97DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 * Ana BarbiË, dr. sociologije, redna profesorica v pokoju na Biotehniπki fakulteti Univerze v Ljubljani. Ana BarbiË* KMETICA IN KME»KA DRUÆINA V TRANZICIJI TeoretiËna razmiπljanja in empiriËne ugotovitve POVZETEK Raziskava o tipih slovenskih kmeËkih druæin je potrdila domnevo, da se tako kot vse spreminjajo tudi kmeËke druæine. Ene hitreje, druge poËasneje. Med preuËevanimi 780 kmeËkimi druæinami sta tipa vitalne demokratiËne (37,3%) in vitalne tradicionalne druæine (36,8%) tako rekoË enako zastopana, tip propadajoËe tradicionalne druæine pa je nekoliko manj obseæen (25,5%), vendar dovolj, da lahko v bliænji prihodnosti v Sloveniji priËakujemo opustitev kmetovanja na vsaki Ëetrti druæinski kmetiji. Med tremi tipi kmeËkih druæin sta si najbolj podobna tipa vitalne demokratiËne in vitalne tradicionalne druæine. Medtem ko ju druæi njuna “vitalnost”, pa ju loËujeta “demo- kratiËnost” oz. “tradicionalnost”, odvisna od tega, kdo v druæini odloËa o zadevah druæine/gospodinjstva in kmeËkega gospodarstva, pa tudi od tega, kdo opravlja zadeve, vezane na druæino in kmetijo, v organih lokalne samouprave in v kmetijski zadrugi. V vitalnih demokratiËnih druæinah o skupnih zadevah praviloma odloËata moæ in æena skupno, oziroma se v procese odloËanja vkljuËujejo vsi druæinski Ëlani. Enako velja za opravke zunaj doma. V vitalnih tradicionalnih druæinah pa gospodar/moæ praviloma odloËa o skupnih zadevah, hkrati pa sam opravi vse potrebno na obËini/v krajevni skupnosti in v kmetijski zadrugi. Glede na to, da so bili analizirani podatki zbrani v zaËetku 1991. leta, gre spreminjanje slovenske kmeËke druæine v prvi vrsti pripisati predvsem globalnim druæbenim in ekonomskim spremembam, ki se kaæejo v zmanjπevanju prepada med mestom in podeæeljem, v manjπi meri pa vstopu Slovenije v tranzicijsko obdobje. KljuËne besede: kmetica, kmeËka druæina, tipologija, metoda voditeljev, tranzicija, Slovenija. 1. Uvod Prva asociacija na besedo “tranzicija” je obdobje prehoda iz enostrankarskega v veËstrankarski politiËni sistem in iz plansko-trænega v træno gospodarstvo. Gre za obdobje politiËnega, gospodarskega in druæbenega prestrukturiranja, ki zadeva vse ravni druæbene 98 DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 organiziranosti, vse druæbene skupine in vse posameznike/ posameznice nekdanjih socialistiËnih dræav. Praviloma so tranzicijski procesi tem bolj dramatiËni, Ëim bolj ortodoksen in zaprt je bil politiËni/ gospodarski sistem dræave nekdanjega socialistiËnega tabora. Kot vsako, ima tudi to pravilo izjeme, odvisno od konkretnih politiËnih garnitur v posameznih tranzicijskih dræavah. Kljub kratkotrajnosti kakrπnihkoli ekstremnih politik pa njihova prisotnost vsaj za krajπi Ëas ohromi / zavre vsebino in hitrost tranzicijskih procesov, kar posebej prizadene podroËja in skupine, ki se najteæje prilagajajo spreme- njenim gospodarskim razmeram. Mednje nesporno sodita kmetijstvo in kmeËko prebivalstvo. Druga asociacija na besedo “tranzicija” pa zadeva kakrπnekoli posebej zaznavne spremembe/ dogajanja znotraj doloËenega podroËja (kmetijstva) ali druæbene skupine (kmetica, kmeËka druæina) ne glede na to, ali spremembe povzroËajo zunanji ali notranji dejavniki ali oboji. Spreminjanje kmeËke druæine in poloæaja kmetice v njenem okviru v tem prispevku dokazujemo po dveh poteh: prviË, nanj opozarjamo s kratkim pregledom osrednjih tem ruralne sociologije od njenih zaËetkov do danes; in drugiË, s predstavitvijo empiriËnih podatkov o tipih kmeËkih druæin v Sloveniji, v prvi vrsti doloËenih z vzorcem odloËanja o druæinskih zadevah in o zadevah kmeËkega gospodarstva. Na koncu dodajamo πe razmiπljanje o (neizkoriπËenih) priloænostih v tranzicijskem obdobju. 2. Kmetica in kmeËka druæina zasebno in javno Razmiπljanje o kmeËki druæini in o poloæaju kmetice v njenem okviru je nujno umestiti v odnos med javnim in zasebnim. Predvsem za druæino velja, da je bila skozi vso zgodovino del javnosti: politiËne, gospodarske, kulturne. Druæina je torej æe od nekdaj imela lastnosti javne inπtitucije. Druæbena in politiËna razmerja so se nemalokrat zgledovala po sorodstvenih razmerjih (Flandrin, 1986: 7) tako na globalni kot na lokalni ravni. KmeËke druæine oz. njihovi poglavarji so se praviloma uveljavljali na lokalni ravni, na kateri so obvladovali predvsem gospodarska in politiËna, v manjπem obsegu pa tudi socialna in kulturna razmerja. Ti dve podroËji sta bili domena πole in cerkve, ob vodilni vlogi slednje. Cerkev kot pomembna druæbena avtoriteta pa je doloËala tudi hierarhijo med spoloma (Jogan, 1990; Jogan, 1986) v korist moπkih. Dominaciji kmetov v vaπkih/podeæelskih skupnostih sta v veËini evropskih dræav do zaËetka druge svetovne vojne poleg podpore katoliπke cerkve botrovali πe dve dejstvi. PrviË, kmetijstvo je predstavljalo glavno gospodarsko dejavnost na podeæelju (Almas, 1999); in drugiË, med podeæeljem in mestom ni bilo tesnejπih povezav, zaradi Ëesar se je druæbeni razvoj in v njegovem okviru emancipacija æensk na podeæelju odvijal poËasneje kot v urbanih obmoËjih. Nagel razvoj industrije po 2. svetovni vojni je z velikim povpraπevanjem po delovni sili sproæil plaz dnevnih delovnih migracij s podeæelja v mesto (BarbiË, 1990; CvjetiÊanin, 1988; CvjetiÊanin et al., 1980; Puljiz, 1977; Kraπovec, 1974; Kraπovec, 1965) ter spodbudil procese prostorskega in druæbenega povezovanja mesta in podeæelja (Mlinar, Ana BarbiË 99DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 1979; BarbiË, 1983). Ker so se zaradi strukture novih delovnih mest od Ëlanov kmeËkih druæin zaposlovali zunaj kmetijstva predvsem moπki, so na πtevilnih meπanih kmetijah odgovornost za kmetovanje prevzele æenske, Ëeprav je bila le redkim priznana vloga gospodarice (BarbiË, 1990). Kljub napredku, ki se kaæe tako na podroËju teorije in empiriËnega raziskovanja druæinskih kmetij in vloge posameznih druæinskih Ëlanov, v prvi vrsti gospodarja/moæa in gospodarice/ æene v delovanju kmetije kot gospodarskega obrata, kot v prizadevanjih posameznih dræav in nevladnih organizacij za enakopravnost kmeta in kmetice, ostajajo odnosi znotraj kmeËke druæine “Ërna skrinjica”, katere vsebina je zasebna zadeva druæine oziroma njenih Ëlanov. Vpogled vanjo je v kriznih situacijah dovoljen le pooblaπËenim osebam in predstavnikom cerkve, ki si od nekdaj lastijo takπno pravico. Neformalno pa so vendar druæinska dogajanja predvsem v majhnih podeæelskih skupnostih od nekdaj transparentna in predmet vsakdanjih pogovorov vaπËanov ob skupnih opravilih ali ob druæabnih priloænostih. Tako se ve, kdo v kateri druæini nosi hlaËe, kaj se kuha, kdo in s kom se prepira in πe marsikaj. Prav takπna neformalna transparentnost druæinskih odnosov v podeæelskih skupnostih pa zagotavlja nekakπen javni nadzor nad druæinskimi dogajanji, s Ëimer vnaπa v druæino element javnosti ter jo prestavlja iz podroËja zasebne na podroËje javne sfere, dostopne znanstvenemu preuËevanju in politiËnemu ukrepanju. Hkrati s kmeËko druæino ostaja “nevidna” tudi kmeËka æenska, saj sta njeni vlogi matere in gospodinje ne le samoumevni, temveË se smatrata kot neloËljivi sestavini vloge kmetice kot delovne moËi na kmetiji. Prav nevidnost vlog kmetice v druæini in na kmetiji pa prispeva k ohranjanju kmeËke druæine kot sfere zasebnosti in tradicionalnih druæinskih odnosov, opredeljenih z vodilno vogo moæa/gospodarja. »eprav tradicio- nalnost ni veË prevladujoËa oblika odnosov v sodobni kmeËki druæini, pa je dovolj zastopana, da jo je moË opredeliti kot oviro emancipaciji kmeËkih æensk. 3. Kmetica in kmeËka druæina v evropski ruralno-socioloπki teoriji KmeËka druæina je predstavljala eno srediπËnih tem ruralne sociologije kot posebne socioloπke veje, ki se je izdvojila iz okvira obËe sociologije konec 19. stoletja v ZDA, v Evropi pa po 2. svetovni vojni (Gillette, 1924). Teoretiki so kmeËki druæini namenjali pozornost predvsem kot pomembni primarni druæbeni skupini (Galeski, 1972; KostiË, 1975; Mendras, 1976; Shanin, 1988). V povezavi s temeljno gospodarsko dejavnostjo kmeËke druæine so izpostavljali njene posebnosti (veËje πtevilo Ëlanov kot vir delovnih moËi na kmetiji, delitev dela med spoloma in med generacijami, sezonsko ali stalno najemanje delavcev (poslov) tako za pomoË ali celo vodenje kmeËkega gospodarstva kot za gospodinjska dela. Slednje ni bilo le znaËilnost kmeËkih, temveË tudi obrtniπkih in drugih druæin, ki so se ukvarjale z druæinskim podjetniπtvom (Sieder, 1998). »eprav kmeËka druæina in kmeËko gospodinjstvo πe vedno ostajata predmet ruralnosocioloπkega in agrarnoekonomskega prouËevanja (Vartdal, Almas, Blekesaune, 1997; KovaËiË, 1996; BarbiË, 1990; BarbiË 1989; First-DiliÊ, 1981), pa se v zadnjih Kmetica in kmeËka druæina v tranziciji 100 DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 desetletjih teoretiËna in empiriËna pozornost namenja na eni strani kmeËki æenski (FAO, 1983, 1997; O’Hara, 1998; Haugen, 1998; Sociologia Ruralis, 1998), na drugi strani pa kmetici in kmeËkemu gospodinjstvu kot druæinskemu podjetju (Potter in Lobley, 1992; Gasson 1988; Gasson and Errington, 1993, Blekesaune, 1997, UdovË, 1998). Novejπa dela (Whatmore, 1991; Haugen, 1998), ki obravnavajo kmeËko æensko, ne navezujejo njene vloge le na druæino, temveË predvsem na kmetijo kot druæinsko podjetje, ki ga uspeπno upravljajo æenske, dostikrat brez sodelovanja moæa oz. partnerja. “KmeËko delo je vsaj v nekaterih vidikih fiziËno zahtevno kljub temu, da se je prek mehanizacije ta zahtevnost obËutno zmanjπala. Danes je za vodenje kmetije vse veËja potreba po upravljalskih in tehnoloπkih spretnostih. Sploπno prepriËanje o naravni nadarjenosti moπkih in nezmoænosti æensk so ovrgle æenske, ki uspeπno vodijo kmetijo in delajo s kmetijskimi stroji” (Haugen, 1998:131). KmeËke in druge æenske na podeæelju so se πe posebej izkazale tudi v uvajanju in izvajanju dopolnilnih dejavnosti v okviru domaËega gospodinjstva in lokalne podeæelske skupnosti, kar posebej spodbujata Evropska unija (razvojni projekt LEADER I in LEADER II) in FAO - Evropska komisija za kmetijstvo (FAO, 1983). Slednja je v 90- ih spodbudila vlogo kmeËkih/podeæelskih æensk in druæin v ruralnem razvoju (FAO, 1997; FAO, 1998) prek oblikovanja nacionalnih naËrtov ukrepov in aktivnosti za vklju- Ëitev podeæelskih æensk v razvoj (Verbole, Mele-PetriË, 1998; Rus, Rupena-Osolnik, 1991). O tem, kakπna vloga gre æenskam bodisi v pridelavi biotehnoloπkega bodisi organskega æiveæa, πe ni opaznih raziskav. Sociologi, ki se ukvarjajo z druæbenimi dejav- niki vse bolj razπirjenih in hkrati vse bolj kontroverznih biotehnologij v pridelavi/ predelavi æiveæa, kot tudi tisti, ki preuËujejo pogoje in rezultate organskega pridelovanja, se πe niso prebili do vpraπanja o povezavi med spolom pridelovalca in (ne)sprejem- ljivostjo gensko spremenjenih organizmov v pridelavi æiveæa ter o (ne)podpiranju organ- skega pridelovanja. PriËakovati je, da je/bo podpiranje ene ali druge pridelave oz. njuno promoviranje tesno povezano s spolom osebe, ki vodi kmetijo. Tako ruralna sociologija kot agrarna ekonomika sta doslej namenjali pozornost predvsem kmeËkemu gospodarstvu in Ëlane kmeËke druæine upoπtevali v prvi vrsti kot delovne moËi na kmetiji, vire njihovih dohodkov pa kot kriterij razlikovanja kmetij na Ëiste, meπane in dopolnilne kmetije (Kraπovec, 1982; KovaËiË, 1986; BarbiË, 1990; CvjetiÊanin, V. in sodelavci, 1980; Gasson, 1986). KmeËko druæino obe stroki praviloma obravnavata le kot nepogreπljivo sestavino druæinske kmetije, ki poleg delovnih moËi za kmeËko gospodarstvo opredeljuje lastniπtvo in zagotavlja nasledstvo (Potter, Lobley, 1992; Blanc, Perrier-Cornet, 1993). O drugih, predvsem o neproizvodnih vidikih æivljenja kmeËke druæine in njenih Ëlanov je bilo z redkimi izjemami (»erniË IsteniË, 2000) opravljenih izredno malo ruralno-socioloπkih raziskav. Kmetje so se praviloma pojavljali le kot ena od druæbenih skupin v raziskavah slojevske strukture konkretnih druæb, v raziskavah o prostem Ëasu, o æenskah ter o druæini in njeni transformaciji. OËitno gre za vse veËjo pestrost tem, ki jih (mora) ruralna sociologija preuËiti, sooËiti in povezati, da bi opredelila sodobna dogajanja v okviru kmeËkega gospodarstva, kmeËke Ana BarbiË 101DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 druæine in njenih posameznih Ëlanov. Med slednjimi ne gre namenjati posebne pozornosti le kmeËkim æenskam, temveË tudi otrokom in starejπim druæinskim Ëlanom. Prav vsi so izpostavljeni novim situacijam, novim opcijam in izzivom, pa naj si to æelijo ali ne. Enako velja za kmeËko gospodarstvo, katerega uspeπnost in uËinkovitost je na eni strani odvisna od kmetije in od druæine oz. gospodinjstva, ki na njej æivi in dela, na drugi strani pa od πtevilnih zunanjih dejavnikov in dogajanj, ki jih morata kmet in kmetica upoπtevati oz. se jim prilagajati. 4. Sodobna druæbeno-ekonomska dogajanja, ki odloËilno vplivajo na druæinsko kmetovanje, kmetijo in kmeËko druæino Konec 70-ih, v 80-ih in 90-ih letih dvajsetega stoletja je veË procesov sproæilo drama- tiËne spremembe v druæinskem kmetovanju. Gre za procese, vezane na samo kmetijstvo, pa tudi za nekatere sploπne druæbene procese, ki sta jim izpostavljena tako kmetijstvo kot kmeËko prebivalstvo. Znotraj kmetijstva velja opozoriti predvsem na naslednje spremembe: - Gibanje v smeri lastnik-kmet (Harrison, Tranter, 1989). Zaradi tehnoloπkega razvoja kmetijo lahko poklicno obdeluje en sam Ëlovek in to je navadno lastnik (Almas, Haugen, 1991). - Usmeritev v dodajanje vrednosti primarni kmetijski produkciji z razvijanjem dopolnilnih dejavnosti (FAO, 1983: Gasson, 1986; Ibbery; Stigl, 1991; Morgan, Blunden, Greenwood, 1993), med katerimi se je najbolj uveljavil kmeËki turizem (Petrin, 1995; BarbiË, Kulovec, 1995). - Izstop (kmeËkih) æensk iz anonimnosti z ekonomskim osamosvajanjem in s povezovanjem v nevladne organizacije (Leinert Novosel, 1990; Azmon, Izraeli, 1993; Cigale, Turk, Trbiæan, Vidmar, Æeleznik, 1997; Gasson, 1986; Symes, 1991; Van der Plas, Fonte, 1994; Whatmore, Marsden, Lowe, 1994a in 1994b). Spremembe zunaj kmetijstva, ki vplivajo na kmetico, kmeËko druæino in kmeËko gospodarstvo, pa so: gospodarska globalizacija, zmanjπanje zaposlitvenih moænosti, posebej πe za niæje kvalificirano kmeËko/podeæelsko prebivalstvo, priseljevanje nekme- Ëkega prebivalstva na podeæelje in ekoloπka gibanja, ki na eni strani opozarjajo na prednosti æivljenja na deæeli, na drugi strani pa na ranljivost naravnega okolja in na potrebo po njegovem varovanju (Goodman, Redclift, 1991; BarbiË, 1991; BarbiË, 1993a; Verbole, 1995). Ekonomski globalizacijski procesi se druæinskim kmetijam niso izognili. V pogojih vse veËje svetovne konkurence na podroËju trgovanja s kmetijskimi pridelki πtevilne, zlasti manjπe kmetije iπËejo poti za preæivetje v takoimenovani niπni proizvodnji (ekoloπka pridelava za lokalne trge, domaËa pridelava kot vloæek v dopolnilne dejavnosti na kmetiji, npr. kmeËki turizem) in v storitvah za javno dobro, ki jih plaËuje dræava (skrb za stare, plaËila dræave za vzdræevanje kulturne krajine). Predvsem pa postaja Kmetica in kmeËka druæina v tranziciji 102 DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 druæinsko kmetovanje vse bolj odvisno od dræavnih subvencij, ki pa so prevelik stroπek celo za dræave Evropske unije. Posledice globalnih in nacionalnih druæbeno-ekonomskih procesov na druæinsko kmetovanje in kmeËko prebivalstvo so v tranzicijskih dræavah πe bolj dramatiËne kot v dræavah s tradicijo trænega gospodarstva in demokratiËne politiËne ureditve. Celo v tistih tranzicijskih dræavah, ki v obdobju socializma niso opustile druæinskega kmetovanja, se je to na prehodu v træno gospodarstvo znaπlo v poloæaju, ki mu samo ni kos. Samo ustrezna kmetijska politika, praviËen in transparenten sistem dræavnih podpor ter velika mera samoiniciativnosti in iznajdljivosti kmeËkega prebivalstva lahko zagotovijo preæivetje kmeËkih druæin, ki so tako za nacionalna gospodarstva kot za nacionalno identiteto izredno pomembna druæbena skupina. V teænji po viπji kakovosti æivljenja, ki poleg ekonomske varnosti vkljuËuje tudi dostopnost do storitev, ki jih izvajajo izobraæevalne, zdravstvene, socialno-varstvene, kulturne in πportne ustanove, kot tudi moænosti za sodelovanje v procesih odloËanja ter moænosti za vkljuËevanje v razliËne organizacije in druπtva, se kmeËko/podeæelsko prebivalstvo vse bolj zaveda svojega marginalnega poloæaja v druæbi ter si prizadeva za aktivno vkljuËevanje vanjo (Mernagh, Commins, 1997). Domnevamo, da kmeËke druæine tovrstne probleme doæivljajo in reπujejo na razliËne naËine, zato je identificiranje oblik/tipov slovenskih kmeËkih druæin bistvenega pomena tako za ruralno-socioloπko teorijo kot tudi za oblikovanje razvojnih politik, ki bodo najbolj ustrezale posameznim druæinskim tipom. 5. Tipologija slovenskih kmeËkih druæin V raziskovalnem projektu “Tipologija kmeËkih druæin v Sloveniji” smo hkrati upoπtevali znaËilnosti kmetije/kmeËkega gospodarstva, lastnosti kmeËke druæine/gospo- dinjstva ter vlogo æensk v kmeËki druæini in na kmetiji. Preverili smo naslednji hipotezi: - H1: kmeËka druæina v Sloveniji ni enotna kategorija, temveË obstaja veË tipov kmeËkih druæin; - H2: tipe kmeËkih druæin doloËajo obeleæja druæine/gospodinjstva, gospodarja/moæa in gospodarice/æene, kmeËkega gospodarstva in naselja bivanja. Tipologija kmeËkih druæin v Sloveniji je bila opravljena na podatkih empiriËne raziskave o 780 kmeËkih druæinah v Sloveniji iz 1991. leta. ©tevilne ugotovitve, objavljene v ustreznem raziskovalnem poroËilu (BarbiË, 1993b), so opozorile na razlike med kmeËkimi druæinami, pa naj gre za (samo)obnavljanje kmeËkega sloja, za ekonomsko varnost kmetic, za njihovo vkljuËenost v procese odloËanja v druæini in na kmetiji ter v lokalni skupnosti, za druæbeno infrastrukturo podeæelja ali za probleme kmeËkih fantov, ki ne morejo dobiti æene in si ustvariti druæine. Ugotovljene opisne razlike med kmeËkimi druæinami so utemeljile potrebo po njihovi poglobljeni analizi. Ana BarbiË 103DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 Tipologija kmeËkih druæin je bila opravljena z metodo voditeljev, ki je primerna za analizo veËjega πtevila enot.1 Za pojasnitev razlik med z metodo voditeljev ugotovljenimi skupinami/tipi kmeËkih druæin je bila uporabljena kanoniËna diskriminantna statistiËna metoda (Klecka, 1980; cit. po »erniË IsteniË, 1998).2 5.1. Trije tipi kmeËkih druæin v Sloveniji RaËunalniπka obdelava podatkov o 29 obeleæjih kmeËke druæine, gospodarjev/moæ in gospodaric/æena ter kmeËkih gospodarstev z uporabo metode voditeljev je identi- ficirala tri skupine/tipe kmeËkih druæin v Sloveniji, ki smo jih poimenovali: - vitalno demokratiËno kmeËko druæino (tip 1); - propadajoËo tradicionalno kmeËko druæino (tip 2); - vitalno tradicionalno kmeËko druæino (tip 3). Med preuËevanimi 780 druæinami sta tip vitalne demokratiËne druæine (37,7%) in tip vitalne tradicionalne druæine (36,8%) takorekoË enako zastopana, tip propadajoËe tradicionalne druæine pa je sicer nekoliko manj obseæen, vendar πe vedno zajema kar Ëetrtino (25,5%) vseh preuËevanih druæin (Preglednica 1). Pomeni, da je v prihodnosti priËakovati opustitev kmetovanja na vsaki Ëetrti slovenski kmetiji. To sicer ne pomeni nujno opustitve kmetijske rabe/obdelovanja kmetijskih zemljiπË, saj je ta moæno prodati ali dati v najem. Nesporno pa razmeroma velik deleæ propadajoËih tradicionalnih kmetij nakazuje zmanjπevanje πtevila druæinskih kmetij v Sloveniji, na kar opozarja tudi podatek, po katerem se je πtevilo druæinskih kmetij v Sloveniji od leta 1991 (112.000 kmetij) do leta 1997 (91.000 kmetij) zmanjπalo za skoraj petino (18,75%). Hkrati pa podatek o poveËanju obsega kmetijskih zemljiπË na kmetijo med letom 1991 (4,1 ha) in letom 1997 (4,8 ha) kaæe na to, da so vsaj del kmetijskih zemljiπË propadajoËih ali æe propadlih kmetij prevzele druge kmetije (European Union, 1998: 3) Kmetica in kmeËka druæina v tranziciji 104 DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 Preglednica 1 Tipi kmeËkih druæin glede na izbrana obeleæja gospodarja/moæa in gospodarice/ æene, druæine oz. gospodinjstva in kmeËkega gospodarstva (metoda voditeljev) rang voditelji* 1 2 3 vitalna propadajoËa vitalna demokratiËna druæina tradicionalna druæina tradicionalna druæina 1-2 πtevilo Ëlanov gospodinjstva 0,10 -1,02 0,60 1-2 generacijska struktura Ëlanov gospodinjstva 0,12 -1,02 0,58 3 kdo odloËa o vzgoji otrok 0,29 -0,93 0,35 4 πtevilo generacij v skupnem gospodinjstvu 0,10 -0,87 0,49 5 kdo hodi na roditeljske sestanke 0,28 -0,79 0,27 6 kdo odloËa o nakupu semen, sadik 0,68 -0,25 -0,52 7-8 kdo odloËa o nakupu kmetijskih strojev 0,67 -0,43 -0,39 7-8 kdo odloËa o gradnji adaptaciji gosp. poslopja 0,67 -0,32 -0,47 9 kdo odloËa o nakupu æivine 0,64 -0,37 -0,40 10 kdo odloËa o gradnji/adaptaciji hiπe 0,63 -0,32 -0,42 11 glavni vir dohodka gospodarice/æene 0,13 -0,53 0,23 12 kdo odloËa o investicijah v gospodinjstvo 0,52 -0,38 -0,27 13-14 vkljuËenost otrok v poklicne/srednje πole 0,32 -0,49 0.01 13-14 glavni vir dohodka gospodarja/moæa 0,11 -0,49 -0,23 15-16 vkljuËenost predπolskih otrok v vrtec -0,15 -0,45 0,47 15-16 kdo odloËa o varËevanju 0,45 -0,35 -0,21 17 opremljenost gospodinjstva s predmeti trajne potroπnje 0,09 -0,42 0,19 18 kdo hodi po opravkih na obËino/KS 0,41 -0,26 -0,24 19 kdo hodi po opravkih na kmetijsko zadrugo 0,39 -0,25 -0,23 20 tip kmetije glede na zaposlenost Ëlanov jedra kmeËke druæine 0,05 -0,32 -0,18 21 vkljuËenost otrok v viπje/visoke πole 0,34 -0,14 -0,25 22 ocena opremljenosti kmetije s kmet. stroji -0,07 -0,24 0,24 23 obseg obdelovalnih zemljiπË -0,03 -0,18 0,15 24 starost gospodarice/æene 0,17 -0,16 -0,06 25 lastniπtvo kmetije 0,17 -0,01 -0,17 26 dohodek od prodaje kmetijskih pridelkov -0,04 -0,16 0,15 27 obseg kmetijskih zemljiπË v lasti/najemu 0,01 -0,14 0,09 28 nasledstvo 0,05 -0,11 0,02 29 starost gospodarja/moæa 0,02 -0,06 0,02 N (780) (294) (199) (287) % (100,0) 37,7 25,5 36,8 radius 9,295 7,972 16,963 * Voditelji so doloËeni na osnovi standardiziranih podatkov. Primer: vrednost voditelja 1,100.000 pomeni, da imajo enote v tej skupini v povpreËju 1,1 standardnega odklona viπje povpreËje od povpreËja vseh enot. Ana BarbiË 105DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 Tip propadajoËe tradicionalne kmeËke druæine je najbolj izrazito doloËen in to z negativnimi vrednostmi na vseh 29 spremenljivkah (voditeljih) (Preglednica 1). Ta tip oznaËuje majhno πtevilo Ëlanov gospodinjstva praviloma ene generacije. »e imajo otroke, o njihovi vzgoji odloËa kdorkoli oz. vsi ali gospodar/moæ. Pri tem naj opozorimo, da primer, ko o vzgoji otrok odloËa kdorkoli oz. vsi, v praksi pomeni, da ne odloËa nihËe in so otroci bolj ali manj prepuπËeni sami sebi. Podobno je z udeleæevanjem na roditeljskih sestankih! »e imajo te druæine predπolske otroke, ti praviloma ne obiskujejo vrtca, otroci med 15. in 19. letom pa ne poklicnih ali srednjih πol. Med gospodaricami/ æenami in gospodarji/moæmi prevladujejo takπni, ki so brez lastnih dohodkov ali prejemajo pokojnino. »e pa πe kmetujejo, niso pokojninsko zavarovani kot kmetje. Gospodinjstva so skromno opremljena s predmeti trajne potroπnje, o nakupih/investicijah pa praviloma odloËa gospodar/moæ. Tip vitalne tradicionalne kmeËke druæine opredeljuje veËje πtevilo Ëlanov, ki pripadajo veË generacijam vkljuËno z generacijo starih starπev. Predπolski otroci praviloma obiskujejo otroπki vrtec, o vzgoji otrok in o tem, kdo bo πel na roditeljski sestanek, pa se dogovorita moæ in æena. Vsaj del gospodaric/æena ima lastne dohodke. Kmetija je dobro opremljena s kmetijskimi stroji. Naπteta obeleæja govorijo v prid vitalnosti tega tipa kmeËke druæine. Na njeno tradicionalnost pa opozarjajo obeleæja, ki zadevajo nizko vkljuËenost oz. nevkljuËenost otrok ustrezne starosti v viπje/visoke πole, vsa obeleæja, ki zadevajo odloËanje o zadevah kmeËkega gospodarstva in gospodinjstva (nakup semen/sadik, gradnja/adaptacija gospodarskega poslopja ali hiπe, nakup æivine, nakup strojev, investicije v gospodinjstvo in varËevanje), ter obeleæja, ki kaæejo na to, kdo praviloma hodi po opravkih bodisi na obËino/krajevno skupnost bodisi v kmetijsko zadrugo. OdloËanje in opravki zunaj doma so v veËini vitalnih tradicionalnih kmeËkih druæin domena gospodarjev/moæ. Velik radius opozarja na pestrost druæin v tej skupini. Verjetno se ta deli ali se bo v bliænji prihodnosti razdelila na veË podskupin. Tip vitalne demokratiËne kmeËke druæine doloËajo v prvi vrsti obeleæja, vezana na odloËanje tako o zadevah kmeËkega gospodarstva kot o zadevah gospodinjstva (nakup semen/sadik, nakup kmetijskih strojev, gradnja/adaptacija gospodarskega poslopja, nakup æivine, gradnja/adaptacija hiπe, investicije v gospodinjstvo in varËevanje) ter obeleæja, ki kaæejo na to, kdo od Ëlanov druæine praviloma hodi po opravkih bodisi na obËino/krajevno skupnost bodisi v kmetijsko zadrugo. OdloËitve v tem tipu druæine najveËkrat sprejemata moæ in æena skupaj ali se o njih dogovorijo vsi druæinski Ëlani. Podobno se druæinski Ëlani obnaπajo tudi v primeru, ko doloËijo, kdo bo stopil po opravkih na obËino/krajevno skupnost ali v kmetijsko zadrugo. Tudi udeleæevanje na roditeljskih sestankih in odloËanje o vzgoji otrok je zadeva dogovora med moæem in æeno ali vsemi druæinskimi Ëlani. Za ta tip druæine je znaËilna tudi najveËja vkljuËenost otrok v poklicne/srednje in viπje/visoke πole. Kljub dejstvu, da se preuËevane kmeËke druæine zdruæujejo v tri, med seboj bistveno razliËne skupine/tipe, pa podatki (Slika 1) kaæejo, da obstaja doloËena mera podobnosti med vitalno tradicionalno in vitalno demokratiËno druæino, hkrati pa gre za bistveno drugaËnost tipa propadajoËe tradicionalne druæine. Tip vitalne tradicionalne in tip vitalne demokratiËne kmeËke druæine druæi socialna vitalnost kmeËke druæine, opredeljena z Kmetica in kmeËka druæina v tranziciji 106 DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 veËjim πtevilom Ëlanov, pestro generacijsko strukturo, pa tudi z dobro opremljenostjo gospodinjstva s predmeti trajne potroπnje. Prav ta obeleæja pa hkrati loËujejo oba vitalna tipa kmeËkih druæin od tipa propadajoËih tradicionalnih kmeËkih druæin. Slika 1 Drevesa voditeljev ***** minimum ***** dendro 3.126 1 1 3.643 3 3 - - - - - - 2 2 ***** maximum ***** dendro 3.126 1 1 3.988 3 3 - - - - - - 2 2 ***** ward ***** dendro 3.126 1 1 4.046 3 3 - - - - - - 2 2 Poimenovanje treh tipov skupin: 1 - tip vitalne demokratiËne kmeËke druæine, 2 - tip propadajoËe tradicionalne kmeËke druæine, 3 - tip vitalne tradicionalne kmeËke druæine. GrafiËna razvrstitev voditeljev (po treh metodah) v tri skupine kaæe, da sta si podobni prva (vitalne demokratiËne kmeËke druæine) in tretja skupina (vitalne tradicionalne kmeËke druæine). 5.2. Lastnosti, ki razloËujejo vitalno demokratiËno in vitalno tradicionalno druæino Kljub podobnosti med obema vitalnima tipoma kmeËkih druæin (Preglednica 2) se oba razlikujeta na πtirih podroËjih delovanja in sicer: a) Na podroËju odloËanja o zadevah kmeËkega gospodarstva in gospodinjstva v tradicionalnih druæinah vloga tistega, ki sprejema odloËitve, praviloma pripada gospodarju/moæu, v demokratiËnih druæinah pa odloËitve sprejemata bodisi moæ in æena skupaj bodisi vsi Ëlani druæine. »e vsi druæinski Ëlani ne sprejemajo odloËitev, pa vsaj sodelujejo v procesih odloËanja. Ana BarbiË 107DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 b) Z izjemo udeleæevanja na roditeljskih sestankih (med obema skupinama ni razlik v tem, kdo obiËajno hodi na roditeljske sestanke - v obeh primerih so to æene/matere) se oba tipa vitalnih druæin razlikujeta tudi po tem, kateri Ëlan druæine obiËajno opravlja zadeve na obËini/krajevni skupnosti in v kmetijski zdrugi. V tradicionalni druæini je to praviloma gospodar/moæ, v demokratiËni pa tovrstne opravke opravlja bodisi moæ bodisi æena ali kak drug Ëlan gospodinjstva, Ëe se tako dogovorijo. c) Vitalno demokratiËno druæino pomembno soopredeljuje vkljuËenost otrok ustrezne starosti v poklicne/srednje ter viπje/visoke πole, vitalno tradicionalno pa vkljuËenost predπolskih otrok v vrtce. Ker slednje obeleæje nima pomembne vloge v opredelitvi vitalno-demokratiËnega tipa kmeËke druæine, domnevamo, da je poπiljanje pred- πolskih otrok v vrtce v tradicionalnih vitalnih druæinah pripisati bliæini vrtcev, kot bomo videli pozneje. d) Medtem ko vitalno tradicionalno druæino pomembno sodoloËa veËje πtevilo Ëlanov ter njihova pestra starostna in generacijska struktura, pa ta obeleæja niso pomembna za opredeljevanje vitalne demokratiËne druæine. Oba tipa vitalnih kmeËkih druæin sta v slovenskem prostoru pribliæno enako zastopana in seveda tudi enako legitimna. Ker pa je “tradicionalnost” vezana predvsem na pravico gospodarja/moæa, da odloËa ne le o zadevah s podroËij svojega dela (praviloma je to kmeËko gospodarstvo in kmetovanje), temveË tudi o podroËjih, ki jih vodijo gospodarice/ æene (gospodinjstvo, nekatera kmeËka opravila) ter na njegovo pravico, da zastopa druæino in kmetijo navzven (opravki na obËini/krajevni skupnosti in v kmetijski zadrugi), je priËakovati postopno “demokratizacijo” tudi tradicionalnih druæin, saj se bo sicer tudi v prihodnje malo deklet pripravljenih poroËiti na kmetijo (BarbiË, 1992). V zvezi z nujnostjo demokratizacije odnosov v kmeËki druæini velja posebej opozoriti na dejstvo, da brez kmeËke æenske ni kmeËke druæine, brez kmeËke druæine pa ne druæinske kmetije. Najmanj, na kar bodo morale pristati tradicionalne kmeËke druæine, bo prepustitev odloËanja o zadevah znotraj posameznih podroËij æivljenja in dela tistemu Ëlanu/Ëlanici druæine, ki doloËeno podroËje vodi in opravlja tudi veËino potrebnega dela. Dodatno k temu pa bodo tradicionalne kmeËke druæine morale æenskam omogoËiti izstop iz zaprtosti v druæinski krog in kmeËko dvoriπËe vsaj s tem, da bodo πle tudi one po opravkih zunaj doma. Seveda pa to πe ne pomeni, da se bosta oba tipa vitalnih druæin pribliæevala. Prav lahko se zgodi, da bo iz dveh sedanjih tipov vitalnih kmeËkih druæin nastalo veËje πtevilo manjπih skupin/tipov, ki bodo znotraj skupine/tipa zelo podobni/homogeni, medtem ko se bodo skupine/tipi med seboj zelo razlikovali. Kmetica in kmeËka druæina v tranziciji 108 DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 Preglednica 2 Tip vitalne demokratiËne in tip vitalne tradicionalne kmeËke druæine glede na razlike v vrednostih voditeljev izbranih obeleæij gospodarja/moæa, gospodarice/ æene, druæine oz. gospodinjstva in kmeËkega gospodarstva (metoda voditeljev) voditelji vitalna vitalna razlike med rang razlik demokratiËna tradicionalna vrednostmi druæina druæina voditeljev kdo odloËa o nakupu semen/sadik 0,68 -0,52 1,20 1 kdo odloËa o gradnji/adapt. gospodarskih poslopij 0,67 -0,47 1,14 2 kdo odloËa o nakupu kmet. strojev 0,67 -0,39 1,06 3 kdo odloËa o gradnji/adaptaciji hiπe 0,63 -0,42 10,5 4 kdo odloËa o nakupu æivine 0,64 -0,40 1,04 5 kdo odloËa o investicijah v gospodinjstvo 0,52 -0,27 0,89 6 kdo odloËa o varËevanju 0,45 -0,21 0,66 7 kdo hodi po opravkih na obËino, KS 0,41 -0,24 0,65 8 vkljuËenost otrok v vrtec -0,15 0,47 0,62 9-10 kdo hodi po opravkih na KZ 0,39 -0,23 0,62 9-10 vkljuËenost otrok v viπje/visoke πole 0,34 -0,25 0,59 11 πtevilo Ëlanov gospodinjstva 0,10 0,60 0,50 12 starostna struktura Ëlanov gospodinjstva 0,12 0,58 0,46 13 πtevilo generacij v skupnem gospodinjstvu 0,10 0,49 0,39 14 vir dohodka gospodarice/æene 0,13 0,23 0,36 15 lastniπtvo kmetije 0,17 -0,17 0,34 16-17 vir dohodka gospodarja/moæa 0,11 -0,23 0,34 16-17 ocena opremljenosti kmetije s kmetijskimi stroji -0,07 0,24 0,31 18-19 vkljuËenost otrok v poklicne/srednje πole 0,32 0,01 0,31 18-19 starost gospodarice/æene 0,17 -0,06 0,23 20 prihodek od prodaje kmetijskih pridelkov -0,04 0,15 0,19 21 obseg obdelovalnih zemljiπË -0,03 0,15 0,18 22 tip kmetije glede na zapos. Ëlanov jedra kmeËke druæine 0,05 0,18 0,13 23 opremljenost gospodinjstva s predmeti trajne potroπnje 0,09 0,19 0,10 24 nasledstvo 0,05 0,02 0,03 25 kdo odloËa o vzgoji otrok 0,29 0,35 0,06 26 starost gospodarja/moæa 0,02 -0,02 0,04 27 obseg kmetijskih zemljiπË v lasti/najemu 0,01 0,09 0,08 28 kdo hodi na roditeljske sestanke 0,28 0,27 0,01 29 N (249) (287) Devetindvajset spremenljivk, izbranih za oblikovanje tipologije kmeËkih druæin v Sloveniji, zadeva predvsem obeleæja kmeËke druæine/gospodinjstva (20 spremenljivk) in kmeËkega gospodarstva (5 spremenljivk), dodatno pa πe dve znaËilnosti gospodarja/ moæa in gospodarice/æene (4 spremenljivke). Upoπtevana obeleæja se po vsebini in po Ana BarbiË 109DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 prispevku k doloËanju treh tipov slovenskih kmeËkih druæin zdruæujejo in razvrπËajo v πest skupin (Preglednica 3). Preglednica 3 Skupine hierarhiËno razvrπËenih devetindvajset obeleæij druæine/ gospodinjstva, kmeËkega gospodarstva ter gospodarja/moæa in gospodarice/æene druæina/ predπol. varstvo opravki kmeËko gospodar/moæ; gospodinjstvo odloËanje in πolanje po o.π. zunaj doma gospodarstvo gospodarica/æena πtevilo Ëlanov generacijska struktura vzgoja otrok πtevilo generacij roditeljski sestanki nakup semen, sadik nakup kmet. strojev gradnja/adapt. gospodar. poslopja nakup æivine gradnja/adapt. hiπe vir dohodka æene investicije v gospodin. vkljuËenost otrok v poklicne πole vir dohodka moæa vkljuË. otrok v vrtec varËevanje oprem. s predmeti trajne potroπnje opravki na obËini, KS opravki v KZ tip kmetije vkljuËenost otrok v viπje, visoke πole ocena opremljenosti s kmet. stroji obseg obdel. zemljiπË starost æene lastniπtvo kmetije dohodek od prodaje kmet. proizvodov obseg kmet. zemljiπË nasledstvo starost moæa Kmetica in kmeËka druæina v tranziciji 110 DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 Kar 22 od 29 upoπtevanih obeleæij, izbranih za ugotavljanje tipov kmeËke druæine, zadeva druæino oz. gospodinjstvo ter gospodarja/moæa in gospodarico/æeno. Po njihovem prispevku k doloËitvi tipov kmeËkih druæin pa je 22 obeleæij moË razvrstiti v pet, hierar- hiËno razvrπËenih skupin. V opredeljevanju tipov kmeËkih druæin gre najbolj pomembna vloga sestavu kmeËkega gospodinjstva in nosilcem odloËanja, bodisi o zadevah druæine/ gospodinjstva bodisi o zadevah, vezanih na kmeËko gospodarstvo. ©ele tema dvema skupinama obeleæij po prispevku k doloËitvi tipa kmeËke druæine sledijo obeleæja, ki zadevajo predπolsko varstvo otrok in πolanje otrok po konËani osnovni πoli, njim pa obeleæja, ki kaæejo, kdo od druæinskih Ëlanov opravlja zadeve, vezane na druæino ali kmeËko gospodarstvo zunaj doma. Vir dohodka in starost gospodarja/moæa in gospo/ darice/æene so obeleæja, ki so precej manj pomembna za opredelitev tipa kmeËke druæine. Sedem obeleæij kmeËkega gospodarstva je za opredelitev tipa kmeËke druæine manj pomembnih in bi jih veljalo iz druæinske tipologije izpustiti ter jih upoπtevati med pojasnjevalci tipov kmeËkih druæin. 5.3. Socialno-geografska, agrarno-ekonomska in demografska obeleæja, ki razloËujejo tri tipe kmeËkih druæin Ob identificiranih tipih slovenskih kmeËkih druæin se takorekoË samodejno pojavi vpraπanje o tem, ali so trije tipi kmeËkih druæin poleg notranjih dejavnikov/znaËilnost druæine/gospodinjstva, posameznih Ëlanov in kmeËkega gospodarstva) doloËeni tudi z zunanjimi dejavniki kot so velikost naselja, v katerem æivi kmeËka druæina, nadmorska lega naselja, predvsem pa oddaljenost naselja od za æivljenje in delo potrebnih centralnih dejavnosti - od trgovine z æivili do javne knjiænice. Za pojasnitev razlik med tremi tipi kmeËkih druæin smo izbrali naslednje skupine obeleæij: - socialno-geografska obeleæja: velikost in nadmorska lega naselja, v katerem æivi kmeËka druæina, ter njegova oddaljenost od 13 centralnih dejavnosti; - agrarno-ekonomska obeleæja kmeËkega gospodarstva: obseg kmetijskih zemljiπË, obseg obdelovalnih zemljiπË, obseg obdelovalnih zemljiπË v najemu, πtevilo kosov obdelovalnih zemljiπË, lega veËine kmetijskih zemljiπË, dohodek od prodaje kme- tijskih proizvodov ter ocena opremljenosti kmetije s potrebnimi kmetijskimi stroji; - demografska obeleæja: zakonski stan ter starost gospodarja/moæa in gospodarice/ æene, πtevilo Ëlanov gospodinjstva ter πtevilo generacij v gospodinjstvu. Rezultati kanoniËne diskriminantne analize (Preglednica 4) kaæejo, da se trije tipi kmeËkih druæin pomembno razlikujejo v upoπtevanih obeleæjih (spremenljivkah). K prvi diskriminantni funkciji, ki pojasni kar 93,27% razlik med tipi kmeËkih druæin, najveË prispevajo ena socialno-geografska spremenljivka (velikost naselja) ter dve demografski spremenljivki (πtevilo Ëlanov gospodinjstva in zakonski stan gospodarice/ æene), sledijo pa jim starost gospodarice/æene in gospodarja/moæa, πtevilo generacij v skupnem gospodinjstvu ter nadmorska lega naselja. Oddaljenost od nekaterih centralnih dejavnosti ima v razlikovanju tipov kmeËkih druæin manj pomembno vlogo, medtem Ana BarbiË 111DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 ko so agrarno-ekonomska obeleæja kmetij takorekoË brez prispevka k razlikovanju med tremi tipi kmeËkih druæin. Te ugotovitve v grobem potrjujejo tudi korelacije med diskriminantnimi spremenljivkami in kanoniËnima diskriminantnima funkcijama (Preglednica 5). Preglednica 4 Vrednosti standardiziranih spremenljivk na dveh kanoniËnih diskriminantnih funkcijah (diskriminantni korelacijski koeficienti) spremenljivke funkcija 1 funkcija 2 - velikost naselja 0,43 0,14 - nadmorska lega naselja 0,20 0,19 - oddaljenost od sedeæa krajevne skupnosti -0,03 0,08 - oddaljenost od sedeæa obËine 0,10 -0,19 - oddaljenost od avtobusne postaje -0,02 0,20 - oddaljenost od trgovine z æivili 0,02 -0,22 - oddaljenost od osnovne πole 0,04 -0,01 - oddaljenost od vrtca -0,23 0,52 - oddaljenost od sedeæa kmetijske zadruge -0,11 0,38 - oddaljenost od najbliæjega mesta -0,03 0,44 - oddaljenost od poπte 0,04 0,14 - oddaljenost od servisa kmetijskih strojev -0,06 -0,28 - oddaljenost od javne telefonske govorilnice -0,01 -0,29 - oddaljenost od zdravstvenega doma 0,07 -0,09 - oddaljenost od javne knjiænice 0,09 -0,02 - obseg obdelovalnih zemljiπË v najemu 0,07 0,12 - πtevilo kosov obdelovalnih zemljiπË 0,08 -0,14 - lega veËine zemljiπË 0,07 0,24 - ocena opremljenosti kmetije s kmetijskimi stroji 0,12 -0,21 - zakonski stan gospodarja/moæa 0,14 -1,00 - zakonski stan gospodarice/æene 0,56 1,21 - obseg kmetijskih zemljiπË 0,10 -0,15 - obseg obdelovalnih zemljiπË 0,18 -0,01 - dohodek od prodaje kmetijskih pridelkov 0,01 0,06 - πtevilo Ëlanov gospodinjstva 0,65 -0,27 - πtevilo generacij v gospodinjstvu 0,26 0,20 - starost gospodarja/moæa 0,34 0,56 - starost gospodarice/æene -0,38 -0,33 % pojasnjene variance 93,27 6,73 centroidi treh skupin: 1- vitalna demokratiËna 0,187 0,340 2- propadajoËa tradicionalna -1,611 -0,146 3- vitalna tradicionalna 0,925 -0,247 Kmetica in kmeËka druæina v tranziciji 112 DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 Preglednica 5 Korelacije med diskriminantnimi spremenljivkami in kanoniËnima diskriminantnima funkcijama (kanoniËni korelacijski koeficienti) spremenljivke funkcija 1 funkcija 2 - πtevilo Ëlanov gospodinjstva 0,82 -0,06 - πtevilo generacij v gospodinjstvu 0,63 0,01 - zakonski stan gospodarja/moæa 0,30 0,19 - obseg kmetijskih zemljiπË 0,09 -0,02 - oddaljenost od servisa kmetijskih strojev 0,02 0,00 - zakonski stan gospodarice/æene 0,37 0,48 - oddaljenost od vrtca -0,01 0,48 - oddaljenost od sedeæa kmetijske zadruge 0,01 0,48 - oddaljenost od najbliæjega mesta -0,01 0,41 - oddaljenost od poπte 0,00 0,41 - starost gospodarice/æene -0,01 0,38 - oddaljenost od zdravstvenega doma 0,02 0,36 - oddaljenost od javne telefonske govorilnice 0,02 0,34 - nadmorska lega naselja 0,03 0,33 - oddaljenost od osnovne πole -0,00 0,33 - ocena opremljenosti kmetije s kmetijskimi stroji 0,18 -0,31 - oddaljenost od sedeæa obËine -0,00 0,31 - πtevilo kosov obdelovalnih zemljiπË 0,06 -0,29 - oddaljenost od javne knjiænice 0,05 0,29 - oddaljenost od avtobusne postaje -0,05 0,19 - dohodek od prodaje kmetijskih pridelkov 0,11 -0,19 - oddaljenost od sedeæa krajevne skupnosti -0,01 0,16 - obseg obdelovalnih zemljiπË 0,12 -0,15 - starost gospodarja/moæa 0,01 0,11 - oddaljenost od trgovine z æivili 0,02 0,10 - lega veËine zemljiπË 0,00 -0,07 - velikost naselja 0,05 0,06 - obseg obdelovalnih zemljiπË v najemu 0,05 -0,06 Hkratno upoπtevanje vseh 28 obeleæij (spremenljivk) v kanoniËni diskriminantni analizi izpostavi le tista obeleæja, ki najbolj izrazito opredeljujejo prvo ali drugo kanoniËno diskriminantno funkcijo. ©ele analiza variance, ki izpostavi pomembnost razlik med aritmetiËnimi sredinami posameznih spremenljivk v treh tipih kmeËkih druæin, omogoËa vsebinsko interpretacijo pomena posameznih spremenljivk v razloËevanju treh tipov kmeËkih druæin (preglednici 6 in 7). Ana BarbiË 113DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 Preglednica 6 Pomembnost razlik med tremi tipi kmeËkih druæin glede na izbrana socialno-geografska, agrarno-ekonomska in demografska obeleæja tipov kmeËkih druæin (analiza variance) spremenljivke aritmetiËna sredine spremenljivk v treh skupinah sig. > tipih kmeËkih druæin vitalna propadajoËa vitalna demokratiËna druæina tradicionalna druæina tradicionalna druæina - velikost naselja 3,48 3,31 3,47 0,39 - nadmorska lega naselja 2,46 2,23 2,27 0,03 - oddaljenost od sedeæa krajevne skupnosti 2,51 2,38 2,30 0,48 - oddaljenost od sedeæa obËine 11,38 10,25 9,96 0,06 - oddaljenost od avtobusne postaje 1,93 1,92 1,67 0,14 - oddaljenost od trgovine z æivili 2,11 1.97 2.03 0,68 - oddaljenost od osnovne πole 3,82 3,36 3,22 0,04 - oddaljenost od vrtca 4,76 3,95 3,70 0,002 - oddaljenost od sedeæa kmetijske zadruge 3,75 4,63 4,54 0,002 - oddaljenost od najbliæjega mesta 11,13 9,72 9,24 0,008 - oddaljenost od poπte 4,63 3,92 3,80 0,009 - oddaljenost od servisa kmetijskih strojev 11,01 11,30 10,89 0,91 - oddaljenost od javne telefonske govorilnice 4,17 3,47 3,53 0,03 - oddaljenost od zdravstvenega doma 6,22 5,33 5,39 0,02 - oddaljenost od javne knjiænice 7,11 5,96 6,42 0,04 - obseg obdelovalnih zemljiπË v najemu 9,44 8,36 10,78 0,36 - πtevilo kosov obdelovalnih zemljiπË 6,66 6,87 7,88 0,03 - lega veËine kmetijskih zemljiπË 3,68 3,71 3,73 0,86 - ocena opremljenosti kmetije s kmetijskimi stroji 3,22 3,07 3,49 0,000 - obseg kmetijskih zemljiπË 137,00 118,17 147,13 0,04 - obseg obdelovalnih zemljiπË 60,75 53,77 69,30 0,001 - dohodek od prodaje kmetijskih pridelkov 97,49 83,43 121,15 0,003 - zakonski stan gospodarja/moæa 2,76 2,23 2,85 0,000 - zakonski stan gospodarice/æene 2,90 2,28 2,89 0,000 - πtevilo Ëlanov gospodinjstva 4,99 3,14 5,80 0,000 - πtevilo generacij v gospodinjstvu 2,50 1,89 2,75 0,000 - starost gospodarja/moæa 46,97 44,57 43,56 0,02 - starost gospodarice/æene 43,56 44,55 46,97 0,02 N (780) (294) (199) (297) 100,0 % 37,7 25,5 36,8 Kmetica in kmeËka druæina v tranziciji 114 DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 V nasprotju s priËakovanjem, da je tradicionalnost bolj zasidrana v kmeËkih druæinah, ki æivijo v viπjih legah in so bolj oddaljene od krajev s pomembnimi centralnimi dejavnostmi, v takπnih naseljih prevladuje tip vitalne demokratiËne druæine. Kot moæna razlaga te ugotovitve se ponuja misel, da je demokratiËnost odloËanja tradicionalna lastnost kmeËkih druæin, ki æivijo v viπjih in odmaknjenih naseljih in so zaradi tega v veËji meri odvisne same od sebe kot druge kmeËke druæine. K njihovi vitalnosti pa dodatno prispeva relativna bliæina kmetijske zadruge. Pravilno bi bilo zapisati “je prispevala bliæina kmetijske zadruge”, saj so pred slovensko osamosvojitvijo in v prvih letih po njej - pred reorganizacijo kmetijskega zadruæniπtva - prav kmetijske zadruge opravljale dejavnosti, ki so razbremenile posamezna kmeËka gospodinjstva (odkup pridelkov, zagotavljanje reprodukcijskega materiala, svetovanje) (Preglednica 7). Preglednica 7 Spremenljivke, ki pomembno razloËujejo tri tipe kmeËkih druæin in hkrati opredeljujejo posamezen tip kmeËke druæine (srednje vrednosti razlik med tremi tipi so prikazane v Preglednici 6) vitalna demokratiËna druæina propadajoËa tradicionalna druæina vitalna tradicionalna druæina najviπja nadmorska lega naselja najmanjπa oddaljenost od vrtca najveËja oddalenost od osnovne πole najmanjπa oddaljenost od mesta najveËja oddaljenost od javne najmanjπa oddaljenost od poπte telefonske govorilnice najmanjπa oddaljenost od javne knjiænice najveËja oddaljenost od vrtca najveËja oddaljenost od poπte najveËja oddaljenost od javne knjiænice najmanjπa oddaljenost od sedeæa najveËja oddaljenost od sedeæa kmetijske zadruge kmetijske zadruge najveËje πtevilo kosov obdelvoalnih zemljiπË najviπja ocena opremljenosti s kmetijskimi stroji najveËji obseg kmetijskih zemljiπË najveËji obseg obdelovalnih zemljiπË najveËji dohodek od prodaje kmetijskih pridelkov najveË gospodarjev/ moæ je samskih/vdovcev najveË gospodaric/ æena je samskih/vdov najmanjπe πtevilo Ëlanov gospodinjstva najveËje πtevilo Ëlanov gospodinjstev najmanjπe πtevilo generacij najveËje πtevilo generacij v gospodinjstvu v gospodinjstvu Za kmeËke druæine, opredeljene kot vitalne s tradicionalnimi vzorci odloËanja - glavno besedo pri odloËitvah ima gospodar, pa velja, da so relativno blizu centralnim Ana BarbiË 115DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 dejavnostim, hkrati pa so to najveËje kmetije, ki imajo najviπje dohodke od prodaje kmetijskih pridelkov. Njihovo tradicionalnost pa dodatno oznaËujejo tudi velike druæine z veË generacijami (Preglednica 7). PropadajoËe tradicionalne druæine pa med tremi tipi kmeËkih druæin izstopajo predvsem po najmanjπem πtevilu druæinskih Ëlanov in generacij v skupnem gospodinjstvu kot tudi po dejstvu, da je med gospodarji/moæmi in gospodaricami/æenami najveË ovdovelih oz. samskih (Preglednica 7). 5.4. Sklep Opravljena temeljna ruralno-socioloπka raziskava je potrdila obe postavljeni hipotezi. Na eni strani je analiza empiriËnih podatkov dokazala, da se kmeËke druæine v Sloveniji razvrπËajo v tri skupine/tipe, od katerih sta tip vitalne demokratiËne in tip vitalne tradicionalne kmeËke druæine pribliæno enako obseæna, nekoliko manjπi pa je deleæ druæin, ki so opredeljene kot propadajoËe tradicionalne druæine. Na drugi strani pa opravljena analiza potrjuje tudi hipotezo, po kateri pripadnost doloËenemu tipu kmeËke druæine doloËajo tako obeleæja druæine/gospodinjstva (od njenega obsega in πtevila generacij do nosilcev odloËanja o zadevah druæine/gospodinjstva in kmeËkega gospodarstva), kot obeleæja gospodarja/moæa in gospodarice/æene ter kmeËkega gospodarstva. Med upoπtevanimi obeleæji k doloËanju tipov kmeËkih druæin najveË prispevajo tista, ki zadevajo nosilce odloËanja, njim sledijo demografska obeleæja gospodarja/moæa in gospodarice/æene, najmanjπa vloga pri doloËanju tipa kmeËke druæine pa je pripadla obeleæjem kmeËkega gospodarstva. Analiza treh tipov kmeËkih druæin v Sloveniji izpostavlja dve dejstvi: prviË, oba tipa vitalnih kmeËkih druæin razloËuje demokratiËnost oz. tradicionalnost procesov odloËanja tako o zadevah druæine/gospodinjstva kot o zadevah kmeËkega gospodarstva, in drugiË, tradicionalnost v odloËanju ni le znaËilnost tradicionalne odmirajoËe, temveË tudi znaËilnost vitalne tradicionalne kmeËke druæine. Ali ti dve ugotovitvi pomenita, da bodo zaenkrat πe vitalne tradicionalne kmeËke druæine, ki se ne bodo odloËile za demokratizacijo procesov odloËanja na temelju spolne in generacijske enakopravnosti, slej kot prej stopile na pot odmirajoËih kmeËkih druæin? Ali pa obstaja celo verjetnost, da se bodo obdræale πe dolgo Ëasa, ker je del slovenske kmeËke populacije zavezan tradicionalnim patriarhalnim druæinskim odnosom? Moænosti, da se bodo tradicionalni hierarhiËni odnosi, v katerih gre glavna beseda lastniku in gospodarju, v slovenski kmeËki druæini ohranili za daljπi Ëas, so majhne. »e je del kmeËkih æena πe pripravljen pristajati na podrejen poloæaj, pa nanj ne bodo pristali mladi, katerih velika veËina bodisi pristaja na (fantje) bodisi terja (dekleta) enakopraven ekonomski in socialni poloæaj partnerjev v okviru kmeËke druæine. Dekleta se preprosto ne bodo poroËila na kmetijo, Ëe njihova priËakovanja ne bodo uresniËena. Ustvarjanje in poustvarjanje kmeËke druæine s poroko pa je bilo, je in bo tudi v prihodnje temeljni pogoj za ohranitev druæinskega kmetovanja (O’Hara, 1998: 54). Kmetica in kmeËka druæina v tranziciji 116 DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 Kljub temu, da vsaka tipologija predstavlja “nasilje” nad realnostjo, in kljub dejstvu, da empiriËni podatki, na katerih temelji opravljena tipologija, niso bili zbrani z namenom oblikovanja tipologije kmeËkih druæin v Sloveniji, dobljeni rezultati predstavljajo solidno osnovo tako za nadaljevanje zastavljenega raziskovalnega dela kot za oblikovanje politike, ki bo na eni strani usmerjena v ohranjanje druæinskih kmetij, na drugi strani pa v takπno infrastrukturno opremljanje podeæelja, ki bo zmanjπevalo razlike med vasjo in mestom, med podeæeljem in urbanimi obmoËji ter kmeËkemu/podeæelskemu prebivalstvu zagotavljalo kakovostno æivljenje. Ne nazadnje takπno usmeritev terja tudi vkljuËevanje Slovenije v Evropsko unijo, ki v uradnih razpravah o kmetijstvu in ruralni politiki æe govori o ‘multifunkcionalnosti’ in ‘multisektorialnosti’ (Djurfeldt, 1999). Z usmerjanjem kmeËkih druæin oz. njihovih posameznih Ëlanov v storitvene dejavnosti kot nekmetijskih virov dohodkov, se bodo odpirala nova delovna mesta, ki edina lahko zaustavijo praznje- nje od centrov odmaknjenih podeæelskih obmoËij in vsaj v manjπem obsegu spodbudijo celo priseljevanje. 6. Tipologizacija kot pristop k spoznavanju druæinskih kmetij KmeËka druæina in kmeËko gospodarstvo sta dve enakovredni sestavini celote, imenovane druæinska kmetija. Trditev, da brez kmeËke druæine ni druæinske kmetije zato ni zgolj prijetno zveneËe geslo, uporabno za politiËne/druæbene akcije, temveË je hkrati zahteva, da se socioloπke znaËilnosti kmeËke druæine povezujejo z agrarno- ekonomskimi obeleæji kmeËkega gospodarstva. Torej je kmeËka druæina bistveni sodoloËevalec druæinske kmetije kot kmetijskega obrata v druæinski lasti. Celo veË, osnovni pogoj za reprodukcijo druæinskega kmetovanja je ustvarjanje in poustvarjanje kmeËkih druæin s poroko (O’Hara, 1998: 54). Poudarjanje pomena druæine v opredeljevanju druæinske kmetije pa v nobenem primeru ne pomeni zanemarjanja podjetniπkega vidika druæinskega kmetijskega obrata. Da bi druæinska kmetija lahko obstala in se razvijala, mora delovati kot podjetje, sestavljeno iz kapitala/lastnine, upravljanja in dela. Torej gre pri druæinski kmetiji za druæinsko podjetje, ki ga Gasson in Errington (1993: 18) opredeljujeta z naslednjimi πestimi elementi: - lastniπtvo podjetja je povezano z njegovim vodenjem in upravljanjem in je v rokah gospodarjev; - gospodarji so sorodstveno povezani ali povezani s poroko; - Ëlani druæine (vkljuËno z gospodarji) zagotavljajo podjetju kapital; - Ëlani druæine vkljuËno z gospodarji opravljajo delo na kmetiji; - lastniπtvo podjetja in njegovo upravljanje se prenaπa z generacija na generacijo; - druæina æivi na kmetiji. V tej opredelitvi preseneËa mnoæinska raba besede ‘gospodar’. Gasson in Errington v svoji knjigi tega nikjer ne pojasnita, kar gre razumeti, da je veË gospodarjev kmetije kot druæinskega podjetja vsaj v Veliki Britaniji samo po sebi razumljivo dejstvo. Pomeni, Ana BarbiË 117DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 da sta gospodarja bodisi moæ in æena (povezana s poroko), bodisi roditelj(a) in otrok (otroci), bodisi bratje in sestre ali druge kombinacije sorodnikov. V Sloveniji je v nasprotju s predstavljeno opredelitvijo gospodar/gospodarica praviloma ena oseba, kar pa ne izkljuËuje moænosti dveh ali veË gospodarjev na druæinski kmetiji, zlasti ne na takπni, ki se ukvarja z veË gospodarskimi dejavnostmi, ki terjajo bolj ali manj samostojno vodenje in upravljanje ter ustrezno delitev dela med Ëlani druæine. V Gasson-Erringtonovi opredelitvi druæinske kmetije kot podjetja pa predstavlja novost zagotavljanje kapitala, za kar so odgovorni tako gospodarji kot drugi druæinski Ëlani. Avtorja sicer poudarjata, da je druæina pomemben vir kapitala, upravljanja in delovnih moËi, vendar dodajata, da takrat, ko kapital nadomesti delo kot organizacijski princip kmeËkega podjetja, sposobnost druæine zagotoviti in upravljati kapital lahko postane pomembnejπe od druæine kot vira delovnih moËi. Po njunem prepriËanju (Gasson, Errington, 1993: 19) danes integriteto kmetijskega druæinskega podjetja najbolj ogroæa naraπËajoËa odvisnost od zunanjih virov kapitala. Opredelitev druæinske kmetije kot druæinskega podjetja, ki ga ponujata Nola Reinhardt in Peggy Barlett (1989), pa opozarja na posebnosti druæinske kmetije kot podjetja v primerjavi s kapitalistiËnimi organizacijskimi oblikami kmetijskih podjetij. Po njunem mnenju “se druæinska kmetija in kapitalistiËna farma razlikujeta predvsem po dveh kriterijih: po ciljih produkcijske enote in po organizaciji delovnega procesa. KapitalistiËno ali ‘industrijsko’ kmetijstvo se smatra kot investicija in produkcijska enota bo v sploπnem preæivela, Ëe bo ustvarila povpreËno normalno stopnjo dobiËka upoπtevajoË træno vrednost uporabljenih virov. Cilji druæinske kmetije pa so bolj kompleksni. Medtem ko je tudi druæinska kmetija nedvomno usmerjena v maksimiranje neto dobiËka, pa v oblikovanju dolgoroËnih proizvodnih odloËitev lahko upoπteva tudi ne-denarne vidike kmetovanja in podeæelski æivljenjski slog. Tudi organizacija proizvodnje je v obeh primerih specifiËna. KapitalistiËno ali industrijsko farmo oznaËuje loËitev lastniπtva, upravljanja in dela. Dnevno delovanje farme nadzira upravitelj, izvajajo ga najeti delavci, ki dobivajo plaËo, ustrezno njihovi kategoriji dela. Lastniki se ne spuπËajo v dnevno delo, paË pa umaknejo svoj finanËni vloæek, Ëe drugje odkrijejo bolj donosno priloænost za investicijo. Na druæinski kmetiji ima delovni proces lahko nekaj podobnosti delovnemu procesu na kapitalistiËni farmi - naprimer delitev dela lahko temelji na starosti in spolu z moπkim, poglavarjem gospodinjstva, ki opravlja naloge upravljalca kmetije - vendar je srediπËnost sorodstvenih odnosov in neposrednega sodelovanja lastnika kmetije pri dnevnih opravilih razlikujoËa znaËilnost druæinske kmetije” (Reinhardt, Barlett, 1989: 206-207). Prav “druæinske” znaËilnosti druæinskega kmetijskega obrata so celo v trdih pogojih kapitalistiËne ekonomije zagotovile preæivetje majhnim druæinskim kmetijam (Bonanno, 1987). ©tevilo in teæa posameznih kriterijev za opredelitev druæinske kmetije sta za posamezne dræave oz. za razliËne socialne prostore lahko sicer razliËna, vendar se druæinske kmetije vsaj v dræavah Evropske unije ter v tranzicijskih dræavah srednje in vzhodne Evrope opredeljujejo najmanj s kriteriji druæinskega vodenja in upravljanja, dela druæinskih Ëlanov in prenaπanja lastniπtva iz generacije na generacijo. Zanemarjanje Kmetica in kmeËka druæina v tranziciji 118 DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 kriterija zagotavljanja kapitala najbolj oddaljuje opredeljevanje druæinske kmetije kot podjetja. To pa je druæinska kmetija bila, je in bo, zato je tudi v tranzicijskih dræavah ta kriterij nujno uvesti v opredeljevanje druæinske kmetije. Lastnina sicer predstavlja kapital, ki pa sam po sebi πe ne zagotavlja preæivetja druæinskih Ëlanov, πe manj pa razvoja kmetije. Ne glede na πtevilo in vrsto kriterijev, ki se upoπtevajo v opredeljevanju druæinskih kmetij, ali pa prav zaradi njihovega velikega πtevila in pestrosti ni priËakovati velike stopnje homogenosti druæinskih kmetij. Zato ni nakljuËne, da se πtevilni avtorji ukvarjajo z opredeljevanjem razliËnih skupin druæinskih kmetij, pri Ëemer obiËajno upoπtevajo le en, morda dva kriterija, ki sta v skladu s smerjo njihovega razmiπljanja in analize najpomembnejπa. Tipologija kmetij je v ruralno-socioloπki literaturi prisotna æe dolgo Ëasa. Ko Gasson in Errington (1993: 18, 19) utemeljujeta razliko med druæinsko kmetijo kot podjetjem in kmetijo, na kateri dela druæina, opozarjata na dejstvo, da kriterij delovnih moËi ni veË zadovoljiv in ne veË bistvenega pomena. Kot naËin razloËevanja med kmetijami, na katerih dela druæina, namestno njene odvisnosti od druæinskih delovnih moËi, izpostavjata kapital (zlasti v obliki kmetijskih strojev). Pri utemeljevanju zmanjπevanja pomena dela in veËanja vloge kapitala se sklicujeta na Orwina (1930: 84, cit. po Gasson, Errington, 1993: 19), ki je skoraj pred sedemdesetimi leti izpostavil dva osnovna tipa druæinskega kmetovanja: skrben in varËen kmet-obdelovalec starega sveta, ki se izËrpava v neskonËnem delu na majhni krpi zemlje; in kmet-pionir novega sveta, ki verjetno dela pod enakimi pritiski, vendar se posluæuje vseh mehaniËnih naprav, s katerimi lahko poveËa obseg svoje dejavnosti. Kot Orwinova (1930) tudi poznejπe tipologije kmetij praviloma upoπtevajo en, najveË dva kriterija. Po drugi svetovni vojni, v obdobju pospeπenega industrijskega razvoja in πtevilnih novih delovnih mest, ki so spodbudila majhne kmete, da so prodali kmetijo in se preselili v veliko mesto - iz kmeta so se prelevili v delavce, ali spodbudila posamezne Ëlane kmeËkih druæin, da so si ob delu na kmetiji poiskali redno zaposlitev zunaj kmetije, je priπlo do pospeπene diferenciacije druæinskih kmeËkih gospodinjstev. Zaposlitev posameznih Ëlanov oziroma pridobivanje (dela) dohodka kmeËkih gospodinjstev zunaj druæinske kmetije je postala kriterij razlikovanja druæinskih kmetij na Ëiste, meπane in dopolnilne, ali, kot jih je poimenovala OECD, na Ëiste kmetije, meπane kmetije tipa 1 in meπane kmetije tipa 2 (Kraπovec, 1965; BarbiË, 1990). Ta tipologija se v razliËnih inaËicah uporablje πe danes, hkrati pa se pojavljajo nove. V skladu s prevladujoËimi temami v evropski ruralno-socioloπki teoriji in empiriËnem raziskovanju je konec 1990-ih let zaslediti veË tipologij, ki izhajajo iz vloge æensk na kmetiji in/ali znaËilnosti druæinskih in delovnih odnosov med Ëlani kmeËke druæine/ gospodinjstva. Ti so neposredno povezani z ekonomsko in socialno emancipacijo kmeËkih æensk. Ker se je ta uveljavila s precejπnjim Ëasovnim zamikom v primerjavi z emancipacijo æensk drugih druæbenih slojev, je tudi pozneje priπlo do spreminjanja druæinskih (lastniπkih, upravljalskih, delovnih) odnosov. V nadaljevanju navajamo dva najnovejπa primera tipologij, ki temeljita na opredelitvi poloæaja kmeËke æenske/kmetice na kmetiji. Ana BarbiË 119DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 Patricia O’Hara (1998) razlikuje πtiri tipe delovnih odnosov na druæinski kmetiji glede na to, kako kmeËke æenske same opredeljujejo svoj poloæaj. Po besedah avtorice takπna tipologija vkljuËuje veË kritiËnih vidikov organizacije dela na druæinski kmetiji po spolu upoπtevajoË dejanska opravila, ki jih opravljajo æenske; njihovo razumevanje lastnega dela; naËine, na katere jih njihove delovne vloge spravljajo v podrejen poloæaj; in povezanost njihovega dela in poloæaja z zakonsko pogodbo med zakoncema. Na osnovi poglobljenih razgovorov s 60 kmeËkimi æenskami O’Hara identificira 4 tipe delovnih odnosov, ki pa se v realnosti dostikrat prepletajo (O’Hara, 1998: 103-112): - Delo za druæinsko kmetijo. Pomeni, kmetice so vkljuËene v partnerstvo (praviloma, vendar ne izkljuËno z moæem) v vrsti opravil in odloËitev. Kmetijo pojmujejo kot druæinsko podjetje. ObËutek vkljuËenosti v kmetijo kot podjetje in kmetovanje kot poklic je pri teh (24) æenskah zelo moËan. - PomoËnica na kmetiji. Æenske (13) iz te skupine/tipa lahko prispevajo enako koliËino dela kot tiste, ki “delajo za kmetijo”, so pa manj vkljuËene v odloËanje in imajo slabπi dostop do dohodka iz kmetije. - Ustvarjalka kmeËkega doma. »eprav so æenske (9) iz te skupine na voljo, kadar je njihovo delo na kmetiji potrebno, so usmerjene predvsem v dom. V njihovih druæinah je glavni vir dohodka in identitete nekmetijski poklic in æenske iz te skupine o sebi ne razmiπljajo kot o kmeticah. - KmeËka æenska, zaposlena zunaj kmetije. Vse æenske (14) te skupine so odraπËale na kmetiji. Predstavljajo posebno in privilegirano skupino ne samo zaradi “kulturnega kapitala”, ki so ga prinesle v zakon, temveË se zaradi njihove vkljuËenosti v spoπtovan poklic zunaj kmetije spreminja tako znaËaj druæinskega delovnega procesa kot narava zakonskih odnosov. Z lastnimi dohodki imajo æenske moËnejπi poloæaj, da izzovejo moπko nadvlado v medsebojnih odnosih. Kot svoje ugotovitve komentira sama O’Hara (1998: 111, 112), je druæinsko kmetovanje moË opredeliti kot kriviËno do æensk tako po objektivnih kazalnikih kot po feministiËnem videnju. Vendar kljub nesporno dokazanim patriarhalnim odnosom med spoloma v organizaciji dela in kapitala, obstajajo tudi dokazani naËini, po katerih so æenske uspele zmanjπati kriviËnosti patriarhalnosti s tem, da so postale aktivne partnerice na kmetiji kot podjetju ali prek zaposlitve zunaj kmetije. Kot O’Hara (1998) za Irsko, Merit S. Haugen (1998) ugotavlja, da je bilo norveπko kmetijstvo po tradiciji eden od najbolj konservativnih in moπko vladajoËih sektorjev. Vendar primerjava razlik, ki jo je avtorica opravila med starejπimi in mlajπimi kmeticami, kaæe da med obema starostno opredeljenima skupinama kmetic obstajajo razlike v pristopih h kmetovanju. Medtem ko je veËina starejπih æensk prevzela vodenje kmetije po smrti ali obolelosti moæa, je veËina kmetic, mlajπih od πtirideset let, ki vodijo kmetijo, poroËenih. Naj omenimo, da so bili podatki, na katerih temelji analiza M. Haugen, zbrani z intervjuji 84 kmetic, ki vodijo kmetijo iz devetih obËin Norveπke v letih 1987- 1989. Haugenova namreË ni preuËevala poloæaja vseh kmeËkih æensk, temveË je svojo raziskavo usmerila samo na tiste æenske, ki vodijo kmetijo. Identificirala je tri kategorije Kmetica in kmeËka druæina v tranziciji 120 DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 æensk-kmetic, ki ji predstavljajo tri razliËne naËine oblikovanja identitete æenske-kmetice (Haugen, 1998: 141-150): - Tradicionalne æenske-kmetice. Nobena od njih ni naËrtovala, da si bo izbrala kmetovanje kot poklic. VeËina vdov je prevzela vodenje kmetije po smrti moæa. Znanje o tem, kako voditi kmetijo, so si pridobile v mnogih letih praktiËnega dela na kmetiji. Ko so prevzele vodenje kmetije, se njihova delovna vloga ni dramatiËno spremenila. Kadar je potrebno, najamejo delovne moËi ali pa jim priskoËijo na pomoË otroci ali drugi sorodniki. V to skupino Haugenova uvrπËa tudi starejπe neporoËene kmetice, ki so to postale zaradi obËutka obveznosti do starπev in do kmetije. V to skupino pa sodijo tudi tiste poroËene kmetice, katerih moæje so zaposleni zunaj kmetije. V veËini teh primerov gre za majhne kmetije, na katerih zaposleni moæje pomagajo æenskam predvsem pri mehanskih opravilih na kmetiji. Nobena od æensk iz te skupine ne izpostavlja spolne strukture s poudarjanjem potrebe po bistvenih spremembah v priËakovanju obeh spolov. V svojem delu bolj reproducirajo kot spreminjajo odnose med spoloma na kmetiji. Kot “normo”vidijo moπke-kmete, sebe pa smatrajo bolj kot “izjemo”. - Æenske-upravljalke kmetije so odgovorne za delovanje kmetije, toda njihov osnovni poklic je zunaj nje (medicinske sestre, tajnice, uËiteljice). TipiËna æenska - upravljalka kmetije je samska, loËena, vdova ali neporoËena, v πtiridesetih letih starosti, dobro izobraæena in smatra zaposlitev zunaj kmetije kot svoje osnovno delo. Vodi povpreËno veliko kmetijo, na kateri prideluje predvsem zrnje. Upravlja kmetijo, vendar ne sodeluje redno (vsak dan) pri kmetijskih opravilih. Nekatere kmetice te skupine so obdræale kmetijo zato, da bodo otrokom, ko bodo odrasli, omogoËile kmetovanje kot izbiro. Se ne opredeljujejo kot kmetice in so samozavestne kot upravljalke kmetije. Kot slednje izzivajo obstojeËe strukture s tem, da so kot æenske izbrale upravljanje kmetije kot dodatek redni zaposlitvi. Odklanjajo, da bi postale kmetice zaradi okoliπËin zunaj njihovega nadzora. Delovno se identificirajo z ne-kmetijskim poklicem, vendar so hkrati poklicno zainteresirane upravljati kmetijo. V prihodnosti bi to lahko bila ena od opcij, ki bi jih izbrale mlade æenske s formalno pravico pre-vzeti kmetijo. - Poklicne æenske-kmetice. Gre v veËini primerov za æenske pod 40. letom starosti, ki so imele πtevilne opcije v izboru poklicne usmeritve. Kmetovanje so si izbrale kot poklic, Ëeprav so njihovemu izboru botrovali tudi drugi dejavniki (ohraniti kmetijo v druæinski lasti, lojalnost do starπev). TipiËna poklicna kmetica je podedovala kmetijo in ima kmetijsko izobrazbo. Je poroËena, moæ je zaposlen zunaj kmetije in ne sodeluje redno pri delu na kmetiji. Poklicna kmetica je Ëlanica kmeËkega sindikata, obvladuje delo s kmetijskimi stroji in mehansko delo. VeËina ima (πe predπolske) otroke. Poklicne kmetice postavljajo visoke zahteve do svoje vloge kot kmetice. Prizadevajo si pokazati, da so sposobne za delo, ki ga opravljajo, Ëeprav mnoge niso prepriËane, da so v svoji vlogi enako dobre kot moπki-kmetje. Ker imajo (majhne) otroke, opozarjajo na konfliktnost med vlogo poklicne kmetice in matere, Ëeprav imajo v veËini primerov urejeno varstvo. Poklicne kmetice so skeptiËne v Ana BarbiË 121DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 izzivanju spolno-utrjenega sistema s tem, da opravljajo “moπka dela” na kmetiji, posebej πe z upravjanjem kmetijskih strojev. Lomijo spolne ovire s tem, da so aktivne na vseh podroËjih, vezanih na kmetijstvo. Nobena od kmetic te skupine ne toæi, da je kmeËko delo preteæko za æenske ali da so æenske manj sposobne voditi kmetijo. Njihov glavni problem pa se zdijo predsodki in priËakovanja o tem, kaj je “primerno” za æenske. Poklicne æenske-kmetice predstavljajo novo druæbeno realnost, si vzamejo prosti Ëas ter imajo moderen in prijeten æivljenjski slog. Obe predstavljeni tipologiji sta bolj specifiËni kot slovenska tipologija kmeËkih druæin, ker se omejujeta zgolj na poloæaj kmetice v kmeËkem druæinskem gospodinjstvu in na kmetiji. Razlikujeta med tipi/skupinami kmetij glede na delitev vlog med spoloma (O’Hara, 1998), ali se omejujeta (Haugen, 1998) celo samo na razlikovanje med kmeticami glede na to, kako so postale upravljalke kmeËkega gospodarstva in kako to svojo vlogo same opredeljujejo. Za slovensko tipologijo kmeËkih druæin je relevantna predvsem tipologija O’Hare, ker upoπteva vse kmeËke æenske in identificira tipe vlog, ki jih po lastnem zaznavanju imajo kmeËke æenske v gospodinjstvu in na kmetiji. Haugenina kategorizacija æensk, ki vodijo kmetijo, pa opozarja na nujnost preuËitve tipov kmetij, ki jih vodijo æenske, kot opcij, ki so se med kmeticami æe uveljavile in bi jih bilo nujno preuËiti tudi v Sloveniji ter jih “ponuditi” predvsem mladim kmeËkim æenskam. 7. Tranzicija kot (neizrabljena) priloænost za kmeËke æenske in kmeËko druæino v Sloveniji Na spreminjanje poloæaja slovenske kmetice v druæini in na kmetiji vplivajo tako kot na vse kmeËke æenske πtevilna globalna dogajanja, od globalizacije gospodarstva do æe uveljavljenih feministiËnih gibanj. Nekatere kmetice in kmeËke druæine prej, druge pa pozneje izrabijo priloænosti za ekonomsko in socialno osamosvajanje, za demokratizacijo odnosov znotraj druæine in lokalne podeæelske skupnosti. Predvsem pa imajo tako kmeËke æenske kot kmeËke druæine na voljo veË opcij delovanja in razvoja, med katerimi izberejo najbolj ustrezno. Slovenija je z osamosvojitvijo ter prehodom v politiËno demokracijo in træno gospodarstvo teoretiËno ponudila tudi kmeËki æenski, kmeËki druæini in druæinskemu kmetovanju nove gospodarske in druæbene razvojne moænosti, ki pa v praksi (πe) niso zaæivele. Naj kot primer neizrabljenih priloænosti omenim nacionalni naËrt ukrepov in aktivnosti za vkljuËitev podeæelskih/ kmeËkih æensk v razvoj. NaËrt, njegova operacionalizacija in udejanjanje temelji na Programu delovanja, ki ga je sprejela »etrta svetovna konferenca v Pekingu. V pomoË nacionalnim dejavnostim za izvajanje Programa delovanja je FAO-Regionalni urad za Evropo (so)organiziral tri delavnice (v Budimpeπti, Madæarska, 4.-6.5.1995; v Wageningnu, Holandija, 18.-20.1.1996; na Brdu, Slovenija, 23.-25.10.1997) na temo priprave nacionalnih naËrtov ukrepov in aktivnosti za vkljuËevanje podeæelskih æensk v razvoj. ©tudija za Slovenijo (Verbole, Mele-PetriË, Kmetica in kmeËka druæina v tranziciji 122 DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 1997) je bila skupaj s πtudijo za Madæarsko opredeljena kot najboljπa strokovna podlaga za izdelavo ustreznega nacionalnega akcijskega naËrta. Pobudo za izvedbo ustreznega projekta je prevzelo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Sluæba za mednarodne in evropske zadeve, ki je organizirala dva sestanka (konec leta 1998, spomladi leta 1999) z namenom oblikovanja projektnega sveta in imenovanja ustrezne strokovne skupine, ki bi projekt izdelala. Doslej se ni zgodilo niË! Omenjeni primer sicer ne dovoljuje posploπevanja o vzrokih za teæave pri prehodu od sploπne ravni na opredelitev konkretnih akcijskih programov in njihovega udejanjanja, je pa tipiËen oznaËevalec vsaj slovenske tranzicije. Slovenija se namreË v desetletju samostojnosti πe ni “osvobodila” dejanskih, pa tudi nekaj namiπljenih bremen preteklosti. Svoje razvojne vizije na podroËju kmetijstva in podeæelja ter vizije o prihodnosti kmeËkega prebivalstva opredeljuje predvsem na deklarativni in le v manjπi meri tudi na akcijski ravni, predvsem pa se politika v svojih odloËitvah premalo, Ëe sploh, opira na ustrezne strokovne in raziskovalne podlage. Strategijo za spodbujanje enakopravnosti in za uveljavljanje slovenskih kmeËkih æensk v druæini in na kmetiji na eni strani ter v javnem æivljenju na drugi strani je nujno graditi na ustrezni paradigmi razvoja slovenske druæbe. Ali je to Blairova tretja pot, ki po LukπiËu predstavlja nekakπno srednjo pot med neoliberalizmom in staro socialno demokracijo (LukπiË, 2000: 12) in je hkrati “napoved iskanja novega, afirmacija politike kot zavestnega eksperimenta z robnimi pogoji, ki jih predstavljajo civilizacijske vrednote, nadgrajene z vrednotami socialne demokracije” (LukπiË, 2000: 17, 18), ali kakπna druga razvojna paradigma, je zadeva nacionalnega konsenza. »e bo ta temeljil na strokovnih argumentih in dræavljanom/ dræavljankam prijazni viziji razvoja, bo nedvomno spodbudil izstop kmeËkih/podeæelskih æensk iz gospodarske in politiËne anonimnosti, s katero se sedaj bolj ali manj uspeπno spopadajo prodorne in emancipirane posameznice. Res gre za neizrabljene priloænosti, za katere bo nekdo moral prevzeti odgovornost. OPOMBE 1. Metoda voditeljev je iteracijska metoda, ki zaËne z dano mnoæico predstavnikov enot - voditeljev, priredi enote najbliæjim voditeljem, poiπËe centroide (teæiπËa) tako dobljenih skupin, nove voditelje, zopet priredi enote najbliæjim voditeljem itd. Postopek se konËa, ko se nova mnoæica voditeljev ne razlikuje od mnoæice voditeljev, dobljene korak pred njo (Ferligoj, 1983:107). Gre za metodo, ki sta jo izdelala Hartigan (1975) in Diday (1980), uporabljen raËunalniπki program CLUSE pa Batagelj (1982). Prednost metode voditeljev pred drugimi iteracijskimi metodami (faktorska analiza) je v tem, da hkrati identificira lastnosti in njihove nosilce. Upoπtevane lastnosti so opredeljene z izbranimi indikatorji, njihovi nosilci pa so posamezne druæine/gospodinjstva. Druæine/ gospodinjstva z enakimi/podobnimi lastnostmi se po tej metodi zdruæujejo v skupine/tipe. RaËunalniπko obdelavo podatkov z metodo voditeljev so opravili sodelavci metodoloπke skupine na FDV. 2. Najpomembnejπi rezultati kanoniËne diskriminantne statistiËne metode so naslednji: - Diskriminantna funkcija. To je linearna kombinacija spremenljivk, ki najmoËneje opredeli razlike med skupinami. Uteæi spremenljivk na diskriminantni funkciji so regresijski Ana BarbiË 123DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 koeficienti, ki pokaæejo, katere spremenljivke najveË prispevajo k diskriminantni funkciji. - KanoniËni korelacijski koeficienti merijo povezavo med skupinami in diskriminantno funkcijo. - Skupinski centroidi so izvedene toËke. Njihove koordinate so doloËene z aritmetiËnimi sredinami vseh spremenljivk. »im viπja je njihova vrednost, tem veËje so razlike med skupinami. LITERATURA Almas, R., 1999. Rural Development - a Norwegian perspective. Trondheim, Centre for Rural Research. Almas, R. and Marit, H., 1991. Norwegian Gender Roles in Transition: the Masculinization Hypothesis in the Past and in the Future. Journal of Rural Studies, 7. Azmon, Y. and Dafna N. I. (ur.), 1993. Women in Israel. Transition Publishers. BarbiË, A., 1983. The Farmers-Workers in Yugoslavia: A Bridge Between the City and the Coun- try. Sociologia Ruralis. Assen, 1, 76-84. BarbiË, A., 1989. Moænosti mladih kmetov, da si ustvarijo druæino. Sodobno kmetijstvo. Ljubljana, letnik 22, 3, str. 113-118. BarbiË, A., 1990. Kmetov vsakdan. Poloæaj in prihodnost druæinskih kmetij na Slovenskem. Ljubljana, CZ. BarbiË, A., 1992. (Self)Reproduction of Farm Families in Slovenia: Why Girls don’t Want to Marry Farmers. Zbornik Biotehniπke fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 59. BarbiË, A., 1993a. (Samo)obnavljanje kmeËkega sloja v Sloveniji. Sodobno kmetijstvo. Ljubljana, letnik 26, 5, str. 209-217; 6, str. 258-266. BarbiË, A., 1993b. KmeËka druæina - socialna sestavina druæinske kmetije. Ljubljana, Biotehniπka fakulteta, Druæba za razvoj podeæelja, d.o.o. (raziskovalno poroËilo). BarbiË, A., 1991. “Ruralno socioloπka oznaËitev kmetijstva in podeæelja”, v: BarbiË, A. (ur.), Prihodnost slovenskega podeæelja, Novo mesto, Dolenjska zaloæba, str. 15-45. BarbiË, A., Kulovec, M., 1995. The Development and Promotion of Tourism on Farms in Slovenia. Joint ECA-ECE Symposium on Rural Tourism. April 2-9, Galilee, Israel. Batagelj, V., 1982. PriroËnik za program CLUSE. Ljubljana, FSPN. Blanc, M. and Perrier-Cornet, Ph., 1993. Farm transfer and farm entry in the European Commu- nity. Sociologia Ruralis. Vol. XXXII, 3-4. Blekesaune, A., 1997. Family farming in Norway. An analysis of structural changes within farm households between 1975 and 1990. Trondheim, University of Trondheim, Centre for Rural Research. Bonanno, A., 1987. Small Farms: Persistence with Legitimations. Westview Press. Cigale, M., Turk, M., Trbiæan Vidmar, Æ., Æeleznik, N., 1992. Æenske v Sloveniji. Ko odgrneπ 7 tanËic. Zbornik. Ljubljana, Druπtvo Iniciativa. CvjetiÊanin, V., 1988. Motivacije mjeπovitih domaÊinstava i njihovih alternativno zaposlenih Ëlanova. Sociologija sela. Zagreb. 99-100. CvjetiÊanin, V., Defilippis, J., DiliÊ, E., HodæiÊ, A., Puljiz, V., ©tambuk, M., 1980. Mjeπovita domaÊinstva i seljaci-radnici u Jugoslaviji. Zagreb, Institut za druπtvena istraæivanja SveuËiliπta u Zagrebu. »erniË, M., 1988. Procesi spreminjanja druæine od 15. do 19. stoletja. Zgodovinski Ëasopis. Ljubljana, letnik 42, πt. 4, str. 543-554. »erniË IsteniË, M., 1998. “Prelomi in kontinuitete v zgodovini druæine”, v: Sieder, R., Socialna zgodovina druæine. Ljubljana, Studia Humanitatis. Kmetica in kmeËka druæina v tranziciji 124 DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 »erniË IsteniË, M., 2000. Differences in the quality of life of women regarding their source of income - agriculture vis-a-vis non-agriculture. Research Reports. Ljubljana, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana - Agriculture, str. 7-17. Diday, E. et al., 1980. Optimisation en classification automatique. INRA, Le Chesmayn. Djurfeldt, G., 1999. From CAP to CAR? New directionss in European rural policy. http:/ /www.soc.lu.se/esrs. FAO - European Commission for Agriculture, 1983. Technical Consultation on Women and Pluriactivity. Ljubljana, Yugoslavia, 13 - 17 June. FAO - Regional office for Europe, 1997. Report of the Subregional workshop in the preparation and implementation of the national action plan for the integration of rural women in devel- opment. Ljubljana, Slovenia, 23 - 25 October. FAO - European Commission on Agriculture, 1998. Working Party on Women and the Family in Rural Development. 9th session. Yerevan, Armenia, 30 September - 3 October. Ferligoj, A., 1983. RazvrπËanje v skupine - izbrane teme. Ljubljana, FSPN, 132 str. First-DiliÊ, R., 1981. Seoska porodica danas. Zagreb, Institut za druπtvena istraæivanja SveuËiliπta u Zagrebu. Flandrin, J-L., 1986. Druæina: Sorodstvo, druæina, spolnost v Franciji od 16. do 18. stoletja. Ljubljana, Delavska enotnost. Galeski, B., 1972. Basic concepts of rural sociology. Manchester University Press. Gasson, R., 1986. Farm Families with Other Gainful Activities. Wye College, University of London. Gasson, R., 1988. The economics of part-time farming. New York, John Willey & Sons, Inc. Gasson, R. and Errington, A., 1993. The farm family business. Cab International. Gillette, J-M., 1924. Rural sociology. Macmillan Co. Goodman, D., Redclift, M., 1991. Refashioning Nature. Food, Ecology & Culture. Routledge. Haugen, M. S., 1998. Women farmers in Norway. Trondheim, University of Trondheim, Centre for Rural Research. Harrison, A. with Tranter, R. B., 1989. The Changing Financial Strncture of Farming. University of Reading, Centre for Agricultural Strategy. Hartigan, J. A., 1975. Cluster Algoorithms. New York, Woley. Ibbery, B. and Stigl, B., 1991. The Uptake of the Diversification Grant Scheme in England. Geography 76. Jogan, M., 1986. Æenska, cerkev in druæina. Ljubljana, Delavska enotnost. Jogan, M., 1990. Druæbena konstrukcija hierarhije med spoloma. Ljubljana, Fakulteta za sociologijo, politiËne vede in novinarstvo. Klecka, W., 1980. Discriminant Analysis. Sage Publications. Beverly Hills, London (cit. po: »erniË IsteniË, M., 1999. Differences in the quality of life of women regarding their source of income - agriculture vis-a-vis non-agriculutre. Conference on Gender and Rural Transfor- mation in Europe: Past, Present and Future Prospects. 14-17 October, 1999, Wageningen, The Netherlands. KostiÊ, C., 1975. Sociologija sela. Beograd, ©IP “Srbija”. KovaËiË, M., 1986. Razvojna sposobnost kmetij - poskus tipologije. Zbornik Biotehniπke fakultete Univerze v Ljubljani, 47. KovaËiË, M., 1996. Socio-ekonomska in velikostna struktura kmetij v Sloveniji v obdobju 1981- 1991. Ljubljana, Biotehniπka fakulteta, Inπtitut za agrarno ekonomiko. Kraπovec, S., 1965. K sploπnemu vpraπanju kmeta-delavca. Ekonomski zbornik. Ljubljana, 7, 3- 60. Kraπovec, S., 1974. K sploπnemu vpraπanju kmeta-delavca. Ekonomska revija. Ljubljana, 2/3, 143-157. Ana BarbiË 125DR, XVI (2000), 34-35: 97-125 Kraπovec, S. (ur.), 1982. Part-Time Farmers and their Adjustment to Pluriactivity. Ljubljana, SAZU, zvezek 1 in 2. Leinert Novosel, S., 1990. Æene - politiËka manjina. Zagreb, NIRO “RadniËke novine”. LukπiË, I., 2000. “Med politiËno strategijo in medijskim prijemom”, v: LukπiË, I. (ur.), Nova socialdemokracija. Opredelitve in kontroverze tretje poti. Ljubljana, Znanstveno in publicistiËno srediπËe. Mendras, H., 1976. Socit paysannes. Paris, Armand Colin. Mernagh, M. and Commins, P., 1997. In From the Margins. Social Inclusion and Rural Develop- ment in the Europe of the New Millenium: Some Lessons from Poverty 3. Dublin, Research and Development unit SICCDA. Mlinar, Z. (1979). “Prostorsko zdruæevanje”, v: Jambrek, P. (ur.), Uvod v sociologijo. Druga knjiga. Ljubljana, DDN Univerzum, 38-67. Morgan, M., Blunden, G., and Greenwood, J., 1993. The Role of Family Farming in Agrarian Change. Progress in Human Geography 17. O’Hara, P., 1998. Partners in Production? Women, Farm and Family in Ireland. Berghahn Books, New York, Oxford. Orwin, C. S., 1930. The Future of Farming. Oxford, Clarendon Press (cit. po: Gasson, R. and Errington, A., 1993. The Farm Family Business. CAB International). Petrin, T., 1995. Rural tourism development strategy ‡ a tool for achieving the maximum pos- sible impact of tourism on the revitalization of rural areas. Joint ECA-ECE Symposium on Rural Tourism. April 2-9, Galulee, Israel. Potter, C. and Lobley, M., 1992. Ageing and succession on family farms: The impact of decision- making and land use. Sociologia Ruralis. Vol. XXXII, 2-3. Puljiz, V., 1977. Eksodus poljoprivrednika. Zagreb, Institut za druπtveno istraæivanja. Reinhardt, N. and Bartlett, P., 1989. The persistance of family Farms in United States Agricul- ture. Sociologia Ruralis. Vol. XXIV, No. 3/4, str. 203-225. Rus, A., Rupena-Osolnik, M., 1991. ‘Vloga æensk v razvoju vasi in podeæelja’, v: BarbiË, A. (ur.), Prihodnost slovenskega podeæelja. Novo mesto, Dolenjska zaloæba. Shanin, T. (ed.), 1988. Peasants and peasant societies. Penguin Books in association with Basic Blackwell Ltd. Sieder, R., 1998. Socialna zgodovina druæine. Ljubljana. Studia humanitatis, ZRC. Sociologia Ruralis, 1988. Farm Women in Europe. (Tematska πtevilka). Vol. 28, πt. 4. Sociologia Ruralis, 1998. The Empowernment of Farn Women. (Tematska πtevilka). Vol. 38, πt. 3. Symes, D., 1991. Changing Gender Roles in Productionist and Post-Productionist Capitalist Agriculture. Journal of Rural Studies, 7. UdovË, A., 1997. “Kmetija” - celovit sistem za podporo odloËanja na kmetijskih gospodarstvih. Ljubljana, Biotehniπka fakulteta, Inπtitut za agrarno ekonomiko. Van der Plas, L., Fonte, M. (eds.), 1994. Rural Gender Studies in Europe. Assen, Van Gorcum, The Netherlands. Vartdal, B., Almas, R., Blekesanne, A., 1997. Household structure in rural Norway 1970-1990. Centre for Rural Research, Trondheim, Norway. Verbole, A., 1995. ‘Tourism Development in the European Countryside. Costs and Benefits’, v: BarbiË, A., Wastl-Walter, D. (eds.), Sustainable Development of Rural Areas: From Global Problems to Local Solutions. Klagenfurt, Klagenfurter Geographosche Schritten, Heft 13. Verbole, A. in Mele-PetriË, M., 1997. National Action Plans for the Integration of Rural Women in Development. Case Studies in Hungary and Slovenia. FAO, Regional Office of Europe. Whatmore, S., 1991. Farming Women: Gender Work and Family Enterprise. London, McMillan. Whatmore, S., Marsden, T., Lowe, Ph., 1994a. Gender and Rurality. London, David Fulton. Whatmore, S., Marsden, T., Lowe, Ph., 1994b. Feminist Perspective in Rural Studies. London, David Fulton. Kmetica in kmeËka druæina v tranziciji