DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska ™ornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Di*. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane penina enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14,335. — Reklamacije se ne frankira|o. *tev. 37. Sobota, 9. maja 1931. leto VI. Problem skrajšanja delovnega tedna. y °čigled silnemu napredku tehni-ke je že tudi 40 umi delovni teden predolg. Delavsko gibanje je dolgo let vodilo borbo za osemurni delovni dan. fJelavstvo pa ni nikdar trdilo, da je ta zahteva zadnja, ker je vedelo, da se bo produkcija v vsem gospodarstvu, ne le v industriji, prometu itd., anipak tudi agrikultura racionalizirala in tehnično izpopolnila ter bo ob socialnem gospodarstvu služila vse-rou človeštvu v olajšanje in pobolj-sanje vsakdanjega življenja. To spoznanje ni novo. Že Karl Marks, kakor priznavajo vsi teoretiki, je, ko so angleški delavci dosegli deseturno delo, rekel, da ni toliko važna ta pridobitev, kakor načelo, ki je s tem zmagalo. Karl Marks je torej trdil, da je skrajšanje delovnega časa princi?! ki bo moral zmagovati, čeprav ežko, ker kapitalistična požrešnost boli in bolj narašča ter požira v vedno večji meri sadove dela. V tem ozi-f.u.„ seveda igrala veliko vlogo po-jtična ekonomija delavskega razreda, ki bo zmagovala nad politično ekonomijo buržuazije. Desetumik na Angleškem je bil velika praktična pridobitev; obenem pa je zmagal Princip ekonomije z delovno silo delavstva. , V veliki meri je kriva današnji rezposelnosti slaba ekonomija med eJ°vno silo in tehničnim napredkom V Produkciji. Požrešnost kapitalizma Je naraščala obenem z napredkom tehnike in produkcije. Oboje pa je prihajalo v prid predvsem kapitalizmu. Ogromna imetja in dobra se nahajajo že danes v rokah kapitalizma, ki jih upravljajo samo kapitalistom odgovorni ravnatelji in upravitelji, ti nedvomno ne morejo imeti intere-53 na človeški družbi, na delavstvu. elavstvo pa še nima potrebne or-Sanizatorične moči, da bi s povoljnim ^sPehom vplivalo na to slabo dru- .no ekonomijo. Vrhutega je pa današnji gospodarski sistem konglome- 1 zmešan od glave do pete, ki ne a izvesti niti ne v svojem interesu ^ 2a silo odgovarjajoče gospodar- 2 zahtevo po skrajšanju delovne- časa hoče delavstvo vsaj deloma ^Praviti posledice kapitalistične grabežljivosti, vsaj deloma dati človeštvu nekaj več deleža na dobrinah, i se v vsemogočih panogah produ-Clral° in do katerih ima človeštvo moralno pravico. s ?2 razlogov je borba za skraj-Ne destt°Y^ Č3S Pravica delavstva. delovnik b? krajši preskrbo vsega urni delavnik bo še dela v tednu bo preveč; toda^aen' krat delavstvo zahteva samo to. Princip je zmagal pred štiridesetimi leti danes pa je treba praktičnih ukrepov. Seveda se bo mogla ta pravična ?orba izvojevati le po dolgih bojih ln z dobrimi organizacijami, tem *ežji bo boj, ker na primer pri nas 2ahtevajo podjetniki proti vsakemu računu — podaljšanje delovnega ča-Sa> Nekaj nenaravnega in nespamet-nega je taka zahteva. Ali delavstvo ne bo odnehalo od tega principa, ker ve, da tehnični napredek zahteva krajši delavnik. Nezaposlenost bi se tudi tedaj ne odpravila, če ne bi bilo več gospodarske krize. Socialistična internacionala proti carini In carinski volni. Sklepi eksekutivne Socialistične internacionale. čelno stališče Socialistične internacionale. Načelni sklep se glasi: »Izvršni odbor Socialistične internacionale se je posvetoval o položaju, ki je nastal zaradi pogodbe o carinski uniji, ki sta jo sklenili Nemčija in Avstrija. Ugotovil je, da sta socialistični stranki prizadetih dežel v tem edini, da je treba dalje delati v interesu svetovnega miru za rešitev nastalega spora, tako da bo v skladu z interesi delavskega razreda in s častjo udeleženih dežel. Internacionala bo delovala na to, da iz spora samega nastane nova razporeditev evropske gospodarske politike, ki bo vedla do znižanja carinskih tarif in do odstranitve vseh ovir v mednarodni izmenjavi blaga. V to svrho ostanejo socialistične stranke v stalnem stiku in izvršni odbor se v kratkem zopet snide, da se posvetuje o svoji nadaljnji politiki.« Carinske meje so navadno v škodo konsumentov, ker je načelo današnjih carinskih mej predvsem eks-ploatačnega značaja. Nemško-avstrij-ski carinski dogovor je pa razburil vso Evropo in ustvarjajo se carinske fronte, ki bi jih utegnili smatrati za pripravo novih carinskih vojn, ki so socialno za delavstvo največjega pomena. Z ozirom na to politično sfero se je sestal izvršni odbor Socialistične internacionale na sejo, v kateri je ugotovil svoje načelno stališče ter razmotrival o političnem položaju. Ker se pa vrši sredi tega meseca v Ženevi seja evropskega odbora in se bodo te razmere obravnavale tudi tam, je izvršni odbor sklenil, da po ženevskem zasedanju skliče ponovno sejo ter zavzame k problemom definitivno stališče. Zaenkrat naj zadošča tudi za ženevske konference na- FaSizem proti Panevropi. Italija nagovarja na izstop »Lavoro Fascista« zahteva, naj Italija izstopi iz panevropske komisije. List meni, da je razumljivo, če sta Sovjetska Unija in Turčija nezadovoljni, ker sta bili na majsko zasedanje panevropske komisije povabljeni s pridržkom, da bo njih udeležba omejena samo na razprave gospodarskega značaja (člen 3. dnev-ne?a reda), vsled česar sta ti dve državi prišli v evropskem1 koncertu v čuden položaj. Italija je pristopila k Briandove-mu načrtu' pod pogojemi, da je solidarnost vseh držav Evrope zasigu-rana. Če pa se ravna s Sovjetsko iz Panevropske komisije. Unijo in s Turčijo kakor z neljubimi gosti, je jasno, dia pogoj Italije ni izpolnjen, ker to ni več vseevropska zveza, temveč samo blok gotovih držav proti Rusiji in Turčiji, in da ima Briandov načrt pred očmi ščititi interese držav, ki so vojaško in finan-cijelno odvisne od pariške politike. Zato Italiji ne preostaja drugega, kakor da izstopi iz tvorbe, ki je čisto drugačna, kakor smo Si jo želeli. List nadlalje vprašuje Nemčijo, ki se je glede povabila Rusije in Turčije izrazila v istem smislu kakor Italija, če je pripravljena z njo vred zapustiti panevropsko komisijo. Macdonaldova majska spomenica. Predvsem edinstvo. Macdonald je ob prvem maju objavil angleškemu delavstvu prisrčno spomenico s pozdravi, v kateri pravi: »Temeljna misel našega majniškega dne je edinstvo v naših lastnih vrstah in solidarnost do narodov in plemen zemlje. Le na tak način moremo naloženo si nalogo izvršiti. Nikdar še ni bila enotnost tako potrebna, kakor danes. Sistem brez-načrtnega kapitalističnega gospodarstva je napravil tak vihar na vseh morjih, da preti nevarnost, da se naša ladja razbije. Naloga delavske stranke je, da naš narod varno vodi preko nevarnosti in poskrbi, da bomo za bodoče vožnje bolje opremljeni. Naše delo zahteva enotnost delavskega gibanja in njega sklenjeno silo.« Macdonald je objavil to poslanico angleškemu delavstvu. Ali ne velja enaka poslanica tudi za nas, za naše delavstvo? Rumunija odklanja po9a|ania z Nemtijo. Med Nemčijo in Rumunijo se vrše trgovinska pogajanja. Pogajanja so se pa prekinila. Rumunska vlada (nova) je izjavila, da zaenkrat ne želi nadaljevanja pogajanj. Rumunska vlada se izgovarja, da bo 15. maja v Ženevi evropskemu odboru predložen vzoren načrt za trgovin- ske pogodbe in se dotlej ne mara pogajati. Prav verjetno pa je, d^ je v Rumuniji zmagal vpliv Čehoslova-ške (dr. Beneša) in event. tudi Jugoslavije, da se s temi olajša položaj Cehoslovaške neglede na ožje interese jugovzhodne Evrope. Eksteritorialnost v Kini odpravljena. Na Kitajskem kakor tudi po ko-1 oni jan se smatrajo tuje naselbine kot eKstentorialno ozemlje to je, pripadajoče tisti državi, katere podaniki so v naselbini. Ti tujci so podrejeni tudi sodstvu dotičnih držav. Že leta 1929 je vladla sklenila odpraviti to predpravico tujcev, pa je takrat ni mogla izvesti. Od 1. januarja 1932 pa prenehajo te predpravice in bod'o kolonije tujcev podrejene kitajski zakonodaji. Kemal paša zopet predsednik Turiije. Diktatorski režim pod parlamentarnim plaščem. Parlament, ki je bil ob dlktato-ričnem pritisku oblasti po nedemokratičnem volilnem redu izvoljen, je na svoji prvi seji zopet izvolil Mustafa Kemal pašo za predsednika Turčije. Mala antanta enotna. Enotnost v presoji avstrijsko-nem-ške carinske unije. V Bukarešti so govorili zunanji ministri rumuniski, čehoslovaški in jugoslovanski. Vsi so edini v tem, da bodo enotno nastopali v vprašanju nemško-avstrijske carinske unije, le v vprašanju pogodnostnih' carin si pridržujeta Jugoslavija in Rumunija proste roke. Snowdnovi novi davki. Motorna kolesa, bencin, veleposest. — IOV2 milijard Din za nezaposlene. Proračunska razprava je v angleškem parlamentarnem življenju in politiki najvažnejši dogodek. Snow-den je kljub bolezni, ki traja že dva meseca, imel sam v parlamentu svoj proračunski govor. Pred parlamentom so se zbrale velike množice prebivalstva in čakale prihoda finančnega ministra Sno\v-dna. Ko je spremljan po ženi in dveh zdravnikih prišel v zbornico ob dVeh bergljah, so mu vse stranke priredile velike ovacije. Snowden je dal natisniti večino svojega govora in ga že pred sejo izročil poslancem, da s tem skrajša svoj govor v zbornici. V svojem; poročilu poudarja, da se izdatki leto za letom nujno večajo. Zaradi gospodarske krize so narasli tudi nujni izdatki za nezaposlene, in sicer na 32 milijonov funtov. Znamenit je tudi uspeh dednega davka, ki je dal 82 milijonov 610.000 funtov šterlingov (en funt 275 Din). V državnem proračunu kljub varčnosti ni bilo kritja za1 izdatke v znesku 37V2 milijona funtov. Snow-den zvišuje zaradi tega davek na motorna kolesa enkratno na 30 šilingov in davek na bencin od štiri na šest pene. Ta davek naj stopi takoj v veliavo. Velika večina deficita naj se pa pokrije z zvišanjem davka na veleposest. Zvišanje davka na dohodninski davek finančni minister odklanja, ker bi kvečjemu izpodbu-jala k zniževanju mezd. Veljavni osebnodohodninski davek pa morajo, razen delodajalcev in nameščencev, prizadeti do dve tretjini plačati že 1. januarja in zadnjo tretjino do 1. julija. V proračunu ni nikakršnih zvišanj carine in ne zvišanj, ki bi obremenjevala življenski položaj splošnega prebivalstva. * O proračunu bo ostra razprava. Tudii naše časopisje piše, da mora računati delavska vlada z neprijetnim zvišanjem davkov, boječ se, da bodo davki naloženi kapitalu in posesti. Tako se je torej zgodilo. In upamo, da bo energični Snowden prodrl s predlogi._________________ Bolgari se bolj in bolj kregajo. Ko je Ljapčev prebolel vladno krizo, so politične stranke sklicale svoje odbore na posvetovanja. Liberalci so se razcepili še v tretjo skupino. V radikalni stranki je pa močna smer, ki zahteva za volitve koalicijo z zemljoradniki. — Nezdrave razmere v Bolgariji obrodevajo torej sadove meščanske politične demoralizacije, kar bo znatno olajšalo diktatorične tendence režima. » Spor med Madžarsko in Čehoslo-vaško. Čehoslovaška in Madžarska sta se pogajali za trgovinsko pogodbo. Sedaj je Madžarska odklonila pogajanja s Čehoslovaško ter sklene ugodno pogodbo z Avstrijo. — Delo Italije. Tudi Ti pridobivaj naSi »Delavski politiki" nove naročnike. Gospodarska kriza, nezaposlenost in mezde v Zedinjenih državah. Znižanje mezd bo podaljšalo krizo. (IGB.) Iz mnogih strani so ugotavljali med letom, da bi bila gospodarska kriza v Zedinjenih državah dobila še mnogo hujše oblike, če se ne bi bilo posrečilo v najširšem obsegu preprečiti znižavanja mezd. Toda tudi tam se# podjetniki upirajo temu stremljenju. Ker vlade posameznih dežel (prav kakor v Evropi) dajejo slabe zglede, pritiskajo podjetniki vedno bolj na mezde. Viljem Green, predsednik zveze ameriških strokovnih organizacij, je zaraditega v posebni spomenici izrekel svoje mnenje proti kampanji za znižavanje mezd. V njej pove Green, da je glasom poročil strokovnih organizacij o nezaposlenosti in mezdah v mesecu januar—februar nezaposlenost znatno padla. Odstotek nezaposlenih v strokovnih organizacijah se je znižal od 19.8 na 19.1, število nezaposlenih v državi torej od 5,870.000 na 5,770.000. »Imamo,« pravi Green, »vrhunec krize za seboj.« Vendar pa Green ne računa, da bi se razmere že naslednje mesece bistveno izboljšale. Nevarnost pa preti s te strani, če se bo, kakor poroča ministrstvo dela, ravno sedaj, ko nezaposlenost pada, nadaljevalo zniževanje mezd. V januarju t. 1. je trikrat toliko podjetij, namreč 335, prijavilo znižanje plač, kakor v najkritičnejšem mesecu 1930. V januarju je bilo prizadetih 43 000 delavcev, lani pa v 133 obratih 24 tisoč 729. »To gibanje za znižanje mezd v trenutku najhujše gospodarske krize,« pravi Green, »se pričenja ob zelo nepravem času, zlasti če pomislimo, da znižanje mezd tudi gospodarske krize leta 1921 ni moglo ozdraviti.« Znani industrijalec dodaja tem Greenovim besedam: »Splošno znižanje mezd bo zavleklo ozdravljenje najmanj za dve leti.« V Italiji ni politične nevarnosti. Zdi se nam čudno, če čitamo, da so v Italiji zaprli nad 1500 nevarnih elementov par dni pred prvim majem. Toliko so jih zaprli, koliko je pa tistih, ki tudi niso zadovoljni z izjemnim stanjem fašistične diktature, pa jih niso našli ali ne vedo zanje. Hudo je, da mora diktatura živeti v vednem strahu. Kantonska revolucija se vedno bolj širi proti kitajskemu severu. Angleške bojne ladje v Šanghaju so dobile povelje, da odplujejo po rekah navzgor proti Nankingu. Čankajšek zbira čete v obrambo prestolice. Utrinki iz Španske zgodovine. Svitanja... Najnaprednejša provinca Španije je Katalonija, z razvito trgovino in industrijo, ki je ustvarila zemlji tudi industrijskega delavca. Vsled svojega gospodarskega položaja je odporno gibanje imelo več moči, in to gibanje se je polagoma začelo izražati tudi v ločitveni tendenci od Španije. Da je bila ta razdružitvena tendenca in osamosvojitev Katalonije velika in energična, nam potrjujejo tudi poslednje vesti, ki so najavile samostojnost te province. Tu v Kataloniji je tudi nastala zibelka španskega socijalizma, kjer je delavska stranka pridobila že v predvojni dobi 23.000 glasov. To je za takratni čas, ko je bil pritisk tako klerikalizma kakor konservativcev najznačilnejši pojav »svobodnih« volitev, v katerih se je onemogočilo 80 odstotkom volilcev glasovati, — vsekakor uspeh. Teror od zgoraj je našel odmev v spodnjih silah, zato je anarhizem baš v Španiji dobil večjo privlačnost, kakor kjerkoli drugje. Po sebi je tedaj razumljivo, da je vlada vzdrževala povsod svoje politične agente — provokaterje, ki so skrbeli, da ni manjkalo nikdar Mesec maj naj bo posvečen razširjenju našega delavskega časopisja, zato smo današnji številki priložili agitacijske letake in naročilne dopisnice, katerih se naj posluži vsak zaveden či-tatelj našega lista in pridobi »Delavski Politiki« nove odjemalce in čitatelje. Merilo delavske zavednosti je delavski tisk. Zato moraš tudi Doma in Doba moralnega propadanja. Moral je več. Pravzaprav ima vsak človek svojo moralo in morda tudi vol, krava, konj, osel, lev, tiger, opica, vrabec, kragulj, sova itd. V svetu pa skušamo posamezniki ali pa skupine in organizacije uveljaviti svojo skupno moralo, ki je pa v praksi tudi ne izvajamo. Pravimo, da so vplivi in razmere močnejši. Ta-le bedasta misel me obide večkrat, ko čitam ne le domače, ampak tudi drugo časopisje, ki izhaja pravzaprav samo zaradi tega, da naslaja nenormalne instinkte svojih čitateljev. Če čitamo sodne razprave o Kiirtenu. o domačih aferah, o veleizdajalcih in veleizdajalskih procesih, o grozodejstvih nabogljenih ali fizično in duševno defektnih ljudi, nesrečnikih, o to je naslada; to je piča, ki utegne zbujati v čitateljstvu enake slabosti. In tako gre dalje kakor procesija. In vse to, ker manjka prilike udejstvovanja v resnih problemih. Kam vodi ta neresnost, res ne vemo; nikakor pa ne dviga človeške morale in kulture. Znak ^asa. Prvi majnik je praznovalo delavstvo povsod v lepem številu. Tudi v naši državi je v prav mnogih podjetjih in delavnicah počivalo delo, seveda brez prireditev in shodov, ker so bili prepovedani. Prav te dni smo čitali v nekem meščanskem listu članek, ki poveličuje prvi majnik kot simbol novega življenja. Pisec članka pravi, da ta dan vsa javnost, vsak človek, kapitalist ali kdorkoli s sentimentalnimi čuvstvi pozdravlja pre-rajajočo se naravo in prijetno pomlad, cvetje, delo. Prvi maj je že od nekdaj simbol novega, veselega in srečnega življenja. Porodi za vsako ceno in jetika. Neverjetno, a vendar res. — Nedeljski »Slovenec* vprašuje v svojem članku »Jetiki boj«, čisto herezijsko takole: »Katera socijalna in humanitarna naprava naj zavaruje pred družinsko jetiko ono družino, iki jo ustanovi človek s pol ozdravelim — pljučnim I katarjem? Kdo naj prepreči šumenje tub er- | »materijala, anarhistov, zarot« itd., ker so jih sproti in tudi sami insce-nirali.. . Posledice: zažiganje cerkva, neredi, demonstracije, obsedno stanje, preki sod . .., deset vojnih sodišč je sodilo anarhiste in socijaliste ter izvrševalo na licu mesta svoj justifi-kacijski posel. Leta 1907. — torej še pred 24. leti — je bil imenovan knezoškof v Toledi »Velikim Inkvizitorjem«; to dejstvo samo izpričuje predrznost, s katero je nastopala reakcija proti vsakemu po-kretu, ki ji ni brezpogojno služil, opirajoč se pri tem samo na svojo brutalno silo — in zanemarjajoč vsa kulturna in socijalna stremljenja časa. Frančišek Ferrer, je bil svobodomislec, individualist ter predstavnik takratnega meščan-sko-liberalnega nazora. Kot velik optimist si je nadel nalogo, zrevolu-cijonirati ljudsko izobrazbo v prav-cu svobodnih idej, reorganizirati šolstvo na novih principih. Ta mož, ki je sam zrasel v pomanjkanju, je podedoval milijonsko zapuščino, katero je uporabil za ustanovitev nove moderne šole, ki se je imenovala »Escuela modema«. Ti pridobiti »Delavski Politiki« še vsaj enega novega naročnika. Delavec, nameščenec! pomnita, da Vajine interese zastopa le delavski tisk, zato, čim več naročnikov, tem večji vpliv in tem močnejši bo naš glas. Zato na delo! V vsako delavsko stanovanje, v vsak lokal naš list — »Delavsko Politiko«. po svetu. kuloze pri ljudeh, ki lahkomiselno, brez vsakršne gospodarske in druge ipoa plačuje sedaj vsako leto 5 milijard dolarjev (290 milijard1 dinarjev) za oboroževanje, to je, 70 odstotkov več kakor pred vojno. Pet milijonov mož je pod orožjem^ 20 milijonov v rezervi, čeprav je minilo že 12 let po sklepu miru, in čeprav se sklepajo razni dogovori. Brez razorožitve ne bo mira in ne gospodarske ozdravitve, ker se tako zapravlja narodno imetje. Maksimi Gorki j je zaprosil izvršilni odbor ruske komunistične stranke za sprejem v stranko. Krvave manifestacije v Egiptu. V Benis Suefu so priredili vafdisti svojemu voditelju Nahasa paši, ko je prišel v mesto, pred kolodvorom ln stanovanjem navdušene manifestacije. Policija je skušala množice razgnati, množica je napadla policijo s kamenjem, dokler je prišlo do borbe, v kateri je bilo 8 oseb mrtvih in 76 ranjenih. Težko ranjenih je bilo tudi 7 policistov. Politične razmere v Egiptu se pa jako poostru-jejo. Komunističen prevrat v Kantonu. Iz Shanghaja poročajo, da se je tekom zadnjih dni izvršil v Kantonu, prestolici južne Kitajske, usodepoln Prevrat: mesto je brez krvoprelitja padlo v roke rdečemu generalu Čen-p*-tangu. Generalni guverner, ki ga jo imenovala nankinška vlada, Cen-ming-ču, je zbežal. Prevrat se je že dalj časa pripravljal in pomeni prvi korak javnega upora proti Cank-kaj-šeku. Vlada je na severu province Honan koncentrirala 200.000 mož proti 75.000 dobro organiziranim revolucionarjem pod vodstvom generala Šihinsama. Vstašem prihajajo na pomoč vojaški poveljniki iz provinc Hupeh, Hunan, Kvangsi in Kvantunga. Dva ministra nankinške vlade sta demisijonirala. Umor pismonoše v Berlinu. V Berlinu ,ie Jzvršil silno drzen in premeten umor. Neki E. Reins je oddal na pošti manjši denarni znesek na lasten naslov. Ko mu je Pismonoša Schwan prinesel denarno pošilja-pv< ga je Reins umoril ter oropal. Nato je Pobegnil z dvema sestrama v Švico, od oder so vsi trije pisali materi. Pismo pa Pnšio policiji v roke, ki je Reinsa že Prijela. Oče obesil lastno hčer, V vasi Coreze Pri Clermood-Ferrandu je nek oče obesil lastno hčer zaradi tega, ker se je proti njegovi volji poročila z nekim mladeničem. Mladenič je nato -bil vpoklican k vojakom, in oče je -povabil svojo hčer in mater moža, ■da bi -prišli k njemu stanovat. Ko So nekega, dne šli vsi trije skupaj na sprehod, je naenkrat oče vrgel hčeri vrvico -okrog vratu ter jo obesil. Gledanje v daljavo. Na občnem zboru družbe Radio Corporation v Newyorku je izjavil predsednik Sarnovv, da bo družba dp konca prihodnjega leta uredila večje število postaj za gledanje v daljavo. Pri nekem Predvajanju telefonske družbe se je do-peSlo na daljavo 4 km presenetljive uspehe. ncakuje se silen razvoj nove industrijske v daha ZS izc*e*avo aparatov za gledanje da - ostane Chikago. Roparji so ne- 1 Vho izpustili nekega trgovca v Blue Is-Pd pri Chikagu, ki je potem neustrašeno Pripovedoval svoje doživljaje. Po štirite-pnskem zasledovanju so roparji v pritličju legove hiše položili bombo, katero -pa je ®ek -uslužbenec pravočasno -odkril, le tega s? Potem roparji -ustrelili. Nato so roparji ujeli trgovca ter njegovo soprogo obvestili, a ga ne dobi več živega, ako ne plača -175 ^oč dolarjev odkupnine. Toda -zadovoljili »o se s 150.000! TVOR NIC A CIKOR|je BffiHSSSsS Delavsko zadružno gibanje. Nemške zadruge in 40 urni delovni teden. Na zadnji seji odbora Osrednje zveze nemških konzumnih društev v Hamburgu se je razpravljalo o položaju konzumnih zadrug z ozirom na tarifo, sklenjeno s strokovnimi organizacijami nameščencev, oz. z ozirom na zahtevo po 40 urnem delovnem tednu. Sklenjeno je bilo, da mora biti najden pri izpremembi delovnega razmerja za dosedanjo višjo obremenitev konzumno-zadružnih podjetij vsled stroškov za plače in mezde zadovoljujoč sporazum. 40 urni delovni teden bo mogoč v prodajalnah zadrug šele tedaj, kadar bodo isto uvedla tudi ostala podjetja v trgovini na drobno. V produktivnih podjetjih se pa — ako bodo dani pogoji — že sedaj lahko sodeluje pri uvajanju 40 urnega delovnega tedna. Romarji — tihotapci. Pobožnost, saharin in igralne karte. Jesenice, 4. maja 1931. Te dni imamo na Jesenicah prav prijetno zabavo. Z Jesenic in okolice se je odpravilo nekaj romarjev na Koroško molit k sv. Emi. Včasih gredo naši pobožnjaki na Višarje po italijanske marele in fašistične šika-ne. Te dni so pa šli kot rečeno v avstrijsko republiko k sv. Emi. Vse bi se prav dobro in krščansko izteklo, toda ob njihovi vrnitvi so tukajšnji obmejni organi spoznali, da naših pobožnjakov ni gnalo čez mejo le romarsko navdušenje in globoka, v teh pasjih dneh tako redka vernost. Sveta Ema jim je grehe odpustila in dala božje milosti. Romarji so se pa priporočili tudi raznim ve-rižnikom in špekulantom, ki so jih založili s saharinom in — da jim bo krajši čas — jim stisnili še nekaj igralnih kart. Morda v nebesih tega nikomur ne vzamejo za zlo, zato so pa naše finančne oblasti drugačnega mnenja. Ko so romarji prišli na Jesenice, so jih preiskali in razbremenili. Katoličani morajo biti skromni ljudje, zato tudi prevelik blagoslov ni dober. Žegen, ki so ga našim romarjem dali razni verižniki, je bil pa sploh tak, da se ni prijel samo pobožnih duš in so ga morali zaviti mar-sikam, med drugim tudi v cerkveno bandero in nasuti v različne svete kipe. Menda je celo sam Jezusov kip služil za skrivališče saharina. O imenitni štoriji bomo še kaj poročali, saj ni nezanimivo, kako se pobožnost včasih lahko zamenja s tihotapstvom, kakor tudi s kupčijo, ki tvori navadno ozadje vseh romanj. Cvetko Kristan: Delavske strokovne organizacije za kon< zumno zadružništvo. (Konec.) Naša hrana Kolinska cikorija! Maribor. »Prijatelj Prirode«, Maribor. 10. 5. izlet na Vurberk, Odhod ob 7. uri zjutraj. 11. 5, Odborova seja ob 20. uri, ob 19. -uri seja voditeljev v društvenem lokalu Frankopanov a cesta 1. 17. 5. Propagandni izlet na Urbana. Odhod ob 14. uri od Vodnikovega trga. vodi Štancer. 24. in 25. 5. Izlet k Plitvičkim jezerom. Odhod 23. 5. ob 17.20 uri z glavnega kolodvora. Prijave se sprejemajo v-sak torek in petek v društvenem lokalu ob 20. uri Frankopanova cesta 1. — Vsi člani, ki so že dobili nove legitimacije za leto 1931, naj jih radi vidiranja pri -direkciji državnih železnic oddajo v -društvenem lokalu, Frankopanu va cesta 1, vsaik pondeljek, torek in petek ob pol 19. -uri. Za zidavo zasilnih stanovanj bo najela mariborska mestna občina 1,000.000 dinarjev posojila. Obesil se je v sodnih zaporih tukajšnjega okrožnega sodišča -dne 5. t. m. mizar Josip Harry, ki je bil obsojen na -dve leti zapora zaradi tatvine 30 dvokoles. Samomor je izvršil v četrtek bivši nadsprevodnik A. Koren v hiši Ob brodu 7. Koren je bil že par mesecev suspendiran od službe in je bi- Pr°ti njemu uvedena preiskava. >ff.vnava proti Korenu bi se imela vršiti v petek pred tuk. sodiščem. Koren pa se je razprave očividno zbal in je šel prostovoljno v smrt. Poskus samomora je izvršil dne 4. t. m. 21 letni pekovski -pomočnik Š. A. Pognal si je dve krogli v pljuča. Ranjenega so prepeljali v bolnico. S ponarejenimi ključi -sta te dni odiprla dva tatiča v Jurčičevi ulici izložbeno okn-o trgovine Finci ter odnesla -blago, ki 'se je nahajalo v izložbi. Policija ju je kmalu izsledila ter aretirala. Obstojajo velike in močne konzumne zadruge, katerih delokrog se razširja po velikem ozemlju: imamo velika, od delavcev ustvarjena kolektivna podjetja, ki jih vodimo in upravljamo sami, ali kljub temu stoji še tisoče mož in žena iz delovnih slojev izven okvira zadružne organizacije. Mnogi podjetniki so spoznali pomen zadružne misli in ustanovili podjetniška konzumna društva, da odvrnejo delavstvo od prave poti, da ga navežejo še vse bolj na podjetje in mu tako znižajo plače in mezde. Na škodljivost teh podjetniških konzumnih društev smo pokazali že često in znova svarimo pred njimi. Medtem ko izgublja delavec v podjetniških konzumnih društvih svojo gospodarsko svobodo in prostost, jo pridobi v konzumno-zadružnih podjetjjh. Načelo zadrug je, nameščati v svojih podjetjih le strokovno organizirane delavce in nameščence, vzdrževati ž njimi kolektivno dogovorjene sporazume ali jih celo izboljšati. Cesto so bile zadruge v gospodarskih bojih važna opora delavstva. Radi tega smatramo za svojo dolžnost, opozoriti vse naše strokovne organizacije in njih članstvo na velik gospodarski in socijalni pomen kon-zumno-zadružne organizacije in jih najtopleje naprositi, da posvetijo temu gibanju svojo pozornost in pažnjo s tem, da postanejo člani konzumnih zadrug in si nabavljajo vse potrebščine po kon-zumno-zadružni poti. S sodelovanjem strokovnih in zadružnih organizacij bomo mogli uspešno pospeševati naše napore za dosego gospodarske demokracije. Samo tako bo mogoče zgraditi še bolj močno zadružno gibanje kakor ga imamo že doslej, tako gibanje, ki bo v stanu, kon-zumenta še bolj ščititi, izkazovati mu še večje usluge in posegati v njegovem interesu še globlje in ostrejše v gospodarske razmere naše države. Bodite si torej svesti svojih lastnih interesov in pa nalog strokovnih organizacij: Postanite člani konzumnih zadrug! Bodite dobri in zvesti člani! Preskrbujte si vse življenske potrebščine po zadružni pati! Takega mnenja, takih nazorov in takih pogledov na zadružno gibanje so delavci, zavedni delavci v bratski Češkoslovaški. Tudi pri nas je že mnogo bolje kakor je bilo. Strokovne organizacije si ustanavljajo svoje lastne zadruge, pospešujejo delavsko zadružništvo, skoro na slehernem sestanku ali pa zborovanju skušajo agitirati za zadružno gibanje. Ali to vse še ne zadošča ! Pokojni ustanovitelj in organizator delavskega zadružništva pri nas, Anton Kristan, je rekel često: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! Teh besed se držimo: pomagajmo si sami, postanimo člani zadrug, kupujmo v njih vse, kar potrebujemo in te zadruge bodo postale naš Bog, ki nam bo pomagal v stiski in sili, glavno pa v boju za ustvaritev boljšega gospodarskega reda, boljših gospodarskih pogojev našega žitja: Postanimo torej člani naših 61 delavskih zadrug! Bodimo njih dobri in zvesti člani! Nabavljajmo sl vse življenske potrebščine v naših zadrugah, in: boljše nam bo, lepše solnce nam bo sijalo, srečnejši bomo in s tem bližje nebes. 2e si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. — Celje. Izleti »Prijatelja Prirode« se vrše sedaj vsako nedeljo. Preteklo nedeljo je napravila izlet večja skupina na Mrzlico, kjer smo se sešli s »Prijatelji Prirode« iz Trbovelj in Hrastnika, večje število jih je pa bilo tudi iz Zagreba. Na vrhu smo imeli najlepše vreme. Nazajgrede, ko smo šli ,po poti Mrzlica— Šmohor—Liboje, nas je pa ujel dež, ki nas je pral do Celja. Sicer pa to nič ne de, ibili smo vseeno najboljše razpoloženi. Izlet »Prijateljev Prirode« idne 10. t. m. se bo vršil na Kozjek pri Zidanem mostu. Odhod z vlakom ob 7.15 uri zjutraj. Zbirališče pred kolodvorom ab 7. uri. Vodnik Tkalčič. — Druga skupina napravi izlet: Hudičev graben—Svetina—Celjska koča. Vodnik Guzej. Občni zbor podružnice »Prijateljev Prirode« se bo predvidoma vršil dne 7. junija. Na to nedeljo priredi izlet zagrebška podružnica »Prijateljev Prirode« na Celjsko kočo in najbrž tudi vse bližnje podružnice. Goste bomo povabili, da se udeleže dopoldne našega ustanovnega občnega zbora, po občnem zboru se pa izletnikom pridružimo tudi mi. Dosedaj smo zbrali okoli 20 članov. Novi člani se sprejemajo vsak pondeljek med 7. in 8. uro zvečer v pisarni Delavske zbornice. Funkcijonarji pripravljalnega odbora so naslednji: F. Svetek, predsednik, Guzaj, tajnik in Tkalčič st. blagajnik. Cankarjeva družba je že dosedaj imela v Celju razmeroma precej lepo število članov. Krasne knjige, ki jih je dosedaj izdala, pa zaslužijo, da bi bil sleherni delavec in nameščenec njen član. Nove člane vpisuje poslovodja Konsumnega društva iza Slovenijo s. Božič ter ostali zaupniki. Hrastnik. Zakaj vidiš pezdir v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne vidiš? V številki »Jugoslovana« odi srede meseca aprila so neznan dopisnik razburja radi tega, ker je pevski zbor naših steklarjev zapel pri pogrebu našega s. Veršnjaka m,ed drugim tudi nemško nagrobnico. Ne vemo, da bi se bil še kdo, razen poročevalca v »Jugoslovanu«, nad tem spodtikal. Če bi bil poročevalec objektiven, bi bil moral tudi priznati, da je zbor »Svobode« II. pel tudi slovensko nagrobnico, potem bi se to culo že malo drugače. Ne moremo nič za to, da so v Veršnjakovi rodbini že pred 25. leti govorili samo nemško. Tako so nanesle prilike. Ce bi raznim narodnjakarjem preiskali obisti, bi najbrž našli, da so pred prevratom igrali žalostno vlogo habsburških priganjačev. Pokojni Veršnjak pa ni nikoli nikogar vprašal, kakšen jezik govori, pripadal pa je svoj živ dan onemu delu našega delavskega gibanja, ki je že pred 25. leti, ob sramotenju tedanje »slovenske«, pa vendar vseskozi habsburške inteligence, formuliralo svoj jugoslovanski državni program. Danes je vsakemu lahko trkati se na svoja jugoslovanska prsa, to ni nobeno junaštvo in tudi ne dokaz kakšne narodne zavednosti. Gospodje bi pač bolje storili, če bi se ne spodtikali ob nemške nagrobnice, naj rajši primejo za ušesa voditelje tistih narodnih, prosvetnih društev, ki predvajajo v Kulturni pregled. Rabindranath Tagore, indijski pesnik in filozof, je dopolnil dne 6. maja 70. leto starosti. »Vsakdo sam svojega zdravja ko* vač!« je naslov majhne propagandne brošurice, ki jo je izdala Zveza kulturnih društev koncem marca 1. 1. Knjižica ima namen zainteresirati podeželsko ljudstvo za vprašanje hi-gijene. Služila bo vsem, ki se hočejo na tem polju udejstvovati. svojih kino-dvoranah 100 odstotne nemške zvočne filme, kateri so poleg vsega še prav očitno nemško-nacijonalno pobarvani. Naj torej g. poročevalec najprej ožigosa to gospodo in potem pa tudi vse one rodoljube in hejslovane, ki hodijo k takim kino-pred-stavam. Šele potem naj se spravi nad nedolžno nemško nagrobnico, kakršno je zapelo delavsko pevsko društvo v počast spomina pokojnega s. Veršnjaka, ki se je v svojem življenju posluževal nemščine kot občevalnega jezika, ne da bi bil s tem hotel kogarkoli žaliti, še manj pa izzivati, »Žrtev črnega diamanta«. Zgodilo se je, da je šel zdrav in krepak mladenič, rudar Alojz Perker, star 24 let, doma iz Hrastnika, 29. aprila poslednjič na delo v rov in si oznojenega obraza služil težak kruh, ki ga je usodnega dne moral plačati s svojim življenjem. Okrog 7. ure zvečer Je nameraval naložiti voziček premoga, v istem hipu pa je njegov tovariš zakričal: »Beži!« toda ibilo je že prepozno — velika ploskev premoga se je odkrušila od stropa, porušila stojko (štempel), katera je bila mokra in izvaa-i redno težka, miu treščila na glavo, ter ga ubila. Takoj se je med tovariši v jami, kakor tudi po sajasti dolini razširila vest o tragičnem dogodku. Med rudarji se govori, da ibi stojka pokojnika ne bila ubila, če W ne bila tako težka. Bilo je 1. maja, na praznik dela, ko je lepo pomladansko solnce sijalo na črno množico, katera se je zbrala, da spremi žrtev dela na zadnji poti. Tovariši .rudarji z jamskimi svetiljkami, podporno društvo v uniformah, dalje odposlanci Trb. prem. družbe so korakali v sprevodu. Rudarska godba je igrala žalne koračnice in zbor »Svobode« I je zapel pokojniku žalo-stinke ob odprtem grobu. Pred hišo in ob odprtem grobu je govoril katehet Žaler. Njegova izvajanja pa niso mogla .prepričati rudarjev. Iz grl proletarcev je .zazvenela žalostna pesem: »Za druge si se žrtvoval, dobiček drugim si koval,.,« Delavce je pesem ganila do srca. Kakor nam je znano, je .podporno društvo rudarjev svojčas imelo izlet na Brezje z zastavo. Zakaj izgubivšega tovariša niste spremili z zastavo? Rokopise pišite vedno le .po eni strani in ne po obeh. GuStanj. Delavstvo ne mara zgage. So ljudje v naši tovarni, katerim ni ničesar po volji, napravi kar hočeš, vedno bodo imeli kaj kritizirati, samo da ustvarjajo zbrko. Tudi v tem važnem trenutku, ko gre vsemu delavstvu za košček kruha, katerega nam hoče tovarna priškrniti za celih 12 odstotkov, se ti ljudje nikakor ne zavedajo resnosti položaja, ker bi sicer ne uganjali stvari, kakor jih. Vsled redukcij v tovarni ne trpi ^ samo naše delavstvo, ampak ves trg, obrtniki in sploh vsi, ki so navezani na konzumenta-delavca, Nismo se še opomogli od udarca, ki smo ga dobili leta 1925, ko nam je pod-. ti J -j 'i 1 „ „1 't » za celih 20 do 30 odstot- Šoferska šola Pričetek tečaja dne 6. maja 1931. Prospekti in pogoji se na zahtevo pošljejo. Poučuje gospod ing. Keršič osebno. Tečaj traja do končne položitve izpita. Cena tečaja 2.500 D. Triumph-Avto-Magneto Inž. Peter Keršič, Maribor Frančiškanska ulica 13. kov in s tem občutno oslabilo našo kuipno moč, nismo se še izkopali iz dolgov, v katere smo baš vsled teh redukcij zabredli, že nam preti nova nevarnost. Prav je, da je delavstvo že leta 1930 spoznalo namere podjetja, in da se je še pravočasno zopet oklenilo svoje svobodne strokovne organizacije Sa-veza metalskih radnika Jugoslavije, zavedajoč se, da je le močna organizacija v stanu, braniti ogrožene pravice delavstva. Pa ti pridejo ljudje in skušajo razdvojiti enotnost delavstva s tem, da ustanove svojo krščansko organizacijo. Ko se je sedaj pričel boj za mezde, je naša organizacija po svojem delegatu predlagala tem ljudem, da naj oni vodijo razpravo za sklenitev kolektivne pogodbe. To pa so oni odklonili, ponujajoč nam enotno fronto. Za tako ženitev pa mi nismo bili in smo za 12. aprila sklicali javen shod kovinarjev, na katerem so delavci sami odločali o tem, kdo na;j vodi nadaljnji ■boj za kolektivno pogodbo: SMRJ ali pa krščanski socijalci. Naš Savez je razglasil, da bo tiste delavce, ki se sestanka ne bi udeležili, štel v vrsto onih, ki z našim Save-zom nočejo imeti opravka ter da bo, če ne dobi večine glasov v tovarni zaposlenega delavstva, opustil vsako misel na pregovore za sklenitev nove kolektivne pogodbe. Kljub temu, da so nasprotniki napeli vse sile, da bi odvrnili delavstvo od tega sestanka — postavili so celo kontrolo, da bi delavce oplašili — je večina delavcev, 174 po številu, z javnim glasovanjem poverila mandat za pregovore SMRJ. To glasovanje je seveda nemalo osupnilo naše nasprotnike, ki so takoj nato sklicali svoje zborovanje. Ob pičli udeležbi — 30 mož — so njihovi govorniki na- perili topove najtežjega kalibra na naš Savez. Na tem sestanku se je celo govorilo o razpustu obratnih zaupnikov, o kaznovanju lunkcijonarjev SMRJ in razpustu Delavske zbornice. Z eno besedo, udeleženci tega zborovanja so morali imeti precejšnjo vročino, da se jim je v glavah tako zelo vrtelo. Kako bi sicer sploh mogli razpravljati o takih stvareh? Kakor tudi se peščice teh tudi-strokovničarjev ne bojimo, tako dobro se -zavedamo, da najmanjša zgaga v tem trenutku lahko pokvari vse, -kar bi naš Savez s -složnim sodelovanjem vsega delavstva lahko dosegel. Delavstvo naj si torej -dobro zapomni vse one, ki bi v tem trenutku skušali -razbijati enotnost in delati na svojo pest, proti volji večine. Senovo. Delavski oder Senovo vprizori v nedeljo, dne 17. maja t. L, ob 4. uri popoldne v šolski dvorani na Senovem ljudsko igro v 4 dejanjih »Prisega o polnoči«. Režiser s. Baraga; kapelnik (Delavske godbe) s. Kralj, K obilni udeležbi vabi Odbor. Meh za smeh. Katehet: »Kako so se imenovali sveti trije kralji?« Matiček: »Kaspar, Melhior, Boltežar.« Katehet; »Pa kateri od teh treh je bil zamorec?« Pepček: »Tisti, ta črn.« Prvovrstne poslovodje za trgovino mešanega blaga iščemo za okolico Maribora. Pogoj kavcija najmanj 15.000 Din in popolna strokovna sposobnost. Ponudbe pod .Kavcija* na upravo lista. JlfSoS močne mišice, mirni živci in ravnotežje v organizmu razvijajo v človeku ono samozavest in delavno voljo, ki ga usposabljata za izredne napore današnjega načina živovanja. Izrabljene sile se morajo nadomestiti pri telesnih in duševnih naporih. Če natarete svoje ude pred počitkom s par kapljicami pristnega ,])iatia‘, franc, žganja si zagotovite mirno In osvežujoče spanje, zbudili se bote zjutraj odpočiti in bodete opravljali lahko in brez utrujenosti svoje delo. Mnogi ulivajo v vodo za umivanje in kopanje par žlic „DIANA“ francoskega žganja, kar stori dobrodejen občutek. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah In boljših trgovinah. Cena: Mala steki. Din 10'-, srednja Din 26 -, velika Din 52*-. Pazite in prepričajte se, da dobite .DIANA", ker se ponareja! NI POTREBA skrbeti, kje si boste nabavili obleke, Čevlje, sandale, perilo, klobuke, ter vsakdanje potrebščine, ker kupite iste po zelo solidnih cenah pri JAKOB LAH, Morlbor, Glavni trs Z. Oglejte si izložbe in zalogo! za birmo ure, zlatnino in srebrnino pri MVII fliirvi urariu’ v Mariboru, Kralja Petra trg ilULnVIUi (pri mostu). — Oglejte si kvaliteto in ceno. ~ od PopU/VUfLK. "c/ let te Zlatica ze poročena, ir ljubezniva, srečna mlada Sena. Nekoč na skrbni moSek Jo vprašuje, če novega perila potrebuje. »Nikar ne!« — pravi Zlatica smehljale »prihranila denarce sem igrale -in milo Zlatorog bo noskrbelo. da bo perilo dolga leta belo ...« W zlata zlatica •== 'glas 'gre okrog, nad vse 'le lerpentinsko milo Zlatorog! lNa'da!levan]e sledi.) L 1 |i| Tiunr obleke Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi TIVAR OBLEKE za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti po najnižjih cenah! CENA OBLEK ZA GOSPODE................... ZA DEČKE:.................. G A MB ETA OD 11 DO 14 LET: Din 240"— do 750"-Din 200-— do 330"- Din 210-— do 270'—; MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:....................... Din 130*— do 150’—; OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET........................ Din 110-— do 270-—; RAGLAN:................................................ Din 650"—; HLAČE:................................................. Din 90-— do 180*—. ^Obiščite naše prodajalce v Mariboru: Jakob Lah, Glavni trg 2 in Veletrgovina h. J. Turad, Aleksandrova *. 7 pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb / Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu t Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno: Pazite se o red ponaredbami! Vrsta Tek. štev. Pazite na gornjo ceno Tiska: Liudska tiskarna d, d. v Mariboru, predstavltelj Jošlp Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala in ureiuje Viktor Eržen v Mariboru.