FR. PALNAK
Slike iz živalstva__*^c&
IZ ŽIVALSTVA V AVSTRALIJI.
III.
fajrajši se ustanavi 'kliunaš tam, kjer teče voda počasi ter pušča blaito, da rasto v injem raizine vodirae rastlnie, po mgili pa črvi, poilži, školljke, žuiželke 'in dnuigi vodMi dirclbiiž. Tiu si Jšče iin najde 'kljumaš sivoij živež; tu si naibira in/aiiprej cid vseh teih živaM ter diih spiravlja <v ustne moišnijice, pozneje pa jiih v nfiriu potaustta; tu. kaj se ilabko potiaplja ter tako izgioja sivwjim zaisledoivalloeim iz-pred oči; tukaa otstaga zanj ivioda v nrlalkah, kadar posuišd in zotži ____     potletna suša strufgo. Sicer pa na'vadwo <ne počaka, da bi se mu
voda posušfe; z reko gire naiprej iter ise mastani spet v počasii tekočem zalivu, kjer se mu ni treba bati suše. Bneg: ob rdki pa imora biiti zan-j ustvarjen, drogače ne otstaine. Pod vodo ai imora liz reike ilahkoi napraviti vhod v iuiknjo, tako da nru je vioda ne izalije, m isipet imora bifti ina drvtgi strana pripravien protstor za izhod na subo>. če tehod v reko ni več pod vodio, se preseli ter isi raapaivi nav 'diom.
Kljunaš je sicer bolj imraanijak iin © mraku se spravii v vodo, kjer pre-živi soikičnii zahod, zijutraj pa ga majde že prva jutrainjia aoTa v reki, ad-'tooder ®e uinratone šele, ko je isotlinc.e že ma mebu. Po vodi pdjuskia iin plaiva oknag, se potaipljai in se ispot pniikaže. To mu m!i oiič ikag težko, ker ima oraizipeto med prsti plavmo 'kožioo toakior naša raoa iiin ima taiko prav do-ibra vesJa. -Da si pa te kožice ne lahrahi pri ikopanju rovoiv, lima miočne Joremiplle oad itnjo proste.
Tudl na soheon je Mjuinaš rad; 'vailja iin raisteza se po travi iter si sna-ži in čaha svod kožuh. Ujeta je ta žival ijakio pnlju.dina, pnemaga strah tudd pred člavebam, ter pusti, da ji čahlja po hribitu. Vendar ipa sa do danes še ni ibio v Evinopi živeiRa; injegiove prtrddne branie, kd mu jo daje le nje-gova damiovliinia, mu ni mioigoče nadomestiti z driugo.1
Pretden zapustirao Avstialijo iin ejeno živailstvo, lamieniiimo ;na tam me^ Stu še nia toratko dva ptiča, ki žirvita samio na diveh aivstraliskih otokih. To sta r a iči c a z Norve Gvineje in ki v i z Nave Zelan.diiii'e.
RajGica iie daljna sorodnica našega vrana iiin veliika kakiar sraika, od-M-kujejo pa ijo dolga svilasta peresa, fci ii viiihrajo ab ibidkih iizipad perutnic ter ise Meišče iv niajkiraisnejšiih feovinastih barivah. Tudi idnuig:aoe ima ptič perje v Tazniih ži^iih ibojah, pa le samec, zatoaj samica- >je lopraviljena v po-dižno delavmiško labileko. RaolSica živi v gastiih g:0izdih, ikjier ne miorejo lahifeo do n|e mjeidne ptiioe, <kii ikrožiijo po aralbu, in kijer itudi mi onih ptičjiiili zialstaiviljailcev, kakor jih ima inaiš «iazd v imaičkah, (kumaih ta podlasicaii. Rajčic je velč vrst, kafoor vidite na podoibi.
1 Podobo kljunaša vidite v 1. letošnji .Zvončkovi" številki na strani 33.
Uredništvo.
Kivi pai živi svoie ipomočno življ-einije, opraivJaen v zamolklorjavo' tršato peirnata oibleiko, po močvinnatih pragoizdiih. Veiliik ie kakior naš 'petteilta, hodi pdkanai ter išče z doligim, ma toonciu rnehilciim in obču*lji'vim killuiniom v te*
mli žuižik'e, črve in iseraenje. Oči bi tmiu pri tem posdu ee magie koristiti in so astafe majhine, pamasra pa kljunu voh. Kratke mogie so knepke. S ikpem-plji si fekioplje tudi luknjo p*od koreninamii kaikesra,dr€vesa. V ted liiknii živi čez dian, če se <pflah ne isOcmivai po groščavi.