List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v fiorici domu poslan: za celo leto 3 golti., za pol leta 1 gold. BO sold., za četrt leta 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva „GOUlÒA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se predajajo po 0 sold. v tiskarni.
Vse naročnike, ki niso še odrajtali naročnine, vljudno še enkrat prosimo, naj storijo to pred ko mogoče. Brez denarjev ne tiska se noben list. Uredništvo.
Kakšni možje imajo se voliti v starešinstvo.
:	III.
Za starešinstvo so sposobni prvič le možje pravični in vestni, ki so pravi kristjani ; drugič možje stalni in značajni. To smo že povedali pod tem naslovom. Tretjič mora starešinstvo biti razumno in zvedeno v občinskih zadevali. Občinske zadeve so dandanašnji zmedene in zmešnjave še rasejo od dne do dne. Vsak mesec nam prinese kako novo občinsko postavo ali saj kak dodatek k prejšnji. Kar je še lani veljalo, letos več ne obstoji. Treba je tedaj spraviti v starešinstvo može razumne in zvedene. V ta namen ni ravno potrebno „učenjakov	nar manj
še takih, ki so preveč po mestnih šolskih klopeh posedali, posebno onih ne, ki so preveč po mestnih šolam zarad nezmožnosti ali še celo zarad moralne pokvarjenosti. Sploh so taki »učenjaki* malo zuajdeni v občinskih zadevah in potrebah. Navadno jim manjka tudi srca za reve in težave kmečkega stanu, ako so večidel svoje mia* dosti preživeli med mestno gospodo. Govorimo le splošno; ker nahajajo se tudi med učeno gospodo možje, ki imajo srce in um na pravem mestu, ko živijo med prostim ljudstvom in priložnost imajo, spoznavati vse težave prostega kmečkega stanu. — Da je človek razumen in znajdenv ob-
LISTEK
TRENTA.
! (Dalje.)
Predolgo sva se mudila v spodnji »posvetniM Trenti, potrudiva se v centralno Trento, kterej edinej se v pravem, ožjem pomenu to ime pri-stuje. Kamenita pot vodi tj e ob levem bregu Snite, po postranskem, severnem žrelu. Pred se pa še mora dobre četvrt ure navpik plezati na Vršič, na kterem bela kapelica z višave trudnega popotnika k srčnosti bodri.
Kakor kovaški meh pihajo pljuče, predno se priliuta na vrh in oddahne na klopici pri kapeli. Pa je tudi zadnja težava prestana ; pekoče, težke noge se za par streljajev ravne poti odpočijejo pri M. B. Lavretanski v Trenti. Hvala Bogu velikemu, izvila se je do konca dolga pot i Bolina je tu tako ozka, da komaj dovoljuje prostora Suitinej strugi, cerkvici, farovžu in še dvema poslopjima ; stene po obeli straneh so tako malo saksebi, da skoraj s komolci ob nje trčiš, sredi tega bovta vstopiš ; strmine so na
črnskih zadevali, je dovolj, da mu je mati narava podarila zdravi razum, in da je živel dalj časa med Občinarji.
Silno potrebno je, da zna tudi brati iu kaj pisati, da zamore sam nadalje se izobraževati in tako si pridobiti potrebne znanosti in izurjenosti v novih obč. postavah in okolistavah. Neobhodno potrebno pa to ni. — Soper to pravilo grešijo vo-lilci pogostoma, ker glasujejo za take, ko-jim so podložni, ker kmetje (koloni) volijo le svojega gospoda, ki pa večkrat toliko razumi pri obč. zadevah, kakor zajec pri bobnu.
Četrtič mora biti starešina mož poštenega in žlahtnega srca. Ni še dovolj, da je kedo bistre glave, da je znajden v vseli zanjkah in pravdah, da za-more postati starešina. Bolj še kot bistra glava je potrebna ona lastnost, da je poštenega srca. Mož, ki zanemarja p o-š t e n o s t v svojem zadržanji, bodi si doma ali zunaj doma, ki trpi nerednosti v svoji lastni hiši, ni sposoben za starešinstvo.
Krčmarjev, ki gledajo le na svoj dobiček, ne pa na poštenost, morajo se volila kolikor mogoče ogibati, da jih ne volijo v starešinstvo. Kjer sedijo v starešinstvu brezvestni krčmarji, tamkej v občini ni reda in miru po noči, tamkej so plesi in pretepi ob nedeljah na dnevnem redu.
Dopisi.
• V Gorice, 27. okt. — (Shod duhovščine zastran spomineka za rajne. dr.
pravej iu na levej navpične, kakor, da bi jih bil vešč zidar po svinčnotežnem ravnilu skladal ; visoko gori na vrhu se blišči za nožev hrbet sinjega neba; le čuda, da se zvezde po dnevu ne vidijo, kakor iz kakega globokega vodnjaka. V tej divjej samoti si je M. D. borno, pa čedno kapelico izvolila ; skoraj pretužna tišina vlada krog in krog ; celo Siiitini valovi le z rahlim žuborenjem nebeško Mater pozdravljajo, vkrotivši za čas mlado razburjenost, le od daleč guči zamolklo bobnenje, ter priča, da je divji hudournik sopet v ljutem boju z obrušenim robovljem. Cerkvica čepi na levem bregu tik pod steno ; stolpa nema; saj ga jej tudi ni treba pomembnega prsta nad streho ; njej je večni mojster sezidal stolpe, proti kteriin je sv. Stefano, na Dunaju le dimnik, vsadil jej je ob strani orjaške snežnike, ki bolj mogočno kažejo v nebeško domačijo. Dva zvonova sta kar pod stropom nad cerkvenimi vrati obešena ; ložja sta, kot Mos-kevski sv. Ivana, ker večji telita le kakih 80 funtov, manjši pa blizo 50 funtov ; službo pa še precej dobro opravljata ; le kedar se veliko snega nakida, takrat se revčeka zastonj napenjata, lju-
Utt 44.
Naročnina in dopisi
*	T ì . * j i	;i
S # «.	,
naj sc blagnvoljuo po&fljajo opramifttvu t nunskih ulicah v tiskamo Karol Ma*-Jing-ovo. Vse pošiljatvc naj se frank njej o. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila ge * sprejemajo. Plača se aa navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat,
15 soldov.
Hrasta.) — Kakor smo v našem predzadnjem listu željo izrekli in kakor je »Eco del Lit.“ blagovoljno posnel in priporočil, naj se snide 26. t. m. mestna duhovščina in kolikor mogoče tudi iz dežele, da se pogovori o spominčku za r. dr. Hrasta — prišlo je omenjenega dne oh 11. uri nekoliko duh. gospodov (pričakovali smo jih več) in posvetovanje se je pričelo s tem, daje prof. dr. Gabr. naznanil razne želje glede spomineka. Glede želje Kobaridskih, pa tudi odličnih mestnih duhovnov, naj se napravi oprsni kip, opazi g. Fr. Vidic, da bi morala biti podoba iz marmorja in od kakega akademičnega podobarja izvršena, kar bi samo na sebi preveč stalo (kakih 400—500 gold.), in da bi ostalo premalo za spominek na grobu. Denarjev je že zdaj skupaj okoli f. 200 in še toliko se je nadejati. Vsled tega so namoči se zedinili za spominek na grobu in za oprsuo sliko (portret) na platnu za »aula tentauiinumM ali za jedilno sobano v semenišči. Ko prof. dr. G. povdaija, da bi moral biti spominek na grobu na vsak način dostojen toliko glede moža, komur se postavlja, koliko glede duhovščine, ki ga daruje, opazi se, da ho s časom sedanje pokopališče prenešeno in da so toraj preveliki stroški v ta namen nepotrebni. Odgovorilo se je, da naj se za tak slučaj spominek prenese in že zdaj skrbi za stroške pri prenašanji, naj tedaj ostane pri tem, da se postavi dostojen spominek na grobu in napravi o-prsna slika za semenišče in naj se voli odbor v ta namen.
G. Fr. Vidic nasvetuje 7 odbornikov in dva namestnika in sicer:
1 iz stoluega kapiteljua, 2 izmed bogosl. profesorjev, 2 izmed mestne, in 2 izmed deželne duhovščine. Na to so se nazoči zedinili za
dje le vidijo, da zvoni, slišijo pa skoraj nič. Večji je bil v Celovcu vlit, mislim da ima letnico 1770, prinesli so ga bili pobožni Trentaiji v Žaklju čez vrh ; manjši je železen ter ima letnico 1717, bil je v Trenti vlit, ko so Še rudo-topilnice tam delale. Znotraj je hišica Božja prav prijetna, posebno se odlikuje pol altaija, izdelanega iz najlepšega kararskega marmorja, le škoda, da zgornji del nekake lesene odre pačijo, med kterimi se nič kaj ne podaja podoba sv. Ane ; čeravno je delo zares umetniške cehe, vendar ni pristojno, da je v cerkvi M. D. podoba sv. Ane v glavnem altarju ; kip D. M. pa je gori nekje pod obokom obešen. Po stenah so obljub-ne podobe od leta 1707—1777 (?) razvrščene, ki predstavljajo čudodelno pomoč, ki so jo pobožni Kranjci in Korošci po priprošnji blažene M. D. v Trenti v mnogovrstnih nadlogah zado-bivali. Tudi voščene roke, noge itd. vidiš zraven altarja, znamenje, da še sedaj Božja pot v Trento ni čisto opuščena. Božja pot v Trenti! kaj pa še V Potrpi, pojasnim to in še marsikaj druzega s kratko zgodovino Trente in njene cerkvice. (Dalja)
IfSSf :TV -'''.V* :V '”-v

_	▼ j $è|
f ^ *. :
.M> JsU
odbornike, kterih imena prinesemo prihodnjič, “ kakor Indi poročilo odborove seje.
SSfdnjič povzame prof. dr. G. besedo ter pravi: Ker je premalo duhovščine se snidlo, naj ae bo sedanji sklep o spomineku že določilen, ampak odbor naj stvar še pretresu j e in po svojem uravna. Karkoli bi pa odbor sklenil, naj
-rrr
■ fflf.
»
*4
■» ~ .rt«
opazil g. kane. St. K.) medenje in dovoljenje N j. prevzvišenosti knezo-nadškofa in potim mj fdrro ftr mlrrnt predloži občnemu zbcpi, da določilno sklene. Odborovih sej naj
mašujem! Pel je g. vikarjev pevski zbor, ki ga je vodil on sam. Treme je bilo dovolj ugodno; med pridigo je celò ^olnce izpod oblakov prisijalo. Ze pred mašo sta bila došla gro^iu grofica Corouini in nekaj druge gospode. Med slavnostnim obedom se je napivalo prevzv. posvečevalcu, g. grafu in grofici, g. vikarju Bajcu,
na vsak način pred vsem pozve (kakor je bi\ mons. Beusa-i in g. župniku Solkanskemu. —
_J	«	-	_	_	m .	■	•	•	-	■	«	-v 'm	•	■
nih gg. duhovnov doprsna, mojSterska slika prave Velikosti umrl. monsgi, koja, ceneja i pri* ličnejša od marmorjevega kipa, lepšala naj bi semeniško jedilno sobano i spominjala sedanje i bodoče duhovnike i duhovne pripravnike na blagega za vse dobro vnetega očeta. Nabiranje za spominek se bo pričelo in po menenji odbo-rovi vpotrebilo.
** vselej vdeležfla tudi namestnika. — Nazo-so tem .besedam pritrdili. f—
MM* goriike okolice. (Xmee\ šter-
4Š.), Kronberška cerkev spada med prostormše, Ukj.Tiže> uaj lepše zidane v naši škofiji. Stro-
~Y • f *"Tv--
ikov je prizadela z zvonikom in farovžem vred ’|koÉ 24 tispč goldinarjev. Tega bremena pa niso nosili jn ne ga nosijo farani, ampak po . večem -r- sv. Katarina. Ta podružnica — že zj^prej omenjena — je ena naj premožniših cerkvi na Goriškem. Tudi sv. Magdalene cerkev v toki je nekaj pripomogla. Skoraj 20 let se je fij^n denar hranil in pomnoževal za zidanje no-' «^ cerkve (kajti izmed vseh 3 podjdniinic ni ' gobena pripravna bila za skupno dukovnijsko cerkev). Rabote sp se, sosebno prva leta, ljubem plačevale. Odkar je bil prišel g. vikar B., teklo je vse gladko in so kmetje marsikaj tudi
M
brezplačno storili
jepaslal500 gofd. Grof Coronini je dal g. vir 1 Jmriu brezplačno začasno stanovanje in prostor ' 'b tolo T gradu j v grajski kapeli je «kav ob dejavnikih tudi maševal in sv. sakrament hranil. ';^pipapodiana gntov* sestra Matilda je skr-Ma opravo m obleko cerkveno; Podarila jej je sprelepo aitarne podobo — Marijo Tolažbo —t, na Punaji melano, k napravi križevega ppta je zdatno pripomogla in naklonila cerkvi le-pib oblačil izmed tistih, ki jih bratovščina presv. Rešnj. telesa cerkvam podaruje ; kajti grofica je .tej družbi nekaka načelnica.
Krasen plajšč je za Kronberško cerkev sama naredila kneginja Hohenlohe iz Devina in tudi Se znamenit podarek v denarjih poslala. Se marsikaj druzega se je napravilo s pomočjo faranov in dnizih dobrotnikov v Gorici in v Trstu —Zvo-“ nova sta* vzeta 'začasno' od sv. Katarine, njej pa je posodila en zvon sv. Trojica. —'To tedaj z vsem potrebnim prevideno Kronberško cerkev so pre-
•	mil. kr.ftz-r.adškof, Nj. ekscelencija g. dr. Andrej Gollmayr 3. nedeljo oktobra svečano posvetili. Pomagalo in streglo je preč. posvečevalcu 17duhovnov,med njimi 3 kanoniki: mestni in okolični dekan, mons. J. Tuni; škofijst-vene pisarnice ravnatelj, mons. Št. Bensa; in
*	mona. Legiša. Med mašniki je bil fajmošter Solkanski, preč. g. Fr. Podreka, ki je tudi pridigat, in 6 njegovih vikarjev, ki so Kronberške-ngu bližnji sosedje; drugi duhovni so bili iz me-
; gta. iferpelo sv' °Prav^° °d 8. ure dp. do 12 V*. Imeli smo, kakor lani in predlanskim v Vertojbi, spet priliko občudovati krepkost in gibčnost našega častitljivega višega pastirja, kte-rega dolgo opravilo manj utrudi, ko vse druge pjegove strežnike, Petje med obredi je bilo librano, krepko, veličastno; vodil ga je preč. mons. Tuni., Maševal je na novoposvečenem altarji z nadškofovo assistencijo mons. Bens a. — Pač — si je moral misliti — dolga, trnjeva je bila pot od tistega dqe, ko sem prvo črko pisal za to cerkev, do poldne 18. oktobra 1874, ko v njej
Kakor je g. vikar v vseh rečeh iznajdljiv in ročen, tako je bil tudi gledé priprav za dan posvečevanja cerkvenega. Možnarji so svečanost že 3 dni prej naznanjali. -Na meji vikarijata proti Gorici iu Solkanu je stal okusno narejen zelen slavolok ; pozdravljal je preč. nadškofa primeren slovensk napis. Tam so čakali in potlej spremljali prevzv. posvečevalca Kronberški fantje. Blizo cerkve na cesti, kjer so stopili nadškof iz voza, stal je spet drugi še lepši slavolok, polen zastavic. Sè strehe cerkveue iu z zvonika so vihrala velika bandera v narodnih, deželnih in cesarskih barvah. Ljudi se je dopoldne in popoldne v cerkvi vse trlo.
Popoldanjo službo božjo so imeli prč. g. mons. dekan Tuni; litauije so se sprelepo pele po Kranjski šegi. — Ob 5. uri so se Nj. ekse. knez-nadškof odpeljali, potem ko so bili šli — spremljani od vseh duhovnov — še v cerkev molit. — H koncu naj še omenim, da se je med obedom med gosti razdelil nek latinsk slavnosten spominsk napis, kterega je sestavil — čudi se nove šole mladina! — Goričan, kontrolor v por koji,g. Jož. Bazarič, kteri ni imel znabiti že 30—40 let prilike, pečati se z latinščino. Napis vabi Kronberce k veselju in slavi Nj, eksc. nadškofa, „kateri so si prizadeli za napravo nove cerkve v Kr. — v sedanjih žalostnih časih — in so posvetili jo D. Mariji Tolažnici, in kterim sc danes vdano jim ljudstvo poklanja." — Tako se je tedaj V Kronbergu velevažnemu delu 18. okt. 1874, „krona“ postavila. Tu autem, Deliš, confirma, quod operatus es in nobis a tempio saneto tuo, quod est Monte Coronae.
Iz Tom ina 20. okt. — Zbrani so danas tukaj v prijaznem trgu č. č. g. g. duhovniki Sterili far, verno ljudstvo iz bljižnih i oddaljenih vasi i krajev velike tominske fare vre nenavadno skupaj; iz lin visocega turna donijo zvonovi nekako zamolklo, kakoir bi se danas tudi trdi bron omehčal nad žalujočimi srci duhovnih pastirjev i zveste njihne čede. Vzvišeni črno prevlečeni mrtvaški oder sredi cerkve, č. duhovščina pred altarjem v celo nenavadnem številu — da, vse je spominjalo vernike na obče spoštovanega, nepozabljivega monsg. Janeza dr. H rast-a, za kojem so se danas nakrvave daritve i drugi cerkveni obredi opravljali; vzbujale i ponovljale so se še enkrat vsem vabljive očetovske besede, s kojimi so velečastni gosp. dekan Tominški nedeljo prej na srca svojih vernih govorili. Da, vresničile so se besede: oves meae me cogno-scunt et meam vocem audiunt.
Otrok žaluje po umrlem očetu — ni toraj čuda, če so se med molitvami zbrani duhovščini tudi iskrice žalostne ljubezni v očeh vtrinjale, ni toraj čuda, če so se obilna molitev i gosti vzdihljeji tudi iz vernih src k tronu božje milosti vzdigovali za pokoj duše ljubljenega očeta rnonsg. Janeza dr. II. — Bog, mu daj večni mir !
Slave slavnih mož groba tema ne otemni,
Isker tlečih src smrtna sila ne zaduši.
Take slave njegove i ljubezni naše skupni sad bila bi pa po mislih i želji tukaj zbra-
S Krasa. — Odprto pismo „bratu pa tri j otu"; Ljubi moj ! Pravil si mi nekdaj, da so Te prijateljska pisma v Danici o cerkvi in cerkvenih rečeh zelo zanimala. Njj čuda. Poznam Te. Skoda, velika škoda, da imamo tako malo Jjudij, ki bi imeli tako plemenito srcé. In prav tacili nam je v sedanjih časih silo treba. Oprosti mi mojo odkritosrčnost. Vem, da bodeš nevoljen, ko bodeš to čital. Nič ne dé ; sedaj né velja, d* bi človek tičal v kotu. Na prosto, pa z orjaškimi rokami 1 Dela ne manjka. Žetev je obilna. Le delalcev, pridnih delalcev nam treba.
Nij ga več moža, ki je bil Tvoj in moj vzor ! Kedar si ga le videl, — ne, kedar si le mislil nanj, kako so se Ti takrat svetile oči, kakošni plemeniti čuti so navdajali Tvoje srcé ! „Ta je naša skala!1 — ta misel se je spočela v Tvojem srci, in jaz, ki Te poznam do dna, jaz sem Ti bral to misel na obrazi. On, nepozabljivi naš rajnki voditelj, pokojni mons. dr. Hrast, On je bil moj in Tvoj ponos!
Kje bode v bodoče ono ognjišče, ki bi 0-grevalo naša srca, kje mož, ki bi nam svetil po potu divje-valovitega življenja sè svojim ostrim, ob enem pa ljubežnjivim pogledom, sè svojim svetom, z nauki, s kratka sè svojim življenjem V
Čudil se bodeš morda mojej obupljivosti. Prišle Ti bodo na misel pesnikove besede: «Efr'gi monumentum aere perennius",—- češ, blagi'mož nij umrl, mož Živi v svojih delih. Pozni zanamci bodo glave klanjali, rekoč:	„Nomen omen“.
„Hrastu,je bil, „hrastM tudi na dušil „Mož ne umrje \u
Res je ! Pa volja je dobra, a niesó slabo. Možaka ne cenimo, dokler je med nami. In zaslepljenost. nas vodi velikokrat tako daleč, da nam nij mar za moža celo takrat ne, kedar ga nam nehvaležnežem božja roka odtegne. Pozni rodovi bodo nas mogoče sodili: „Tepci!“ Božjih darov nijso znali ceniti !u In prav se nam bode godilo !
Tedaj „patrijot“, kaj ne,, veljalo bi sedaj, da bi kolikor mogoče ohranili med nami oni duh, ki je bil blagemu pokojniku takó individualno vlasten ? Veljalo bi, da bi ohranili med nami njegov, spomin, da bi on nam bil nekaka zakladnica, iz katere bi zajemali za sedanje razburjene čase duha nabrušene meče proti vsaki vražni sili !
Pa glej ga „gospodaiu! „Kaj je rajnki bil meni“? tako se poprašuje. »Uinejem, modruje dalje, omejem, da se poteza duhovščina s hribov živo za blagega gospoda, da nosi na rokah in še bolj v srd njegovo imé ; — a jaz, jaz?;t — Kako pritlikavo modrovanje! Glej, „patrijot“, glej jo sebičnost! Zivi-li mož soseski le ? Je-li živel rajnki le hribovcem ka-li ? Pravi mož živi celemu človeštvu ! Pojte, sojeni ste!
Dokler sc je govorilo, onda si pridno pri-kimoval, imel si vsa usta polna, — polna praznih besedij. A ko Ti je dišalo, da bi znalo priti do dejanja, — tedaj si začel se umikati »gospod mojpa tiho, prav tiho, ko muca, ki na miško preži, ter paziti, dahikedone videl,kako
stopa nazaj. Mislil si je, naj se le speče (!), ke-dor hoče, — a mene ne bodete ! Ob enem je sklenil : „Pri prvi ugodili priložnosti bom pa tudi jaz razpisal nabito za mojo ranjco „niajko“, — tedaj, ljubi moj cvenček okrogli, le čakaj mirno odrešenja 1“ —In drugi začel se je tresti, kakor bi ga imela devetindevedeseta mrzlica v pesteh, ko je le slišal, da bi znala priti okrožnica za spominek ranjcemu 1 Se ve, da nijso ljudje, la-mentirali, da bi bil „memento* v maši tacih predolg !
Pa dovolj tega za Tvoje občutljivo srcé ! Kakor vidiš sem danes popolnoma zabredel. Kar sem Ti v začetku obetal, o tem, o cerkvenih rečeh namreč, o tem nij ni duha ni sluha v mojem pismu. Pa je uže tako. To-le je bilo prav na Vrhu mojega srca; moralo je tedej prvo na dan. Brugo pa sledi čim preje, ako dovoli volja g. urednilp, Z Bogoptl Tvoj npatrijot“.
' i » I' fi ‘ f > . &. 'J jL ...	4
za svojega ne ; da pa propade narodni kandidat, podali so si roke mladoslovenci, nemškutarji in uradniki v Postojni, v Brežicah in zdej tudi na Češkem, in kakor je Razlag zmagal, tako Vošnjak in tako zdaj Gregr. Vse to pa bi se ne bilo zgodilo, ako bi nekteri volilci ne bili toliko mlačni in malomarni, Ustavo verni listi zdaj propad prerokujejo narodni češki stranki, pa zarad tega ustavoverci niso čisto nič na boJjem, ker tudi mladi — ako jim je kaj verovati — ne pojdejo v drž. zbor, in vrh tega je število tako majhno, da, če tudi vsi trije gredó, češki narod vendar ne gre.
Na Ogrskem tudi zborujejo. Menda bodo največ opravila dale denarne zadeve. Minister je že napovedal, da bo svoje denarne želje razložil v prihodnji seji. — V Zagrebškem deželnem zboru je ban naznanil, da je presv. cesar in kralj blagovolil potrditi, novo šolsko postavo.
Ogled.
Avstrija«
- Državni zbor in izid volitev na Češkem dajata časnikarjem dosti opravila. V dunajsko lesenjačo še zdaj niso vsi poslanci došli, tudi eden zastopnikov naše dežele še* doma počiva. Pri vsim tein pa delajo posamezni odseki pridno. Tako postavim je trajala seja konfesionel-nega odbora več ur in gospodje odborniki so Rešetali načrt postave civilnega zakona, pa jim načrt ni popolnem ugajal, toraj so ga pododseku nazaj dali in ta naj ga preždela in potem predloži. Avstrija bo gotovo srečna, bo placala svoje dolgé in za-dovolila narode — s civilnim zakonom 1—-Poslanec Seidl je svoj menda že pred letom stavljeni nasvet glede ponarejanja vina v dolgem goyoru pojasnoval, namen njegov je, naj se postavno meje stavijo takemu ponarejanju in naj se zavarujejo prodajalci in kupovalci pod goljufijo. — Nek dr. Foregger ž 34 tovarši je imel prav posebne želje osrečiti Avstrijo in to misli doseči s tem-le predlogom : Visoka zbornica naj sklene ; Postava od 15. nov. 1867 zastran društvenih pravic naj se tako spremeni, da tudi f r e i m a u r e r j i postavno dovoljenje svojega pbstanka zadobiti zamo-rejp. S takjmi velevažnimi (?) rečmi levič-njaki v dunajski lesenjači dragi čas tratijo, davkoplačevalcem denar kradejo, Avstrijo; vso zadolženo in zbegano proti propadu tirajo, nezadovoljne narode še bolj nezadovolju-jejo in če le mogoče, katoličanstvu kako zaušnico dajo. Vse to se godi v sedanjih časih, ko povsod nekaj vre in ni morda dolgo do tistega časa, ko bo Avstriji treba naslanjati se na narode, sedanji liberalci jo bodo pustili in skušali otresti „svinčene podplate*. Da bi pač prevideli, posebno merodajni krogi, kam jadramo !
Drug važen dogodek v ljubi naši Avstriji je končana volitev za državni zbor na Češkem in nesrečen izid volitve v Šlan-u, Mer je bil kandidat staročeške stranke grof Henrik Clam-Martinic. Tu se je godilo javno tako, kakor pri volitvi v Postojni, ko je staroslovenska stranka kandidirala grofa Hohenwarta, ali pa v Brežicah, ko je propal kanonik Kosar. Jlladi niso imeli
Zunanje države. — Listi poročajo, da je nemški cesar Viljem pismeno odgovoril sv. Očetu na njegove pritožbe zastran preganjanja katoliške cerkve, in pravi, da vlada stori, kar nar več more, da se mir s cerkvijo ohrani, da je pa dolžna braniti se proti napadom in zarotam katoliške duhovščine. To je že prevelika hinavščina!
Nemški državni zbor prične svoje seje 29. t. m. Ravno ta dan je tudi obravnava proti Kulimannu, ki je na Bismarka vstre-lil. Ne ve se za gotovo, ali zopet odložijo konečno obravnavo, ker Bismark priti ne more, ali bodo tudi brez njega sodili. Kull-mann se je udal.
V Podgorici majhnem mestu v Albaniji, je bil 19. t. m. somenj. Na enkrat poči glas: „Črnogorec je Turka umoril*. To je dalo povod krvavemu boju. Pokazalo se je pa, da morivec ni bil Črnogorec, ampak Turk. Preiskava se je začela, pa take preiskave navadno nimajo željenega uspeha. Prej ali poslej bo tak ali enak dogodek dal povod vojski in re-šenji orijentalskega vprašanja.
Domače stvari«
— Za spominek raju. dr. J. Hrasta so darovali: C. g. Aut. M er k el j, fajmošter v Per-vačini, 2 gl.; č. g. Lovrenc Rutar, vodja ua sv Gori, 3 gl.; č. g. Audrej Brezovšček, vikar \ Ravnicah, 2 gl; č. g. Jurij Pervajue, vikar \ Avčah, 3 gl.; č. g. Janez Dugulin, kapi. 2 gl.
v
— Za pogorelce v Cepovanu so darovali farmani iz Pervadile 2 gld.; občina Štvrjan 3 gl. 1 sold., občina Št. Maver z vikarjem 5 gl.
(Bakovske spremembe). — Na novo so postavljeni: Cč. gg. Jožef Golob v Štanjel; —■ Janez Grbec v Kaprivo; — Andrej Pečenke v Bilje; — Anton Batagelj v Renče; —Martin C hi aru t in za kateheta k nunam. — Léonard Sion, dosedaj kaplan v Grado, pride za vikarja v stolno cerkev. — Jožef Pavletič iz Štanjela v Solkan. — Anton D o n d a, kaplan \ Terzi, je dobil to faro. — V. č. g. Janez Flap, doktor bogoslovja in spiritval v centralnem semenišči je imenovan za supplenta za cerkvene
zadosti glasov za svojega, ustavoverci tudi j zgodovino in cerkveno pravo. Konkurs za ski
šnjo iz cerkv. zgod. je odločen na 14. pismeno, in 15. Jan. 1875 ustmeno; iz cerkvenega prava na 4. febr. pismeno.
Razne vesti.
— Roditelji pridnih učencev, pazite! — Gospod minister za bogočastje in uk je dovolil 6. t. m., da se na slov. vadnici v Gorici osouje 4. razred v soglasji učnih načrtov, ki so bili objavljeni po ministerstvu za bogoč. in uk 18. nuja t. 1. sa šol. mladino 4. in 5. Šol. leta. K tema razredu osnoval se bode leta 1875(6 peti razred za 6. 7. in 8. letnike (t. j. za učence 12, 13. in 14. leta), ter sto razšiijeno vadnico spojen tudi pripravljavni tečaj za izobraževališča. Učenci tega (5) razreda — ako so ubogi in pridni — bodo dobivali podpore po gld. 50., in pre-stopivši v izobraževališče pa po gld. 100—200 na leto.
Učenci iz ljudskih šol. na deželi prestopijo lahko vsako leto v te razrede (se ve po zmožnosti uvrstili 83 bodo v 4. ali 5. razred). Dalje se objavlja, da se bodo uže prihodnjega šolskega leta osnovali pripravljavni tečaj v Kobaridu, Tržiču iu ua Proseku, v katere se bode sprejemali učeuci 14 let stari (vsaj 133/^ do 15. novembra t. 1.
Gospodarske roči.
»•	'v ,
Praktični poduk o sadjereji za odrasle ua dei. kmetijski šoli v Gorici.
RAZGLAS.
»Da bi se sadjereja, ki ima za našo deželo od dne do dne večo važnost, zboljšala, priskrbelo je c. k. kmetijsko društvo v Gorici za odrasle praktičen poduk in odločilo to le :
1.	Podučevali bodo v deželni kmetijski šoli v Gorici gospodje učitelji te šole, ki so to opravilo blagovoljno sprejeli.
2.	Ves poduk bode razdeljen v tri dobe, primerne opravilom dotičnih letnih časov. Prva doba predavanj bode v drugi polovici meseca novembra t. 1., druga v marciju in tretja v juniju 1. 1875.
Poduk bode vselej po tri dni zaporedoma in sicer vsak dan 4 ure. Prvo podu-čevanje bode 16. nov. t. 1. ob 8. zjutraj. Kedaj se bodo druga podučevanja pričenjala, bode kesneje naznanjeno.
3.	Poduk bode brezplačen, javen in vsem odraslim odprt, kateri se pa morajo v ta namen poprej oglasiti pri ravnateljstva kmetijske šole.
4.	Podpora v to svrho od slavnega c. k. ministerstva za poljedelstvo dovoljena, pripušča c. k. kmetijskemu društvu, da podeli tudi štipendije poljedelcem in manje izurjenim vrtnarjem, ki nijmajo trdnih slu-žeb, da bodo ta poduk laže obiskovali. Razpisanih je tedaj 15 štipendij po 10 gl. in sicer jih dobosta po dva prosilca iz vsa-cega sodnijskega okraja : goriškega (okolice), tolminskega in eervinjanskega ; po en prosilec pa iz okrajev : Ajdovščina, Kanal, Komen, Sežana, Tržič (Monfalcone), Gradišče, lvormin, Cerkno in Bovec. Stipendijsti, iz-vzemši ti$t9 iz goriške okolice, dobodo po


3 gl. potnine, ako so iz sodnijskih okrajev: Kondu, Gradišče, Kanal, Komen ; ako so pa iz druzih okrajev, dobodo po 6 gld.
5.	Kolikor štipendiji toliko potnina se izplačajo v treh odplačilih, to je ob začetku vsake podučevalne dobe.
6.	Kedor se hoče poganjati za štipendij, naj pošlje prošnjo po svojem županstvu vsaj do 7. novembra t. 1. e. kr. kmetijskemu društvu v Gorici.
Županstva so naprošena, naj odpošljejo izročene prošte do določenega Časa. Vsaka prošnja mora obsegati raznn dat, na katere sé misli prosilec naslanjati, še župaustveuo spričevalo, iz kateréga se razvidi, da prosilec zadostuje pogojem tega razpisa (čl. 3.), da je dobrega zadržanja (nrave) in da se je nékoliko pečal z odgojo sadnih dreves. “
Piogram. Podučevalo sa bode v treh dobah, to je v drugi polovici prihodnjega meseca novembra, v marciju in v juniju 1. 1875, vsakrat po tri dni zaporedoma in vsak dan po 4 nre. V prvi dobi, meseca novembra t. 1., se bode podučevalo :
1. Nekoliko o fisiologiji rastlin, kot podlagi vseh sadjerejskih opravil. 2. Kako treba ravnati sè semeni sadiiih dreves, da laže kalijo : o drevesnicah, kdor sc drevesce sejejo in gojijo in kako jih obdelovati.
3. O potrebnih opravilih pri sajenji dreves in grmov, to je, kako treba pripravljati tla, kako rastliue izkopavati, kako obrezovati korenine in veje, kako drevesca saditi primerno oddaljena eno od druzega po različnosti njih baže in oblike, katero imajo doseči. 4. O pozimskem obrezavanji dreves z ozirom na raščo vej in na brstje in sadno popje* 5. Kako treba ravnati s takimi odraslimi drevesi, katera nijso bila do zdaj nikdar pravilno obrezana. 6. Kako ojačiti in omladiti drevesa in kako pospeševati njih rodovitnost.
V	drugi dobi meseca marcija 1875 :
1 O najbolje praktičnem in uspešnem cepljenji (pevcanji) z ozirom na bažo in debelost rastlin. 2. O vinski trti, kako je množiti, obrezavati, cepiti. 3. O poglavitnih rastlinskih boleznih in kako jih odganjati : o smoli, o plesnobi in drugih kripto-gamih in o listnih krticah. 4. O potrebnih opravilih pri malinovih rastlinah, pri ribezu (groždjiči sv. Ivana), kosmatem grozdjiči in lešnikih.
V	tretji dobi podučevanja, junija meseca 1875, se bode razpravljalo: 1. Obrezovanje rastlin o poletnem času, posebno gledé različnih baž in rastij ; poletno cepljenje. 2. Kako treba delati, da dobimo debelejše in okusnejše sadje, toliko pri trti, kolikor pri družili sadnih drevesih. 3. Kako naj se sadje hrani, suši in odpošilja. 4. O škodljivih žužkih in kako jih ugonobiti ; kakor o rastlinski uši, moljih, žitnem črvu, trtovincih in gosenicah.
LISTNICA UREI). : Gg. V. St. in S. L. v Č.: Razloge pismeno. — F. Spod gore prih. — »Trenta« ne pozabiti.
Št^326 ok. š. s.
Razpis učiteljskih, služeb.
V	sežanskem šol, okraju se razpisnjcte
Odgovorni izdavatelj in
s tem : n) učiteljska služba v šol. občini lil. vrste v Temnici in h) služba popotnega učitelja, z letno plačo gl. 450 in odškodnine mesto stanovanja letnih gl. (10. Poslednji učitelj hode podučeval izmeuice na Barki in Vatovljah, kateri mesti sti pri I/o milje na razen. Neomenjeni dohodki tih služeb so doloženi v §§. 22, 30 in 33 deželne šolske postave 10. marcija 1870. Prosilci naj vložijo svoje prošnje, previdene z dokazom učiteljske sposobnosti in dosedanjega službovanja, naj dalje do 30. nov. tv 1, pri krajnem šol. svetu v Temnici in oziroma na Barki. Prosilci, ki ne služijo v tem okraju, naj vložijo po njem predpostavljenih šolskih oblastih.
C. KR. OKRAJNI ŠOLSKI SVET v Sežani 22. oktobra 1874.
Borsni kurzi na Dunaji 29. oktobra.
Enotni drž dolg v papirju .	69	55
		v srebril .	.	73	85
Drz posojilo leta 1860	.	.	.	108	15
Akcije narodne banke .	.	.	970	—
Kreditne akcije		228	75
London 		109	90
Napoleon d’ oro		8	86
Cekini			—	—
Adžijo srebra		105	15
OZNANILO
prečastiti duhovščini.
V Karol Mailing-ovi tiskarnici prodajajo se vsakovrstni obrazci za krstne, ženitne in mrtvaške liste, pole za krstne, ženitne in mrtvaške bukve, obrazci za cerkvene račune tudi slovenske in vse kar spada v področje cerkvenih uradnij po prav nizki ceni.
Vse je tiskano z novimi črkami na lepem papirji.
Poštna naročila se nemudoma izvršujejo.
Poslano.
Iz Renč, 28. okt. — Častitemu gosp. Marku Vale s-n, obče spoštovanemu in priljubljenemu duii. pomočniku, podajajo verno mu udani renski farani o priliki njegovega odhoda iz Renč sledečo zahvalnico v slovo : S hvaležnim srcem in srčno uda-nostjo zalivalujemo so Vam za Vaše 3 Vž letno trudapolno delovanje na duhovnem polju naše fare, kteri ste vse svoje moči vselej radovoljno posvetili. Presrčna hvala Vam za vse dobre nauke in lepe zglede, s kterimi ste nas na pravo pot zveličanja vodili in v veri utrjevali. Voščimo in želimo, da bi Vam prihodnji Vaši farani ljubezen, spoštovanje in čast na isti način, skazavali kakor so to storili Vam vselej udani	RENČANJE.
-niirif ..'AL'	S . ( VI t r	• >’
Poslano fe Plavi.
r’fj lit! 'I!	> *i*l s' '	-*»{1
(Kako se je nekdo znosil.) V saboto 10. t. m. proti večeru podal sem se z vozem na polje. Pripeti se, da stoji ravno nek voz na cesti, jaz kličem, vprašam, kje je voznik in nek fantič mi odgovori, da je pri „Leon bianco«. Grem pred vrata krčme. Ali mi bote dali malo prostora, rečem, da grem z vozem naprej ? Nihče se ne oglasi, (bila sta pa ondi voznik in gostilničar) stopim toraj sam k vozu, poženem konje in si naredim prostor. Pri tej priči prilomastita oba imenovana na me in eden me pahne, da sem se skoraj na tla zgrudil, eden me je hotel pa kar zadušiti. Ker sem pa sam zadosti močan in srčen bil, sem ju premagal.
Da pa vsi zvedo, naj povem, da je eden teh hrabrih mož podžupan v naši občini.
SPRIČEVALO
Z n a ii s t v o n o muc i*J e glede lekarničarja gospoda
VILJEL.M-OVEGA
protiartritičnega, protirevmatičuega
Č A J A
za cisto ii J c k i* r 1.
Kdor ima zapopadek od nezmernega sleparstva, ki se z uti i versai n imi sredstvi v novejšem času šopiri, lahko si bo razlagal neza-upnost zdravnikov proti takim sredstvom, ter gotovo ne bo smatral to kot pedantičoo zoprnost zoper novosti, ako zdravnik smehljaje se obrne od lakih skrivnostnih pomočkov. Veu dar pa tudi to pravilo ni brez izjeme. In tu izjema nahaja svoje opravičenje in pripoznaoje v tistih slučajih, kjer po dejanjih koustatiraua skušnja in na njo opirajoče se ljudsko občuo pripozuanje zdravniškemu preiskovanju že pot kaže in je tudi že sodbo izreklo, kar velja ravno o Viljelm-ovem čaju za čistenje krvi. Splošna sodba je namreč naj bolj zanesljivo poroštvo za vrednost kake reči in se je nuj lepše oponesla pri VIIJelm*ovem čaju za čistenje krvi pri raznoterih revmatičnih bo* lečinab, pri protinu, podagri, ker ta čaj tudi pri naj bolj zastarelih in ukoreninenib revma učnih boleznih iu gihtičoih napadih vzroči, da koža zopet delati iu popolnoma izklapljati zamore. Posebno pri vsi h revmatičnihju protin-skili bolezuih trupla, kterc spremlja mrzlica in vnetje v členih, oteklina itd., pri podagri, bolečinah v križu, v bedrih, kadar po udih trga, pri uegibčnosti udov, pri krču v mečah še celo pri zastaranem telesuem zaprtji in he-moroidalnih bolezuih se je imenovani čaj vselej kut najboljši pripomoček skazal.
Ta čaj se zamore toraj proti imenovanim bolezuim naj gorkejše priporočati.
V BEUOLINU meseca januarja 1874.
II. Jan. Muftller (L. S.)	medicinalni svetovalec.
Svari se pred ponarejanjem in sleparstvom !
Pri kupovanji naj p. n. občinstvo natanko pazi na mojo postavno zavarovalno marko in firmo, kar je na vsakem zavitku na zunanji strani razvidno, da se s ponarejanjem ne daja zaslepiti.
Pravi Viljeim-ov protiartritičen, protirevmaticen čaj za čistenje ‘krvi dobiva se le iz prve mednarodno tovarne protiartritičnega, protirevmatičuega čaja za čistenje krvi v Neuiikirfchen-u pri Dunaju, ali v mojih po časopisih naznanjenih zalogah.
En zavitek v 8 oddelkov razdeljen, po zdravniškem naukazu pripravljen, z navodom, kako se rabi v iazn jezikih, velja 1 gld., kolek in pošiljate v 10 sold.
Da ima p. n. občinstvo veco priložnost pia Viljelm*ov protiartritični in protirevmatični čaj za o-stenje krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v bor v letamici A. F r a n z o n i-ta, v Trstu pri berravaun
urednik: ANTON VAL. TOMAN. — Tiskar: MAILING v Gorici.