov je veliko limonita. Zlog je jedrnat brez mineraloških izločb prve generacije, lom pa škindrav ali plitvo školjkast. Kosovi iz krajev pod c, d in e imajo felzitsko lice. Pod m. Živec, nekaj kremenjaka , neki bisilikat (? avgit) in magnetit so v tej hribini prvotne, Morit , tinjec (? muskovit) in limonit pa sekundarne zmesnine. Te so skoraj vseskozi tako majhne, da nismo mogli izvršiti gotovih diagnoz niti z največjo povečavo, ki nam je na razpolago (Fuess obj. 9. okni 2). *) Omenjeni kraji ne značijo smeri kakega profila ampak le izvršeno turo. O pctrograličnih svojstvih nekaterih hribin iz zapaduooeškega kamhrija. 53 Živec se je nahajal deloma v podolgastih oblikah deloma v ne¬ pravilno omejenih zrnih. Ako je nadvladavala prva oblika, so bila razvrščene latve večinoma fluidaluo. Živcevi mikroliti potemue veči¬ noma vzporedno a nahajajo se tudi dvojčki. Med živci vidimo nepravilno omejene kremenjakove tvorbe, ki ne kažejo nikakih posebnostij. Da se nahaja med živcevimi podolgastimi liki oziroma zrni neki nepravilno omejen, majhen, zelenkastorumen deloma kloritovan bisilikat, ki ima relativno velik », je brezdvomno gotovo. Dozdeva se nam, da je avgit. V enem obrusu kosa pod d so se nahajale poleg kloritičnih ostankov tudi kalcitove psevdomorfoze. Njihov obris je bil enak obrisom monokiinskega piroksena. Ako smo jih jedkali z mrzlo razredčeno HCl , so se raztopile z vzkipevanjem. Množina barvastega bisilikata je relativno in absolutno zelo majhna. Zato smo imenovali prvotno vzorce pod c, d in e felzite. Muskovit se dela iz živca, limonit pa iz avg it a in magnetita. Posebno zanimiva je izmed hribin od zgornjih mest ona „od j. vz. konca vasice L. z. od co. 427°. Tu je namreč keratofir tesno spojen z jedrnatim drobnjakom. Kosovi, ki smo jih preiskavah, so za to ali od meje obeh hribin ali se pa nahaja drobnjak v keratofirju. Opazovanja na mestu samem bodo to vprašanje odločila. Tukaj naj samo zabeležimo ta dejstva. S prostim očesom takoj opazimo sličnost naših kosov z žganim plenerjem, kakoršen se nahaja n. pr. na Kunjetiški ‘) gori pri Par- dubicah (na Češkem). Neglede na sivo barvo ima naš drobnjak, kakor omenjeni plener, škindrav lom, ki variira do školjkastega, ter je tudi zelo trd. Pod m. se vidi meja docela jasno. Gmota je izpolnila posamezne starejše razpoke, ki so se nahajale v drobnjaku. To je dokaz, da ne more biti naš keratofir kaka spljaka iz drobnjaka. Mineraloška sestava drobnjakova je sledeča. Glinasto razkrojene živceve in kremenjakove škindre tvorijo v tej hribini glavno snov mnogo manj je svetlega tinjca poleg zogljenelih snovij in neke dvom¬ ljive rude. ') Avtor: „Uber Basaltgesteine aus Ostbohmen." Jahrb. d. k. k. geolog. R.-A. 1900, str. 475., 495. 54 XLHI. K. Hinterlechner : 53. Kremenjakov porfir. a) Iz kamnoloma na Cibadlu nad Vejvanovem [77]. b) Iz kamnoloma na gori „Lom“, co 405, j. od Zbečna (vz. od Krivoklata) [78]. MakroskopiČno je ta porfir vslecl kremenjakovih tvorb, ki so skoro tako velike kot leča, in ker se je ižločil tudi nekoliko manjši živec v dveh generacijah, porfirastega zloga. Barve je zelenkastosive mnazanorjave do sivordeče. Lom je škindrast. Živec je močno raz¬ krojen. Kremenjakove tvorbe izpadajo iz preperele skorje. Zato ima hribina kozavo izjedeno lice. Pod m. opažamo nepravilno omejene, korodirane kremenjakove prereze. Poleg teh se nahajajo skoro popolnoma kaolinovani, deloma kristalografsko omejeni, v pretežni večini neprogasti živci. Obe te rudnini ležite v osnovi, ki jo nazivljemo za mikrogranit. Ta sestoji iz nepravilno omejenih živcevih, kremenjakovih in sijudastih tvorb. Dimenzije imenovanih, posebno prvih dveh zmesuin, so v mnogih slučajih (pod a) tako majhne, da razločujemo kremenjak od živca šele, če jedkamo obruse se HFl in če barvamo te potem z anilinovim modrilom (po prof. Beckeju). Majhen živec je kazal mrežast zlog, kakor je znan od mikro¬ klima. Poleg brezdvomno prvotne sljude je videti v kaolinovanih živcih še svetlo sljudo, ki je pa gotovo sekundarna. Sledeča analiza nam ovaja sestavo hribine pod b. Si 0 2 . 76'30% AI 2 0 3 . 12-60 „ Fe a O, , . 340 „ Fe O . 0.48 „ Ca O . 0 40 „ Mg O. 0 03 „ K a O . 3 - 46 „ Na, O. 1-32 „ izgubaprižarenju (H 2 0-f-C0 2 ) 2-50 „ vsota . . . 100'19 0 /o c) Iz kamnoloma vz. od co. 440, zab. od co. 437, juž. od co. 447, juž. vzh. od Vel. Lohovic [71]. Imenovano hribino smo zazuamenovali v „Vorlauf. petr. Bern. itd. “ pod štev. 71 za porfirit. Pristavili smo pa, da „začasno še ne moremo rešiti končno” prašanja, „se li sme nazvati nerazkrojeno hribina porfirit”. O petr( grafičnih svojstvih 1 nkaterih hribin iz zapadnoeelkega kamln-ija. 55 MalcrosJcopično je drobnozrnatega ali skoro jedrnatega zloga. V sebi ima le malo kremenjakovih drobcev, ki so tako veliki kakor polovica prosenega zrna. Na preperelih ploskvah se nahajajo majhne jamice. Te smo smatrali prvotno za odtiske izprhnelih kremenjakovih tvorb intratelurne dobe. Ker se pa nahajajo ravno take jamice tudi na novih lomnih ploskvah je dokazano, da najbrže nismo pravega pogodili, ali pa da odtiski vsaj niso kremenjakovi. Hribina je umazano zelenkastobele do sive barve. Njena površina je raskava. Pod m. se ovaja ta kr. portir, kot zmes kremenjakovih zrn, ki jih spaja neka zelenkasta rudnina (? klorit) in sekundarni kremenjak. 54. Glinasti skrilavec, acoični, etaža B. [novo]. Zbečno (koncem yasi). MalcrosJcopično je ta hribina siva ali mestoma rjava ter skrilava. Ako dihamo vanjo zavonja glinasto. Dalje je videti preprežena od mnogih kremenjakovih žilic. Semintja je videti tudi nekaj kalcita. Pod m. je zmes kremenjakovih zrn in neke kaoliuasto razkrojene motne snovi. P. Hudlice-Zahoran [novo]. 55. Melafir. V dolini med Hudlicami in Zakoranim (z. j. z. od mesta „Slavosow“ (Beraun) na listu pas 6. kol. X. „Beraun und Horovic, 1:75.000“. MalcrosJcopično so naši kosovi sive, vijoličastosive, rjavovijoli- častosive ali sivkastozelene barve. Na nekaterih vzorcih razločujemo še puhlinice, ki so izpolnjene s kalcitom; večinoma pa tudi tega ni moči videti več, ker je hribina popolnoma razkrojena Z mrzlo, raz¬ redčeno IICl preskušeni kosci tope se s tako silnim vzkipevaujem, kakor da bi bili iz onečiščenega apna. Pod m. opazimo zato, da so nekateri vzorci iz samih sekundarnih snovij. Od prvotnih zmesnin se ne vidi tedaj ali docela nič, ali se pa vidijo le njihove oblike. Z ozirom na te sklepamo, da je bil nekdaj v tej hribini poleg magnetita še plagioklaz in avgit. Kot sekundarne snovi se ovajajo kalcit, v pretežni množini dalje kremenjak in končno limonit ter klorit. XLIII. K. Hinterlechner: 56 Kopuče kažejo, cla se je izločil kremenjak vedno pred kalcitom. V kakem starostnem razmerju da se nahaja kremenjak in klorit, ni bilo možno določiti. Tega nismo namreč našli nikdar v druzali obenem s kremenjakom. Dozdeva se nam celo, da izključuje kloritova priso¬ tnost kalcit popolnoma. Našli smo namreč popolnoma kloritovane dele takoj poleg partij, ki so bile popolnoma prekrojene v kalcit. Oba dela je pa ločila črta, ne da bi opazili kakih prehodov. Z ozirom na to, koliko in kako da je razkrojena naša hribina, jo smemo primerjati le z nekim spilitoviin vzorcem od Teufelsberga pri Hofu. Pregled. Spredaj navedene uspehe petrografskega raziskavanja naših hribin iz zapadnočeškega prekambrija, kambrija in postkambrija po¬ novimo na kratko tu sledeče. vi) Opisane gromače spadajo: a) k drobnjakom, katere razločujejo v: a) jedrnati drobnjak (drobiak) (51); ji) „ drobn. skrilavec (7, 41); y) drobniški peščenjak (6, 16; jedrnat: 37; mikrobrečija 43); d) drob. skrilavec, sericitski (38); s) polimiktni drob. konglomerat (17, 36); t) grohasti drobnjak (4). b) k paradoksidskenm skrilavcu, ki je metamorfozovan (10); c) k kremenjakovem u konglom. (50); d) k peščenjaku, ki ima primešanega mnogo limonita (46); c) k glinastemu skrilavcu (škrilniku) (1, 27; acoični, etaža B 54). B) Opisane prodorine pa spadajo: a) k diabazu (k normalnemu in k spilitskim različkom (2, 15 19, 21); b) k diabazu z olivinom (40); c) k sljudastemu diabazu (26, 34 b ); d) k felsitom (11, 18, 45); e) k keratofijem (12, 25, 29; kremenjakov k.: 30, 33, 35, 44, 52); O petrografičnih svojstvib nekaterih hribin iz zapaduočeškega kambrija. 57 /) k melafirjem (14, ‘20, 23, 28, 32, 34, 47, 55); g) k melafirjevim mandeljevcem (5, 9); h) k mel, grdita (48) in 0 k k rumenjakovemu porfirju (31, 53). C) Gredaste, oziroma ležičave hribine pa spadajo: K dioritu, (ki ga imenujemo spredaj splošno spesartitu sličen d.) (3; z olivinom: 8 ; amlibolov spes.: 13; spes. z avgitom: 22, 24 in 42 ; kremenjakov diorit z olivinom 49). K opisu navedenih gromač nimamo omeniti ničesar več. Kar se tiče prodorin naj pa pripomnimo še sledeče. Pri prvem mapovanju tozadevne pokrajine po c. kr. geol. drž. zavodu so imenovali vse naše kristalaste hribine diabaze. J. Krejči in K. Feistmantel sta jih prekrstila pozneje') v afanite in šele A. Ro - s kval jih je ločil v svojih za to pokrajino velevažnih, spredaj nave¬ denih spisih iz leta 1894 v diabazdiorit ali avgitdiorit (1. c. str. 447.) v drobnozrnati diabaz, v (afanitski) porfirit, v felzite, v kerato- firje, labradorjeve porfirite in v več melafirjevih sovrst. Če se ne oziramo na dva kremenjakova porfirja, potem vidimo, da je razvrstil pisec teh vrstic vso snov v svojem prvem spisu, * 2 ) ki se peča s to stvarjo ravno tako kakor Rosiival. Skoro isto pa velja (z malimi izjemami) tudi za predloženi spis. Ker nam je bilo na razpolago mnogo več snovi nego A. Rosi- ivalu se nam je posrečilo določiti njegov hipotetičen porfirit (I. c. str. 212.) in sorodne hribine (labradorjevporfirit str. 214.) za diabaz. Razen te spremembe smo pa odločili pri tej skupini tudi še diabaze z olivinom in sljudaste diabaze od normalnih diabazov. Dalje naj pri¬ pomnimo, da smo zasledili vsemogoče prehode od diabazov z olivinom k melafirjem. Te dve petrografski skupini ste pa geološk. skoro go¬ tovo enotni in identični. Melatirjev groh nam ovaja njihovo eruptivno naravo. Felziti in keratofirji so deloma zelo kisli a deloma tudi zelo- bazični. Največji razloček med Rosiwalovo določitvijo in avtorjevim mnenjem se kaže navidezno pri tolmačenju narave one hribine, ki jo ') „Orograph.-geotekt. Dbersicht de* siluriaehen Gebietes im mittlereu Bohmen.“ Archiv fur naturw. Landesdurchforschung v. Bohmen. V. zv. štev. 6. Praga 1885. 2 ) nVorlaufige petrog. Bern. itd-“ Verhaudlgn. d. k. k. geolog. K. A. 1901, 58 XLIII. K. Hinterlechner . O petrografienih Bvojstvih .nekaterih hribin. imenuje prvi „Diabasdiorit“ oziroma „Augitdiorit“. Pisec teh vrstic bi imenoval namreč omenjeno hribino, v slučaju da je ne prištevamo k gredastim hribinam, mesto avgitovdiorit (Augitdiorit) raje diorit z avgitom (Augit fiihrender Diorit), ker ni avgit tu nikaka bistvena zmesnina, in ker ga nadomestuje ponekodi, kakor smo videli, tudi olivin. — 'Nikakor pa nesmemo smatrati spredaj (pod. št. 3, 8, 13, 22, 24, 42 in 49) opisanih hribin za odinite v Rosenbuschovem smislu , čeprav jih tako imenuje , seveda pogojno (/), ta znanstvenik v svoji „ Phgsio- graphie der massigen Gesteine “ na str. 535. To sme avtor reči na podlagi onih preparatov, katere mu je doposlal ravno gosp. tajni svetnik sam. Ako hočemo to hribino tolmačiti kakor gredasto, jo moremo in moramo uvrstiti le pri spesartitih in še pri teh kakor poseben raz- liček. Ne sklada se namreč tudi s temi ne popolnoma. Splošno naj tu le še omenimo, da te hribine z ozirom na sedanjo determinativno pre¬ iskavo sploh še ni smatrati kakor definitivno v sistem urejenim. Čudno se nam namreč vidi, da ima ponekodi (po pismenem poročilu g. dr. Slavika ) le 43"j, Si On v sebi v tem ko je Si On drugje kakor kremenjak izločen (glej spredaj pri štev. 49). Kar se drugih hribin tiče sklicujemo se na spredaj navedeme opise. — Primerjajmo na tem mestu naše uspehe še z uspehi, do katerih je prišel dr. Slavik v svojem spisu „Pfispčvek k pozndni vyvfelin stfedočeskeho praekambria". Ta opisuje ondukaj: 1. skupino spilit- skih prodoriu, 2. melafirje, 3. olivinovediabaze, 4. normaluediabaze brez olivina a z (podrejenim) biotitom, 5. sljudastediabaze in monco- nitske oziroma sienitske hribine, 6. minete, 7. ortoklazove portirje in portirje brez kremenjaka, 8. gredaste diorite, ki se približujejo odi- uitu, 9. por tira ste diorite in 10. kremenjakoveporfirje. Hribine, ki so navedene pri Slaviku pod štev. 2, 3, 5, 10, de¬ loma tudi pod štev. 1 in 4 in (če se ne oziramo na ime) pod štev. 8, se ujemajo popolnoma z našimi hribinami pod B (a, b, c, g in i) ter pod C. Za njegove hribine pod štev. G in 9 nimamo v našem ozemlju nikakih znanih ekvivalentov. Na Dunaju dne 12. jun. 1902. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000521107 o