List 87.
Nekaj za prevdark možakam
kmetijstva!
Že marsikaj dobrigaste, drage „Novice", staknile in slovenskimi! svetu nasvetovale; prosim tedej
tudi jez, de to mojo /najdbo, če je znajdbe imena vredna, svetu oznanite. V zavitku vam pošljem rastlino, ki jo po slovensko nekteri ž i brije imenujejo , v latinskim rastlinoslovskim jeziku se ji pravi „epilobium angustifolium", po nemško „schmal-blatt. Weideroschen", tudi „Weiderich".
Vprašali   boste:   zakaj   nek  vam jo  pošljem? Ob kratkim vam tole povem:
Te rastline, ki zraste od 1 do 5 čevljev in še višji, se tukej pri meni *) obilo najde na požarih (Brandstatten), v mokrotnih krajih in v osovji (Schattengegend). Cvetje po vsih straneh štiblice ima rudeče ali rudečebelkasto; perje njeno je prav zlo verbovimu podobno, zlasti tiste verbe, iz ktere jerbase pletd; terpi pa cvetje blizo do terde jeseni. Raplic napravi proti verhu vse polno, ktere bombaž (pavolo) v sebi imajo. V osovnim ger-movji, posebno tam, kjer je kdej kej gorelo, sredniga možaka visokost doseže, in ima toliko bombaža v sebi, de je krog nje, če je veter ne razpihlja, ko pozimi od snega, vse pobeljeno.
Nabral sim nekoliko takšniga stročja, ga posušil, in lepa žlahna volnica se je iz raplic izsno-vala. Nekej te volnice naberem in spredem iz nje nekoliko nitik, in stenj (Docht) naredim, in potem vošeno svečico. In kaj mislite! svečica je tako lepo gorela, ko de bi iz ptujiga bombaža stenj v sebi imela.
Ali bi ne bilo dobro, de bi se ta rastlina bolj obrajtala, in seme, kije od makovigaše bolj drobno, se na osovne, vender pa močirne, gnojne kraje posejalo, bi nam, če tudi ravno ne ptujiga bombaža nadomestovala, vender pa stroškov za ptuji bombaž saj nekoliko prihranila **).
Ta rastlina rano poleti cvesti prične, in cvete v tukajšnih krajih blizo do srede kozoperska. Ker pa sprot cvete in tudi sprot dozori, je treba rapo-lic tudi sprot oberati, ker kakor hitro dozori, se tudi prezati začne, in med enim volno in seme od sebe otresa, bi se tedaj nič ali pa čisto malo nazadnje od nje ne dobilo, ako bi čakali dozorniga časa.
*) Zibrije (epilobium), kteriga je po gosp. Fleišmanovi »flori« več sort, raste na Krajnskim na Gorenskim, J)o-lenskim in Notrajnskim, posebno rado na Ljublj. močirji in na požarih v gojzdih, ljubi prav rahlo zemljo; ima pa po gosp. Fleišmanovih skušnjah to lastnost, da se rado preseluje, če je zemlja imenovano rahloto zgubila. Kdor več o ti rastlini zvediti želi, naj se oberne na gosp. Fleišmana. **) To, kar Vi, častiti gospod, hvalite na ti rastlini, je že tudi drugod znano, kjer bombaž žibrija mešajo med svilno klopčino (Seidenfilz^ in med drugo volnato blago. Ker se pa vendar vse to na debelo ne dela, bi mogle daljši skušnje skazati: ali bi se dalo s to rastlino kaj prida doseči ali ne.
Vred.
—    346    —
Toliko za poskus. Če se moja znajdba vspeši, bi nam veliko žlahniga bombaža ta rastlina done-sti utegnila; — če pa nič ni5 naj pa tudi moja skerb in čast rakani žvižgat gre.                          J. M.