Jtaštnina plačana t gotovini. Posamezna Številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon St. 73. Leto XXIII. Št 4. Kranj, 28. januarja 1939 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40*- din, polletno 20-- din, četrtletno 10-- din. Cast „Cast komur čast!" Ne gre za to. Kdor pričakuje kuj časti, mora poskrbeti sam, da kaj časti zasluži. Pesnik pravi; „Beseda dana — vez velja". Nastal je izraz „niož-beseda". Za to gre. Da kdo besedo, ustmeno ali pismeno in se drži te dane besede. To je častno in takemu gre čast. Kako je dandanes? Ni treba, du kdo postane pesimist. Nekaj jo je vedno primajkovalo med ljudmi. Le Regul je držal besedo in se povrnil. So poštenjaki v navadnem življenju, dosti jih pa ni. Sin da besedo očetu, morda jo celo zapišejo, ampuk že jutri ga porivu čez prag.. Morda je danes huje kod nekdaj, ampak „snedenih besed" še nikoli ni primanjkovalo. Navadno se boš opekel, ako se zaneseš na dano besedo, pri pisani besedi pa se boš morda celo zatekel k sodniku. Pa ni treba, da bi zato skočil iz kože. Grdo se je obrnilo v širnem svetu, na mednarodnem torišču. Francoz je veljal za gentle-mana pri dani besedi, vsaj do sedaj je veljal. Pa bi bili v Pragi zadnjič, ko je šlo za dano besedo! Ni zameriti Čehom, ako so obupa vali nad svetom in življenjem. Polagoma se je to vgnezdilo, da je beseda „čust" skoraj izginila pri mednarodnem občevanju. Imamo v svetu razne dane besede in pakte, še vedno jih skle- pajo, vsak dan se vidi, da sta dva napravila pogodbo. Smešno. Za pakt, pogodbo, morata liiti pač dva in če le eden ne drži besede, je pakt le še — smešnica. Svet je poln takih — smešnih. Pričelo se je tedaj, ko je prvi minister evropske države imenoval pakt „kos cunje". Zdaj gre naprej. Drug drugemu podpisujejo, pa vsi smatrajo vse le za cunjo, za kos navadnega papirja. Poljaki imajo na primer pakt s Hitlerjem. Hitler ga potrebuje radi Rusije. Poljaki ravno sedaj vodijo pregovore za obnovitev tega paktu. Sicer zelo Vaiiato. Poljaki pa vedo, da je to le cunja, in sklenejo nenapadalen pakt z Moskvo ii>in,^ . MMh'- Se celo vrsto takih slučajev bi lahko navedli. Diplomacija je bila že od nekdaj kočljiva pri „časti". Sledi nujno, in tu vse tarnanje prav nič ne pomaga, da se mora vsak pripraviti, oborožiti, ako noče, da ga sosed ne požre in oborožiti se mora tudi dasi sam soseda noče snesti. V danih razmerah naša diplomacija ne bo najslabša. Še najbolje je za nas, da se držimo proč od vseh homatij, dokler je to sploh mogoče in da se oborožimo, dasi je vse to norost. Nič ne pomaga. Vsaka beseda in morda vsak pakt bo veljal le tedaj, če bo za besedo tudi dolg meč vse drugo je le — smešnica. Hudo je, če morajo narodi ječati pod težo oboroževanja, pa je le edino sredstvo, ako nočejo pod — tujo peto. J. M. T. Iz proračuna okrajnega cestnega odbora v Kranju V četrtek, dne 19. januarja se je vršila seja uprave okrajnega cestnega odbora. Na seji se je obravnaval proračun za leto 1939-40, katerega so končno redigirali in ga bodo potem predložili plenarni seji radi odobrenja. Proračun sam kot tak izkazuje dohodkov 3,086.246.— din in ravno toliklo izdatkov. V proračunu je nespremenjena, t. j. nezviSena doklada v višini 18% na neposredne, dokla-dam podvržene državne davke. Ta doklada bo iznesla 966.897.— din. V proračunu, ki je sedaj razgrnjen radi vpogleda ter javnosti na razpolago, je precej zanimivih številk, iz katerih moremo posneti o načrtih, ki jih ima okrajni cestni odbor za v bodoče. Za dobavo gramoza, napravo in vožnjo je v proračunu predvidena vsota 498.729.— din. O-krajni cestni odbor je pač uvidel potrebo naših cest, od katerih so nekatere res v slabem stanju ter predvidel vsoto, ki bo zadostovala za vzdrževanje vseh cest v kranjskem okraju. Lansko leto je odbor isto tako predvidel dovolj denarnih sredstev za nabavo gramoza, vendar je banovina odobrila mnogo manjši znesek in sicer samo 300.000.— din, kar so v minulem letu tudi občutno kazale naše ceste. Prispevek občinam za vzdrževanje občinskih cest in objektov na njih se je letos zvišal in sicer od 35.000 din, kolikor je bilo v zadnjem proračunu, na 60.000 din. Vse občine bodo pozdravile težnjo cestnega odbora, da jim pomaga pri vzdrževanju cest, vendar je ta znesek gotovo še premajhen, če upoštevamo veliko mrežo občinskih cest in število občin v kranjskem okraju. Vendar se večjega zneska v ta namen za enkrat ne more predvideti, a jda se ne bi davkoplačevalcev še bolj obremenilo/ Cestni odbor je v proračunu tudi predvidel znesek 175.000 din kot prispevek k gradbenim skladom za posamezna dela, ki jih ima namen izvršiti v bližnji bodočnosti. Tako je letos zopet predvidel za gradbeni sklad preložitve ba-novinske ceste pri železniški postaji Sv. Jošt znesek din 50.000 kar znaša z lanskim prispevkom skupaj 90.000 din. S tem p,i Se ni zbrana zadostna vsota k polevici stroškov, ki bodo predvidoma okoli 300.000 din. Zaradi modernizacije državne ceste skozi Kranj od Savskega mostu je moral odbor vo-tirati skladu za napravo priključkov na to cesto in sicer pri Delavskem domu v Kranju proti Čirčičam ter na Jezerski cesti pri „Bek- selnu" znesek 100.000 din. Za to so predvideni stroški cca. 150.000. V tem skladu je predvidena tudi vsota 25.000 din za 'modernizacijo priključka banovinske ceste iz Besnice na cesto od mostu proti kolodvoru, ki se bo popravila še letos. Tudi gradbenemu skladu za tlakovanje dovozne ceste k železniški postaji v Tržiču je v proračunu dotiran znesek 25.000 din. Glede samih posameznih gradbenih skladov je stvar sledeča: Okrajni cestni odbor stavlja v vsakoletni svoj proračun zneske, da pripravi polovico proračunskih vsot za dela, ki jih namerava izvršiti. Ko je tako zbral v posameznih gradbenih skladih polovico potrebnega zneska, tedaj zaprosi bansko upravo, da tudi ona prispeva svojo polovico. Sele potem je mogoče načrt realizirati in razpisati licitacijo za oddajo del. Med glavnimi deli, ki jih bo v letu 1939 10 izvršil okrajni cestni odbor pač spada modernizacija ceste od Savskega mostu do železniške postaje v Kranju kakor tudi prostora pred samo postajo. V ta namen je predvidena vsota 759.585.— din. Vsa cesta bo tlakovana z malimi granitnimi kockami ter bo cestišče široko na delu od mosta do križišča proti Gorenji Savi 6 m. Na desni strani bo v zvezi z novo razširitvijo mostu hodnik za pešce in sicer v širini 2.50 in. Od križišča proti Gorenji Savi in Stražišču bo cesta široka 8 m, na vsaki strani pa bo imela po en hodnik širok 2.50 m. Cesta proti Besnici bo. ob tej priliki tudi urejena ter njen priključek moderniziran, širina pa 5 m. Prostor pred postajo bo urejen na ta način, da bosta do pred vhod v postajo na vsaki strani po en hodnik za pešce v širini 2.50, ce-• *tiš£e, .pa ,bp Široko 10.50 m. Od glavnega vho-x ua proti skladiščem paT>o Širina 13 m, da bo mogoče tudi večjim avtobusom nemoteno obračanje. K tej postavki bo predvidoma prispevala železniška uprava 1/3 in sicer 159.585.— din. Kot drugo važno delo bo odbor v letošnjem letu razširil in deloma preložil cesto na Zg. Jezerskem. Od Kazine dalje se nahaja 3.5 m širok lesen most po domače „Roblekov". Tega bodo razširili na 5 m, poleg tega pa v dolžini 0.5 km deloma preložili in uredili cestišče, za katero je svet že odkupljen. Za to je predviden znesek 75.000.— din. V Preddvoru se bo izvršila korekcija ovinka in kanalizacije. Pred gostilno Križnar dela cesta namreč hud ovinek. Zelo nerodno pri tem ovinku pa je to, da visj cesta na zunanjo stran. Zato bodo sedaj ves prostor nasuli in uredili kanalizacijo, tako da bo cesta imela pravilen ovinek in da bo nekoliko visela v notranjo stran. Predvidena vsota zuaSa din 50.000 din. Letos se bo tudi pričelo z gradnjo poslopja cestnega odbora ob cesti na Kokrico ter je za to predviden znesek 400.000 din. Upamo, da se bo tudi banoviua v polni meri strinjala s programom cestnega odbora in odobrila v celoti zasnovani načrt. Vsekakor pa smemo reči, da se iz sedanjega proračuna jasno vidi velika aktivnost našega cestnega odbora, ki mora v primeri z drugimi odbori, ki imajo višje doklade, ravno tako in morda še več storiti za dvig cestnega omrežja. Položaj naših mlinarjev in Žagarjev Gradbeni minister g. Stošovič je po sklepu ministrskega sveta izdal z ozirom na potrebe melioracijskega fonda naredbo, s katero so bili precej prizadeti posestniki naših podeželskih mlinov in žag. S to naredbo je bilo namreč odrejeno, da morajo plačati: a) Mlinarji od vsakega mlinskega kamna letno din 30.—. od vsake mlinske stope letno din 10.—. b) Žagarji pa plačajo od vsake kline (rezila) letno din 30.—. Ta nova obdavčba je tudi sicer precej nejasna in v nekaterih ozirih pomanjkljiva-Združenje mlinarjev in Žagarjev v Kranju, ki obsega ozemlje kranjskega in škofjeloškga okraja, je vsled tega storilo korake, da se po možnosti in po proučitvi vseh okoliščin ta na-redba ukine, ako pa je to nemogoče, pa vsaj v izdatni meri ublaži. Finančni minister g. Letica je že pred dvema letoma uvidel skrajno težki položaj naših kmečkih mlinarjev. Zato je tudi pretresajoč vprašanje pridobnine, ki bi jo morali plačevati naši podeželski mlinarji, z naredbo, ki je bila potrjena od ministrskega sveta, oprostil kmečke mlinarje tega davka. Zal je ta nared-ba dobila veljavo samo za kmečke mline z dvema kamnoma. Upravna oblastva razlagajo omenjeno naredbo gradbenege ministrstva, da je ista zadela tudi vse mlinarje in Žagarje, torej tudi take, ki niso obrtniki, ampak so kot posestniki v družbi postavili 'mline in žage, kjer meljejo samo njihove domače žitne pridelke in žagajo samo svoj domač les, vse to za lastno uporabo. Omenjena naredba zasega tudi one mlinarje, posebno pa Žagarje, ki za svoje mline, in žage ne uporabljajo tekoče vode, ampak žene njihove mline voda iz lastnih aabiralni-kov — rezervoarjev. Mlinarji in Žagarji so se svoječasno zoper to naredbo že pritožili potom zbornice TOI v Ljubljani. Ministrstvo za gradbe pa je njih pritožbo zavrnilo t motivacijo, da je to obdavčenje z ozirom na milijonske podpore, katere plačuje ministrstvo iz melioracijskega fonda letno za po vodi in poplavah povzročeno škodo naravnost: „sitnica" — malenkost. Ne smemo dvomiti o točnosti motivacije ministrstva, vendar smemo pripomniti, da mlinarji in Žagarji v kranjskem in škofjeloškem okraju od obstoja države pa do danes niso bili deležni še nobenih podpor iz imenovanega fonda, saj mlini in žage, katerih lastniki so posestniki kmetje — neobrtniki, ter mlini in žage, za katere se uporablja voda iz rezervoarjev, nimajo prav nič skupnega «; 'melioracijami. Iz naslednjega se tudi more ugotoviti, kako hudo zadene to obdavčenje kmečke mline in žage — Četudi z obrtjo: Kmečki mlini imajo po navadi 2 do 5 kam- nov in 6 do 10 stop. Ti mlini prejemajo žito za mletev od okoliških kmetov, ravno tako tudi žage. Količina mletve je torej odvisna od količine letnega pridelka. Vsi ti mlini in žage stoje po veliki večini ob potokih in vodah, ki imajo ob času suše ali pa mraza tako malo vode, da morajo mlinarji ustaviti svoj obrat za več ali manj časa. Kmečki mlinarji nabirajo žitne pridplV« n#t tedna do tedna ter jih zopet zmlete dostavljajo kmetom. Kmet in kmečki mlinar sta tako torej tesno povezana drug na drugega in drug od drugega odvisna. Kmet namreč zelo redko more prodati svoj malenkostni pridelek žita, ampak ga da v mlin, kjer mu za melja-vo ni treba plačati z denarjem, ampak z odstotki žita. Danes dobi mlinar pri kmetu žito, drugič dobi ječmen za predelavo v ješprenj, tretjič zopet proso za predelavo v kašo, v jeseni pa dobi različna slaba žita za predelavo v svinjsko krmo. Da more mlinar ugoditi vsem tem zahtevam, mora imeti za te posamezne svrhe napravljene mlinske kamne, ki služijo vsak svojemu namenu in so za vsako drugo mletje neporabni. Zato ima mlinar posestnik 4 kamnov, po navadi 2 kamna za mletje moke, enega za 'mletje odpadkov, enega pa za lušče-nje prosa. Stope pa predelujejo ječmen v ješprenj. Kadar delajo in meljejo kamni, ne delajo stope in zopet narobe. S stopami pa naredi mlinar — imeti jih pa more najmanj 8 — na en dan največ en mernik ješprenja, za kar prejme plačilo 2 1 je-šprenja. Tolik in tako ogromen je torej zaslužek našega kmečkega mlinarja! Od teh skromnih 5 din, kolikor stane 2 1 ješprenja, mora sedaj mlinar plačevati še poseben davek, od od vsake stope po din 10, ko zasluži v času najboljše konjukture s celim mlinom 5 din na dan! Skušnje so pokazale, da stope delajo letno komaj 2 do 3 mesce ter v tem času zaslužek pri stopah, t. j. takrat celega mlina, nikoli ne presega 300.— din. Od te vsote mora plačati naš kmečki 'mlinar „sitnicu" din 80.—, čeprav je bil pred dvema letoma oproščen vsake pridobnine in vsakega davka. Tako je stanje! Združenje mlinarjev in Žagarjev v Kranju je sestavilo v tem pogledu obširno spomenico, ki jo je poslalo sedanjemu ministru za gradbe dr. Mihi Kreku s prošnjo, da naredbo o plačevanju tega davka vsaj omili, če se že ne more popolnoma ukiniti. Spomenico so prejeli tudi vsi narodni poslanci naše Gorenjske ter Kmetijska zbornica v Ljubljani. Upamo, da bo akcija našla razumevanje pri merodajnih in da bo naš minister dr. Krek z njemu lastno uvidevnostjo ublažil težki gospodarski položaj našega kmečkega mlinarja in Žagarja. V spomin blagopokojnemu biseromašniku Blaziju Grči Rodil se je 29. januarja 1846 na Spodnji Beli pri i Preddvoru. Ravno prihodnjo nedeljo bi bil obhajal svoj 93. rojstni dan in čez teden dni svoj god. Toda Bog je odločil drugače! Na sveto noč, ko še niso utihnili svetonoČni zvonovi ga je poklical k sebi novorojeni Kralj, ki ga je vse življenje zvesto ljubil. Ni naš namen, da bi pisali o rajnem biseromašniku, koliko dobrega je storil v goriški nadškofiji. Pač pa hočemo priklicati v spomin nekaj del, ki jih je naredil v Šenčurju. Tu je užival svoj zasluženi pokoj, ki pa zanj ni bil pokoj, delal je kakor mlad kaplan in to do svojega 91. leta. Potem je rekel: Se bi rad delal, a vidim, da ne morem več I Ko je leta 1916. pribežal kot begunec iz Primorskega v svojo hišico v Šenčur, se še ni dobro oddahnil in že je opravljal neLako službo vojnega kurata, kjer je vsako nedeljo pridigal in maševal vojakom, ki to bili nastanjeni v šenčurski fari. Ko smo praznovali leta 1918. praznik sedi-njenja, je bil on prvi, ki je Senčurjanora kot navdušen Slovence in Jugoslovan govoril o pomenu prvega decembra I Ako je bilo treba kje kaj urediti, pomiriti, STR AIS 2 ►GORENJEC* j« bil zopet m tinti, ki je v»e z lahkoto uredil. &lj je bi! ugledeu mož, ki ga je vse spoštovalo in ljubilo I Velik prijatelj in sodelavec je bil Prosvetnemu društvu v Šenčurju, kateremu je bil v težkih časih predsednik. Z velikim veseljem se je udeleževal vseh predstav, predavanj in drugih društvenih nastopov. Bil je najboljši član Prosvetnega društva. Zato so ga društveniki izvolili za častnega člana. Glavno njegovo delo in veselje pa je bilo v cerkvi, kjer se nikdar ni utrudil. Pomagal je domači duhovlčini. Ob sobotah zvečer in ob nedeljah zjutraj je bilo njegovo domovanje v redno oblegani spovedniei. Prav od spoved-nice se je najtežje ločil. Doma je največ molil in bral. Kar je bral v časopisih je kaj rad pripovedoval svojim sosedom, ki so ga imeli nad vse radi. Saj je bil sosed, da je ro^~ takih. Pesniška žilica ga tudi na starost ni zapustil«. Posebno za razne slovesne prilike ji kaj rad zložil kako prigodno pesmico ali de- klamacijo — najrajši v lepo šaljivem tonu. Ob devetdesetletnici mu je Prosvetno društvo kot častnemu in zaslužnemu članu poklonilo lepo palico z devetimi grčami, izmed katerih je vsaka predstavljala 10 let življenja. Ko so mu ob izročitvi društveniki izrazili željo, naj I i mu ljubi Bog poklonil še deset let življenja, da bi mogli pridejati še deseto grčo. je g. biseromašnik zmajal z glavo in r#*»i-»Gospodje! To pa je nemogoče!" In res ni bilo mogoče. Sedaj že rajni g. župnik Franc Rajčevič je biseromašniku za 90. god pisal za voščilo zelo lepo pismo, v katerem pravi med drugim: „Kadar bo Tvoje romanje po tej solzni dolini — sonce, sonce svetlo za vedrfo zatonilo za gore, naj Te v nebesih na vekov veke objame Jezusovo presveto Srce." To se je zgodilo za njegov 93. god. Izpolnila se je g. biseromašniku zadnja prošnja, ki jo je sam določil za svoj nagrobni spomenik: »O Bog. -budi žrtev smrti zopet v rajskem zlatem vrti! organizacija Zveza združenih delavcev. To je organizacija, ki se v prvi vrsti zavzema za tako zapeljan in prevaran delavski stan. Saj je njen program in cilj, kake zholjšati delav. razmere in pretrgati vse vrzi, fci tlačijo delavca k tlom. Komur je za resen napredek in dobrobit slov. delavstva, naj se priključi naši organizaciji. Komaj 3 Idta obstoja, pa ima že ze seboj približno 5.500 članov, za seboj ima zapisano v srcih slovenskega delavstva ne-brOJ dobrih del katerih v tako kratkem obstoju do sedaj še ni naredila nobena druga organizacija. Dobro premislite in prenderite. predno beste v svoji tovarni oddali glas. Kdo je kriv, da naš meščanski in podeželski svet posnema tuje, posebno nemške noše? Vsemu delavstvu Le še kratek čas nas loči od mesc^ februarja _ do volitev obratnih zaupnikov po tovarnah. V tem mescu se bo pokazalo, komu bo odslej naprej delavstvo zaupalo. Dosedanji zaupniki bodo mbrali svoje funkcije oddati drugim. Poglejmo mulo v delovanje nekaterih zaupnikov — ali so izvrševali svoje delo res za delavstvo — ali po večini za svojo osebo — lastni žep. Ali je bila skoro večina dosedanjih zaupnikov res za delavstvo? Pred vsem moramo poudariti, da so bili obratni zaupniki po kranjskih tovarnah po večini pripadniki socializma in komunizma. 1i so v prvi vrsti skrbeli za sebe in svoje rdeče in plave ljubljence, a naše katoliške delavce so tlačili in zaničevali, mesto da bi jim v potrebi nudili pomoč, so celo večkrat posredovalci pri podjetju z lažmi, da so jim plače znižali mesto povišali To in še vse kaj drugega se je po tovarnah godilo in naši delavci so hočeš nočeš mo-•sii vse to prenašati in trpeti pomanjkanje. Delavstvo, ki je svoje interese zaupalo — je bilo še vedno razočarano od svojih »zaupnikov". Vprašamo zavedno katoliško delavstvo, kdo bo še volil take pristranske zaupnike. Pomen bližajočih se volitev je še letos ve- liko večji kot druga leta, ker je z 31. januarjem odpovedana tista nesrečna kolektivna pogodba za tekstilno delavstvo. Le nd zaupnikov je v največji meri odvisno alt bo sploh nova kolektivna pogodba podpisana in kakšna bo. Zato delavci in delavke, sedaj je čas, da izvolite oziroma postavite v ospredje take ljudi, ki bodo po vašem mišljenju res zmožni in delavni ne samo za sebe, temveč v prvi vrsti za skupno tekstilno delavstvo. Ne dajte se begati od raznih marksističnokomunističnih agitatorjev, ki bodo sedaj z vso svojo besnostjo padli nad vas in vas skušali s podlimi lažmi in grožnjami zavesti v svoje vrste. Spomnite se samo, kako so vas leta 1936 pustili na čelu — sami so se pa vdajali razkošju in si pa možnosti polnili svoje žepe z denarjem, ki ste ga vi morali krvavo prislužiti in odtrgati od vojih ust. Ne nasedajte njihovim lažem ter se ne menite za njih grožnje, kajti te grožnje in obljube se bodo spremenile v prazen nič, vas pa ki jim boste nasedli, tirali v novo trpljenje in izkoriščanje po tovarnah. Zato sedaj premislite — sedaj je še čas potem bo prepozno. Letos bo po nekaterih tovarnah postavila svojo listo tudi katoliška delavska strokovna IIOAU NAIIODNO 0«H«i"!»l'Hi IN P^OP«q*NONO N. DRUŠTVO Nehote se nam vsiljuje tako vprašanje, ko opažamo posebno v poletnih mescih vedno če-šče naše slovensko ljudstvo v tujih spakedra-nih nošah. V naravi človeka je, da po opičje posnema, kar se mu zdi lepo in si tako ustvarja „modo". V naše kraje pa prihaja preko mej mnogo tujih noš in šeg. Zato ni čudno, da se noš svet, posebno v obmejnih krajih oprijem-Ije tujih običajev. V človekovi naravi pa je, da predvsem rad posnema kar je tujega in posebno glede noše, da je pestra in živahna. Doslej se pri nas nihče ni potrudil, da bi v tem smislu pravilno vzgojil in poučil naš narod, da imamo mi Slovenci svojo narodno skrinjo polno narodnih dragocenosti. Zato se ne smemo Čuditi, da k temu vprašanju ne bo- mo odpomogli, dokler našemu narodu ne bomo nudili onega, kar si želi. Da bi se končno tudi to naše najbitnejše narodno vprašanje rešilo v naše skupno dobro, se je že pred dvema letoma ustanovilo naroduo-propagandno društvo „Naša skrinja", ki tb-daja tudi periodično revijo „Naše nož-". Zadnja revija, ki je ravnokar izšla, prinaša najnovejše vzorce v naravi, noše in navodila za propagando narodnih noš. Bliža se sezona tujskega prometa, do tedaj moramo biti pripravljeni, da bomo našo vas in mesto odeli ■ svoje domačo lastno narodno blago in vzorce. Narod bo rad posegal v naše domače skrinje, samo da bo poučen o vrednosti njihove dragocene vsebine. Zato vabimo naše nnrodno-obrambne, prosvetne in kulturne, organizacije, da podpirajo iniciativnost društva »Naša skrinja". Naša narodna javnost pa naj izkaže svojo zavednost s tem, da zavrača tuje nošo in vzorce blaga ter se za vsako priliko oblači v domače narodne noše. Opozarjamo na najnovejše športne, prazniške in običajne narodne noše, ki jih je izdalo društvo. 19 letno dekle pobegnilo z doma neznano kam 19 letna tovarniška delavka Ana Hribar rodom iz Zapog pri Smledniku uslužbena ▼ tovarni „Intex", je dne 7. januarja pobegnila z doma in se še do danes ni vrnila. Iz njenih izjav, ki jih je dala pred pobegom, domnevajo mnogi, da si je končala življenje, sploh pa govorijo v zvezi z njenim skrivnostnim begom marsikaj resničnega in neresničnega • njej. Ana Hribar je bila precej čedno dekle. Dne 4. februarja 1939 OTVORITEV GORE OBIAČIINICE v Prešernovi ulici 18 (pri Pučniku) Vsem se toplo priporočata krojaška mojstra: 235!^ Stefan Čenčt& prej pri Ivrdki Albin Jazbec v Kranju in Koželj Franc Mirni ni Zagorska: Marija Taborska i (Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) I. Ceste so se razmočile, bila je pomlad. Pomlad v letu tisoč štiristo tri in devetdesetem. Čudna je bila tista pomlad. Vrnile so se sicer lastovke v gnezda, k podstrešnim tramovom pripete, a njihova pesem ni dramila dežele v veselo upanje. Tudi prve rože so cvetele, njihovi cvdlovi so bili bledi, ljudje jih niso videli. Pomlad. Modrikaste meglic«; nad travniki, sinjina neba, prvo, plaho zelenje. ZfViun muka po gozdovih, črednik nosi za trakom šop cvetočega vresja in prvo vijolico, pod pazduho tišči butaro muževnih vrb. Rožmarin in roženkravt sta sveže zelena, na nageljnu brsti prvi popek in dekle ga z radostjo in tiho boljo ogleduje. Na polju pe vonj preorane zemlje, gruda puhti sopar, voliči so oznojeni, plug pa le škrta in reže brai.de, /uljava kmetova roka ga tišči v tla. Potem m"če semc v zemljo, upa, da mu bo dobro obrodilo, srce se mu smeje in mu trepeta. Skrb že stoji ob njem: nemara pobije toča, pridejo kobilice, gradu bo treba oddati desetino, morda prirohni Turek in potepta zlato žitnih polj. Po cesti stopajo samotni popotniki, vmes dirjajo na iskrili konjičkih prešerni valpti, poslanci deželnega vojvod«; Viljema Turjaškega na gradove nosijo sporočila visokega gospoda. Počasi stopajo otovorjeni konji v dolgih vrstah, ob njih pojo in vriskajo mladi tovorniki. Stari so resni, pomilovalno gledajo mladino. \ mladi vriskajo, pojo in komaj čakajo, da bi se nugeljni na oknih razcveli. Tako je bilo vsako pomlad, tudi to leto ni bilo drugače, h vendar ne čisto tako. Orač je upognil tilnik nižje kot poprej, glava je klonila globlje k zemlji. Dekleta «0 gledala nageljne, v oči so se prikradle solze. Ta ali ona se je morda spomnila fanta, ki so ga Turki ubili, prišlo ji je na misel dekle, ki so jo Zvezano odpeljali v daljno Turčijo in prodali tistemu, ki je največ ponudil zanjo. Prešerna tovorniška pesem je postala melika, otožna, skoro bolna, žnlostiia. Pesem ni več govorila o cvetočih travnikih in zelenili poljih, o zalili dekletih in o nageljnih o rozenkruvtu in o tiliih kamricah. Jokala je in se spominjala prelite krvi, spominjala ne ljudi, od gnanih v strašno snžnost, plamen, solze, kri in rune, vse je bilo v pesmi. Ljudem so srca drhtela, ko so jn poslušali. Samo eno oporo so imelt: tja so gledali vsi. To so bili tabori. Nizki griči, na gričih cerkvice, okrog obzidje, marsikje so skrivni podzemeljski hodniki vezali tabor z vasjo. Toda tabori so bili majhni, branili so jih le slabo oboroženi kmetje, turška sila pa jo bila strašna, nezlomljiva. Z bojaznijo so gledali, vrhove gora, ki so že tolikokrat zažare-li v ognjenem sijaju, v tistem strašnem žaru, ki je znučil, da bo dežela tonila v morju krvi in solza. Pomlad je bila, vsa lepa in sladka, taka kakor pesem na vasi, v dušah pa je živela podzavestna slutnja groze. Med vriski in med smeh se je mešala, motila je lepoto lunojasnih noči. V tej lepoti so ljudje podvojeno čutili, da se nekje tam spodaj grozeče bliska polmesec. Na Posavcu v gostilni Štefana Lavrenčiča so sedeli štirje možje. Bili so tu praznik Matija iz Otoč, svobodnjak Pankrac iz Ljubna, tlučan Kovač s Posavca in Vilibald mogočni svobodnjak iz 1'odbrezij. Noč je bila temna in pozna, vino je bilo kislo in možje mrki. „Kaj pravi Leopold?" jo vprašal Pankrac Vilibalda. „Ne vpij, Punkruc," je plašno svaril oštir. »Oskrbnik Leopold ima po vseh vaseh vohune, da prisluškujejo pod okni in mu vse sproti neso v grad. Plačal sem že pet ogrskih goldinarjev, premislite, to ni mala reč. In še v ječo bi skoro prišel." »Hudič!" je zavpil Vilibald in s težko roko udaril po mizi, da so se možje zganili. »Mar že res vse trepeta pred to zverjo?" »Sam si rekel: »pred zverjo." »Res, pred zverjo," je pribil Vilibald. »Ali nam ne pleni naših domov'" »Gorazdova hči," je zinil tlačan Kovač, »Kaj pravi Gorazd'" »Kaj hoče' Hčer pretepa, onega prekliuja." »Ubije naj gu!" je siknil Vilibald. „Kuj pravi Leopold!1 jc ponovil Pankrac vprašanje. »Kaj pravi? Du bo letos terjal dvojno davščino." »Kuj?" so zazijali možje. »Da bo letos terjul dvojno davščino," je jasno in določno ponovil Vilibuld. ..Koliko si 'mu plačal?' »Dvajset ogrskih goldinarjev. Dvajset sem mu jih ostal dolžan." »Za štirideset ogrskih goldinarjev že kupiš kajžo," je rekel Pankrac in se pridušil. »Ti, s čim pa opravičuje tuko ravnanje?" ..Deželni vojvod« Viljem Turjaški je poslal pisma vsem oblastnikom, naj pobirajo dvojno davščino, da bodo oborožili vojake zoper turško silo. Čuti je, da se Turki vznemirjajo in hočejo spet priti na Kranjsko, kjer je še dosti plena." »Le kje. vzamejo plen?" se je čudil Pankrac. »Selišča tolikokrat požgana, polje slabo obdelano, denar gre za davščino in v Turčijo roma, da se z njim odkupujejo talci. Cerkve nimajo več dragocenega zlatega posodja, ne več dragih oblačil. Edino r.a gradovih bi se dulo še kaj dobiti." »Morda to pot udarijo na gradove," je rekel Kovač. »Kdaj so pa še?" se je mogočni Vilibald obregnil ob Kovača. »Ti, Kovač, tvojo beračijo bodo spet požgali in vzeli kar imaš, Waldenburg, Kamen in Pusti grad, Blejski grad in vsa gnezda bodo ostala, kakor so. Kvečjemu kako prazno pristavo bodo zapalili. Po cerkvah pa še upajo dobiti plena.. Ali ne veste, kako je prisegel Mohamed, ki so mu rekli »Osvajalec"?" „Kako?" »Vsej turški vojski je dal razglasiti: »Obljubljam in prisegam pri edinem Bogu, ki je vse ustvaril, da nočem prej zaspati, niti okusiti dobrih jedil, niti poželeti kake druge naslade, ne storiti nič dobrega, niti obrniti se proti vzhodu, dokler ne razderem in s kopiti svojega konja ne poteptu'm vseh lesenih, železnih, srebrnih in slikanih bogov, ki so si jih z jokumi naredili častilci Kristusovi, dokler ne izbrišem s sveta od vzhodu do zahoda vseh njihovih pregreh." »Strašna prisega. Vendar je Turek ni izpolnil." „In je ne bo, kakor nam Bog pomagaj," je pobožno rekel Vilibald in se je odkril. »Mohamed je že tri leta mrtev, turška kopita pa še niso poguzila znamenj naše vere" Možje so umolknili, v srcih je živela groza, ki je niso mogli pregnati. V njih je vstajal spomin, strašen in živ, spomin na turško vpude, ki so jih ti sivolasi možje že morali preživeti. Teduj so se izmuknili turški sili, ali pa se ji bodo sedaj? »Praviš da Turki pridejo''" je vprašal praznik Matija iz Otoč. „Nie ne pravim," se je otresal Vilibald. »Pridejo - ne pridejo, letos -- drugo leto kdo bi vedel t" »Ali ti Leopold o tem ni govoril?" je spet vprašal Pankrac. „Je," je že- zndrčno odgovoril Vilibald. Jezno jo stresel dolge, črne svobodnjaške kodre, ki so že začeli siveti. »Nn našo kožo iz Turkov norce brije." »GORENJEC« SI KAN 3 znto se je marsikateri fant ozrl za njo. Ana pa se je že odločila za tovarniškega delavca t. L, tislužbenega v tovarni ,Jugobruna". Njenemu bratu pa sestrina simpatija ni bila prav nič všeč, na vsak način je hotel, da bi se sestra poročila z nekim bogatim posestnikom r bližini Smlednika. Brat je večkrat prigovarjal sestri, naj vendar pusti tega fanta, da ne bo večno ostala tovarniška delavka. Ker je Ana vztrajala v svoji ljubezni in ni hotela ničesar slišati o možitvi s posestnikom iz Smlednika, je prišlo med bratom in njo večkrat do prepira. Ker je bila Ana rahločutna ji je to neprijateljsko razmerje z bratom šlo precej na živce. Vendar si svojega izvoljenca nikakor ni mogla izbiti iz glave. Letos na praznik sv. Treh kraljev je šla Hribarjeva v spremstvu svojega Z. I. in treh to-vorišic k večerni predstavi v kino »Narodni dom". Domov se je vrnila okrog 11. ure zvečer. Ze prihodnji dan je bil o tem obveščen Anin brat, ki je na vse zgodaj prišel ves razburjen v sestrino stanovanje in jo začel zmerjati. Dekle se je razjezilo in mu zabrusilo v ob»oz, da se nima prav nič vtikava« v njene osebne zadeve, beseda je dala besedo, dokler se ni brat toliko spozabil, da jo je parkrat udaril. Ana je začela na glas jokati in odločno dejala, da je v bodoče ne bo več tepel. Nemudoma se je oblekla in zbežala iz stanovanja v smeri proti Kranju. Brat se je ustrašil, da bi si dekle res kaj ne naredilo in je pohitel za njo. Dohitel jo je na kokrškem mostu in ji rekel, če misli v vodo skočiti, naj to stori takoj. Ana je na videz mirno odgovorila, da ne misli storiti samomora in da se bo vrnila domov. Kod je nesrečno dekle tavalo tisto dopoldne ■i znano. Ob 2. popoldne je prišla v tovarno „Intex" in tam delala do večera. Tisti večer pa je izginila za dekletom vsaka sled. Poziv! Podpisana davčna uprava poziva ponovno vse delodajalce, ki zaposlujejo HIŠNO SLUZIN-CAD, da si nabavijo NAJKASNEJE DO 31. JANUARJA 19». za vsakega posla DAVČNO KARTO, ker jih sicer zadene v smisla določil čl. 95 zakona o neposrednih davkih STROGA KAZEN V PETKRATNEM iznosu rednih dav ičin poleg takse za razsodbo po ihr. post. 129 taks. zakona. DAVČNA UPRAVA V KRANJU. Velika gospodarska razstava v Kranju Ze par let se Kranj pripravlja, da priredi mosočen »Gorenjski teden", ki nai bi predstavljal ves gospodarski in kulturni napredek našega kota. Pomanjkanje primernega prostora pa je bil glavni vzrok, da ta namera še ni bila izpeljana tako, kot so predstavniki skoraj vseh panog našega gospodarstva že nekoliko-krat sklepali na raznih sestankih. Za naš razvijajoči se gorenjski kot bi bilo velike važnosti pokazati javnosti kaj lahko nudi in koliko je napredoval. To pa je mogoče in uspešno le takrat, ako sodelujejo vsi činitelji, kateri predstavljajo gospodarski in kulturni razmah. Vedno večje potrebe, vedno večja industrializacija nujno zahtevata, da se vse panege našega narodnega gospodarstva prilagode času in njegovim potrebam. Tudi tujsko prometni cilji se ne bi križali s takimi prireditvami, kukor ne bi trpelo mesto samo, ako se privabi čimveč o»-: skovalcev. 2e prejšnje tri razstave, ki pa so vse bile prirejene v manjšem obsegu, so pokazale, da je Kranj sposoben, da povabi k sodelovanju ves gorenjski kot. Ker ni bilo reprezentativnega prostora za kaj večjega, smo morali čakati na dovršitev nove šole ter je g. župan sklical tozadevni sesianek kjer se je določil prostor. Šolski odbor je z manjšimi pridržki dovolil uporabo nove šole, tako da je sedaj treba .«»-mo začeti z delom. Obrtni odsek je že zadnjo nedeljo sklical sestanek ter v glavnem razmo-trival, kdaj in v kakšnem smislu bi se vse to izvedlo. Ker pa je potrebno tu • sodelovanje vseh krogov, se vrši širši sestunek v nedeljo, dne 29. jan. ob 9. uri v dvorani hotela ..Stara pošta". Vsem sodrugom v album V Železni Kapli, tik za naše državno mejo v sosedni državi, je bil nekdaj župan Frane Haderlap. Ko so bili leta 1934. znani neredi — požig sodne palače nu Dunaju — jo je ta župan potegnil v Rusijo. Pred tedni pa se je vrnil ves poboljšan in spokorjen. Imel je silno težke čase. Sedaj bo pisal brošure o — munističnem »raju", v katerem je dovolj stradanja in težav. Če dobimo te brošure, bomo priobčili njih vsebino, da bi se ob njej naslajali vsi oni, ki mislijo, da se jim pri nas dela kaka krivica. Tedenske novice IZ UREDNIŠTVA Radi praznika v četrtek dne 2. februarja prosimo vse sodelavce in dopisnike, da nam svoje prispevke pošljejo najkasneje do srede zjutraj. • KRANJ Narobe svet je vse obrekovalce razveselil, saj so se smejali do solza. Ne zamudite prilike zato tudi Vi, saj ponovijo to komedijo v Ljudskem domu v nedeljo, dne 29, t. in. ob 4. uri popoldne. Mala tombola bo na gasilski prireditvi dne 4. februarja največja senzacija večera. Ta družabna igra se bo vršila ob polnočnem odmoru ter bo trajala le 30 minut. Številke bodo klicane kakor na običajni jesenski tomboli. .Prva tablica na kateri bode izklicanih 5 številk v eni vrsti, bo zadela tudi prvi dobitek t. j. najnovejši Philips Radio v vrednosti din 5.20O. Tudi vsi ostali dobitki bodo na enak način pridobljeni. Oglejte si razstavni paviljon na Mestnem trgu in cenite vrednost dobitkov. Opozarjamo, da stane tablica k igri v predprodaji din 3.-, na večer prireditve pa din 4.-. Val.ilo na sestanek radi dogovorov o »Gorenjskem tednu", kateri se vrši v nedeljo, dne 29. januarja v dvorani hotela »Slara pošta, ob 9. uri dopoldne. Prosimo vse, ki bi bili pr" pravljeni sodelovati na razstavi, da se tega zborovanja udeleže. Razstavni odbor. SPtCUAUU TftGOVlN* BARV Vidordanfikn «. 6 Čebelarska podružnica v Kranju vabi vse člane in prijatelje čebelic, da se udeležijo predavanja, katero bo v nedeljo 5. februarja v hotelu »Stara pošta" v lovski sobi ob poli 2. uri popoldne. Predaval bo čebelarski referent pri kr. ban-ski upravi v Ljubljani g. Okorn Jože »O ple-menjenju in vzreji čistokrvnih matic v prašil-čkih in o napredku čebelarstva v inozemstva." Predavanje bo zelo poučno, da se bomo znali ravnati k^ko moramo urejevati čebelice, da bodo zopet zaslovele tudi po čistokrvni svoji pasmi, po kateri je veliko povpraševanje v inozemstvu. Zato se prijatelji udeležite polnoštevilno tega predavanja, dla se skupno pogovorimo, kako bomo prijeli za delo, da se bo čebelarstvo povzdignilo na dostojno višino. Opozarjamo na današnji oglas gasilskega dtužabnega večera v soboto 4. februarja v Narodnem domu. Delavski koledarček za 1. 1939 ima Še v zalogi Zveza združenih delavcev v Kranju. Zato naj si ga vsuk kdor ga še nima, preskrbi. Kdor se hoče dobro in veselo zabavati, naj se potrudi v hotel »Kranjski dvor" k PETERLINU kjer se toči v prijetnih, moderno opremljenih prostorih, priznano izborni dolenjski cviček, fina ljutomerska in haloška naravna izbrana vina, kakor tudi zajamčeno pristni, prvovrstni, originelni, zdravilni ,,DINGAČ", priporočljiv posebno za oslabele. Vsa vina dobavljena direktno od vinogradnikov. Čez ulico 2 din ceneje. Ob vsakem času na razpolago topla in mrzla jedila. Za obisk najvljudneje vabita in se priporočata Miro in Angela Peterlin V njem so »koro vsa delavska pravila in razne tabele. Koledarček stane samo 8. din in se dobi v knjižnici Ljudskega doma v Kranju. Pisarna je odprta vsak delavnik od 3. do 7. ure popoldne. Delavci in delavke — poslužujte se svoje pisarne —- v njej boste dobili vse informacije, ki se tičejo delavskega stanu. Oddaja občinskih dohodkov v zakup. Občina Kranj bo oddala na javni dražbi v zakup občinske dohodke za čas od prvega aprilH 1939. do 31. marca 1940. in sicer občinski tehtnici pri kolodvoru in pred »Beksel-nom" ter sejmnino ne Mestnem trgu. Dražba se vrši v torek, dne 3t. januarja 1931. ob 11. uri v občinski pisarni, kjer so na vpogled med urami tozadevni pogoji. Solea krema je najboljše sredstvo, da obvaruje Vnšo kožo in Vaš obraz. Ob vsakem vremenu: soncu, dežja bi snegn! Cena din 3.-, 5.-, 10.-. Sladkor za spomladansko krmljenje čebel. Zveza gorenjskih čebelarskih podružnic Antona Janše v Kranju opozarja vse čebelarje — člane podružnic, ki so včlanjene v tej Zvezi, da se čimprej odločijo za nakup sladkor ia za krmljenje čebel ter izročijo denar za sladkor, kolikor ga nameravajo za svoje čebele (po 5 kg na en panj) naročiti tajniku svoje podružnice. Gg. tajniki se v interesu članov naprošajo, da sestavijo spisek naročnikov sladkorja, enako kakor je bilo to n. pr. podružnicam že svojčas sporočeno. Zaključene spiske je dostaviti Zvezi, denar pa odnesti od nosno poslati Zadružni gospodarski banki, podružnici v Kranju pod označbo »za sladkorni sklad" najkasneje do 1» februarja t. 1. Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v naio higtenično nrejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja stroko?-njaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. Delavski sh|od priredi 'v neldejjo, dne 29. t. m. Zveza združenih delavcev v dvorani Ljudskega doma v Kranju ob 9. uri dopoldne. Na tem shodu bosta med drugim govorila: g. Preželj Franc centralni tajnik ZZD iz Ljubljane in g. Smresu Rudolf, glavni referent O. U. Z. D. iz Ljubljane. Govorilo se bo v splošnem o boljši bodočnosti in pravicih slovenskega delavstva. Ker je ta shod za kranjsko tekstilno delavstvo velikega pomena, vabimo vse delavstvo, da se ga udeleži. Za člane ZZD je adeležba obvezna. ■* Razglas. Vsi lastniki biciklov se pozivajo, da prijavijo svoje bicikle do 31. januarja 1939. pri policijski straži v Kranju in plačajo predpisane pristojbine v znesku din 21.—. če pa je prometna knjižica že popisana pa din 26.—. . Kdor v določenem roku ne bi prijavil svojega bicikla, bo moral plačati trikratno letno takso. Prijave biciklov se dobijo pri okrajnem načelstvu v Kranju in to samo ob ponedeljkih i;i petkih popoldne. Lastniki fijakarjev naj se radi plačila letne takse zglase pri okrajnem načelstvu v Kranja. Občina Kranj. Solea krema 3.-, 5.-, 10.-, milo 7.50. Za trgovce po orig. tovarniških cenah. Glava« zastopstvo za Gorenjsko: HINKO PODJAVOR8EK - KRANJ. Kinoobiskovalcem! Dravska finančna direkcija je izdala s št. 1469-V z dne 13. 1. 1939. odlok, ki se glasi: »Kinoobiskovalci dravske banovine se opozarjajo, da morajo pri poseru kinomatografskih predstav rasesti svoja mesta točno po označbi na vstopnicah, sicer se krši finančni zakon ter se ob vsaki ugotovitvi tn-kega prestopka mora predpisati kazen. Dravska finančna direkcija". — Združenje kinomatografskih podjetij dravske banovine vljudno opozarjajo cenj. kinoobiskovalce, da ta odlok apoštevajo. ŠMARTIN PRI KRANJU Kino Šmartinski dom nam bo ta teden v soboto in nedeljo prikazal nemški film »Trau-mulus (Sanjav profesor) p0 tragični komediji Arna Holza in Oskarja Jerschekea. Gimnazijska tragedija. Trpko življenje srednješolcev je najpopolnejše izrealizirano v tem filmu. Usoda študenta, ki se je zugledul v mlado igralko in nato iz strahu pred direktorjem napravil samomor. Direktor Niemer (Emil Junnings) trd ves zatopljen v antiko, rimščino in grščino je popolnoma napačno vzgajal mladino in jo tiral v - smrt. Tajno združenje srednješolcev »Anti Tyranija" je bilo na svojem shodu policijsko razgnano. Film je skratka zanimiv >n je še ostanek dobre produkcije nemškega filma, ki danes rapidno pada. ŠKOFJA LOKA Za proslavo rojstnega dne Nj. Vis. princu Tomislavu je imela tudi naša vrla gusilska četa svojo sv. mašo v nedeljo v župni cerkvi. Iluh pretep. V nedeljo zvečer je v gostilni bivšega ttaroloikesa župana Antona Hafnerja prišlo do hudega pretepa med fanti domačini 1 in potloficirji. Sad oretepa je ta, da je eden Neveste, še je čas da kupite kuhinjsko posodo, jedilno orodje, mlinčke, likalnike, slike, ogledala in vse, kar rabite za gospodinjstvo, po izjemno nizkih cenah. Hlebš iglama Kranj vojakov obležal mrtev, drugi pa se bori s smrtjo. Živahna stavbna sezona se obeta tudi letos v našem mestu in okolici. Zlasti se bo zidalo več večjih in manjših stavb ob kolodvorski cesti. Tudi javna dela se bodo nadaljevala. Cankarjeva proslava z uprizoritvijo enega izmed najbolj monumentalnih njegovih del »Hlapec. Jernej in njegova pravica" je preložena in bo uprizorjena z istim sporedom na Svečnico ob 8. uri v Društvenem domu. Upamo, da bo letošnje teto zapel tudi v našem farnem stolpu po 22 letih zopet veliki zvon. Tako se bo tudi naše mesto izntbilo te sramote, da smo brez velikega zvona. Saj imajo kompletne zvonove že vse podružnice in .fare daleč naokoli. Tudi nov križev pot bo dobila naša farna cerkev v letošnjem letu. STARA LOK* Prosvetno društvo Stara Loka se za predpust tudi pripravlja in bo 5. februarja 1939. odigralo znamenito komedijo: »Pri belem konjičku." Med odmori bo igrala domača godba, tako da bo vse razpoloženo za veselico, ki jo bodo isto popoldne pripravili starološki gasilci. Igra ne bo dolga, odmori čisto kratki — brez spreminjanja — zato na 3. februar ne pozabite! OLŠEVEK Ko smo zidali, smo trdo molčali... Zdaj pa smo veseli, spet glas smo povzeli, No, z griča, z vasice sprejmite novice: Hvala Bogu I Po velikem trudu in skrbeh smo novo dvorano v prosvetnem domu za Silo dozidali in dokončali. Dvorana nam j« uspela, kakor smo si želeli. Pa tudi naše goste in gledalce bo razveseljevala s krasnim razgledom po okolici. Seveda manjka še mnogo, zdaj v veliki naglici in v gorečnosti rVlamo in izvršujemo gledališki oder, ker o svečnici in nedeljo po svečnici že igramo komedijo »Namišljeni bolnik" ter uvodni prizor »Pozdrav novi dvorani". Takoj v postu sledi zopet pretresljiva drama »Hasan-aginiea". Bomo morali biti res vsestransko pridni, ker smo še naredili precej „pufa". Natančen spored prireditev naznanimo prihodnjič. NAKLO Dekliški krožek Prosvetnega društva v Naklem uprizori v nedeljo, dne 29. januarja ob 3. uri popoldne v Stari šoli v Naklem zgodovinsko igro štiridejanko »Skrivnostna zaroka" in šaljivo tridejanko: »Nevesta iz Amerike". Obe igri bomo ponovili naslednjo nedeljo, dne 5. februarja 1939. Pridite in se z nami nasmejte. K obilni udeležbi vabi odbor. PREDDVOR Krajevna Kmečka zveza priredi potom glavnega odbora KZ iz Ljubljane kakor že dne 24. januarja tudi še 14. februarja kmetijsko-zadružni tečaj v Preddvoru. Tečaj se vrši v Ljudskem domu v Preddvoru ob 8. uri zjutraj. Predavatelji, ki pridejo iz Ljubljane, bodo predavali o najbolj perečih zadevah kmečkega delovnega človeka. Vabimo vse brez izjeme, kar je kmečkega in kar se čuti kmeta, gospodarje, gospodinje, fante in dekleta, da se udeležijo tega tečaja. Pokažimo, da tudi kmetje znamo ceniti strokovno delo v naši organizaciji. Tatvina. V četrtek, drie 12. januarja, Se bolj pa v petek, se je raznesla novica, da je bila pri posestniku. Janezu Šenku iz Nove vasi ukradena večja vsota denarja. Pred par dnevi je prodal prašiče ter imel denar spravljen doma. V petek zjutraj so orožniki iz Preddvora ugotovili sledeče: Prejšnji dan se je zadrževal v Novi vasi neki Gajšek Maks, star okoli 26 let, ki je govoril precej samozavestno z mlajšim sinom posestnika Ekorja ter mu celo pOnudSl cigareto »Moravo". Kot je bilo pozneje ugotovljeno, je bilo to tik po tatvini pri sosedu Senku. Takoj nato se je napotil proti Pred- SUke za nove delavske knjižice dobite najlepše in najce-cenejše pri Foto Jug - Kranj STRAN t, »GORENJKC« ESPERANTO Tečaj vodi Damjan Vahen. Na pobudo Esperantskega društva ..Zelena zvezda" v Kranju bo nnš list prinašal v kratkih sestavkih lekcije esperantskega jezika, da ustreže svojim bralcem, ki se zanimajo za ta mednarodni jezik. Tečaj vodi tajnik Slovenske esperantske zveze g. Damijan Valicn Priporočamo našim čitateljem, da se te izredue prilike, ki jim jo nudi naš list v obilni meri poslužijo. Kakor v,, vsakem, Jeziku, tako tudi v espe-rantu sestavljamo stavke iz besed, besede iz zlogov, zloge iz glasov. Pisani glasovi so črke. ABECEDA je v esperantu sestavljena iz latinskih črk, ki se razlikujejo od slovenskih le: o mm č, g m* dž, j = ž, 'a — š, h = (ostri h), u = (kratki) u. Kakor v slovenski abecedi, tako imamo tudi v esperantu soglasnike in samogalsnike. Samoglasniki so: a, e, i, o in u, vse ostale črke (glasovi) pa so soglasniki. a se piše samo za samoglasnikoma a ali 8, tako au ali eu in u izgovarja kot dvoglnsnik, ki lahko tvori sam zase zlog, tako: au - di mm slišati; Eu-ro-po — Evropa. V esperantu se piše tako, kakor se govori, naglas pa stoji vedno na predzadnjem zlogu, tako: familio = družina; Decembre " December. Z veliko začetnico pišemo na začetku stavka, lastna imena (imena oseb, rek. dežel, itd.) imena mescev, držav in besedo Dio ~ Bog, kjer stoji ta beseda kot lastno ime. 'SAMOSTALNIK: je beseda, ki pomeni različne predmete, osebe, živali, reči, stvari, lastnosti itd., ter se končujejo na -o, tako: vivo = življenje, amo = ljubezen, vorto beseda, domo ~ hiša. PRIDEVNIK: je beseda, ki nam pove kakšen ali čigav je predmet, reč, oseb«, stvar itd. in se prideva samostalniku ter se končuje na -a. tako: bela = lep, bona ~ dober. Pridevniška končnica -a je za vse tri spole. bela vivo = lepo življenje granda domo ■* velika hiša bona patro = dober oče. Pridevnik se ujema s samostalnikom v sklonu in številu. V esperantu imamo ednino in množino, dvojine nimamo in jo izražamo z množino. MNOŽINO naznačimo, če dodamo samostalniku ali pridevniku končnico -j, tako: domoj = hiše, homoj = ljudje bona homo = dober človek bona j homoj = dobri ljudje grnnda domo ™ velika hiša grandaj domoj = velike hiše. GLAGOL: je beseda, ki pomeni dejanje ali stanje in ima v nedoločniku končnico -i, tako: ami "" ljubiti, vivi = živeti. Primerjaj: vivo = življenje, viva m živ, živa, živo, vivi = živeti. Če glagolu v nedoločniku odbijenio končnico -i, dobimo deblo ali koren besede, arn-i, viv-i, aud-i BESEDE: iri = iti, danci - plesati, dormi = spati, suferi = trpeti. PRISLOV: je beseda, ki stoji na vprašanja: kako?, kje?, kdaj?, koliko?, in se končuje v esperantu na -e, tako: bele = lepo, bone "" dobro multe = mnogo, hele ™ svetlo. hela tago ■ svetel dun helaj tagoj = svetli dnevi BESEDE: mateno * jutro, tago = dar., nokto ■ noč, vespero ° večer, vespere - zvečer, noktc = ponoči, matene = zjutraj. lattte paroli «■ glasno govoriti lauta parolo ■ glasen govor longe dormi "" dolgo spati longa dormo - dolgo spanje. Kakor v slovenščini, tako tudi v esoerantu lahko pred samostalnikom stojita dva ali več pridevnikov, ki jih vežemo z veznikom. VEZNIK: je beseda, ki veže dve besedi ali dva stavka v celoto, kaj = in. ankau = tudi se = če, ako, «u ' . li belaj kaj helaj tago, ■ lepi in svetli dnevi. bela kaj hela tago ™ lep in svetel dan (Se bo nadaljevalo.) dvoru, kjer se je ustavil v gostilni Križnar in izpil nekaj vina. Ze malo vinjen je odšel proti Srednji Beli in tam prenočil. Okoli poli *. ure zjutraj je izjavil, da gre na vlak v Kranj. Po i/.javi Kkarja je prišel iz dvorišča od tenka in se je napram vsem ljudem, s katerimi je prišel v stik vedel precej sumljivo in bil takoj na sumu, da je on tat. Orožniki so tukoj ukrenili potrebno, da se tat čim-preje izsledi, lat je ukradel iz nezaklenjene podstrešne sobe ob poli 5. uri popoldne, ko so bili vsi domači v -hiši", 1703 dinarje in zlato uro. Kljub drznosti, s katero je kradel, pa Gaj-šek ni imel sreče. Odpeljal se je v Ljubljano, kjer ga je k sreči srečal detektiv in ker se mu je zdelo njegovo obnašanje sumljivo, ga je povabil na policijo, četudi ni vedel za tatvino v Preddvoru. Kmalu pa se je pokazalo, da imajo v rokah predrznega zmikavta, ki je že znan policiji, saj je pred krutkim prišel iz prisilne delavnice. . Radi vestnosti policijskih organov in, orpžnjkpv bo dobil Janez Šenk skoro ves denar nazuj, zmikavec pa plačilo v sodnih zaporih. Zanimivo pri vsej stvari pa je to, kako so v zadnjem '"asu postali razni »brezposelni" naravnost nevarni za tujo lastnino, da si celo pri belem dnevu upajo v tujo hišo z namenom, da krade. Prostovoljna gasilska četa v Preddvoru ima svoj redni letni občni zbor dne 29 januarja ob 3. uri popoldne v občinski hiši. Letos bodo imeli gasilci lahko delo pri občnem zboru, saj so se to leto pokazali zelo agilne in delavne. Upamo, da bodo drugo leto zborovali že v lastnih prostoiih v svojem domu, ki bo v kras in ponos vse fare no samo gasilcev. CERKLJE V zadnjem „Gorenjcu" smo objavili, da bo v Cerkljah opereta? Pu nekateri niso verjeli! »Čevljar in vrag" in smeha polna spevoigru »Ponočnjaki" bodo zabavali vse pevce, pevke, prijatelje petja in zal>ave. Zato jih moramo obiskati. Posebno pu še domači farani, saj nam pevci prepevajo vsako nedeljo in praznik pri sv. muši, pri vsaki slavnosti in tudi na zadnji poti ob pogrebih. Pevci pa pravijo. V nedeljo dne 29. januarja vam nudimo vesele zabave, ki je za tako malenkostno vstopnino ne najdete nikjer na deželi. Obenem pa boste s tem prispevali za naše cerkvene orgle, ki so nam tako potrebne. Vsak obiskovalec bo še po priredihi vesel, ker bo naše pesmi glas še v spanju zibal Vas. Fantovski odsek sporoča, da so se pričele redne telovadne ure za člane v ponedeljkih zvečer ob 8. uri. Pevske vaje se vrše v sredah, sestanki pa v četrtkih. Vsi prijatelji poštene izobrazbe vabljeni v naš krog! Knjižnica Prosvetnega društva posluje samo ob nedeljah in praznikih od 11. do 12 ure in od 1. do 2. ure V knjižnici se nahaja 808 knjig, od katerih e bilo preteklo leto izposojenih 611. V Vopovljah je v petek 19 jan. umrl posestnik Janez Urh v 69. letu starosti. Na zadnji poti ga je spremila tudi Farna godba. Naj v miru počiva! Antonov sejem je bil še kar dobro obiskan. Zlasti je bilo živahno na živinskem trgu, ter je prišlo precej kupcev, tako da so bili zlasti prašiči kmalu razprodani. V januarju se na občini popravlja volilni imenik. Kdor ni gotov, nli je vpisan, nuj se na občini prepriča in poskrbi, da se v imenik vpiše.— Širša seja ZAKŠ V nedeljo 8. t. m. so se zbrali v Celju predsedniki podružnic Zveze absolventov kmetijskih šol (ZAKS). Na seji so bili sprejeti zelo važni sklepi glede gledanja absolventov na kmečka vprašanja. Enotnost organizacije je bila tudi to pot poudarjena z izvolitvijo novega odbora in je bil za predsednika zopet izbran Ovsenik Janez iz Predoselj, nadalje so bili izvoljeni v odbor: KnupleŽ iz Maribora, Prijatelj i/. Sodražice, £olnir iz Ljubljane, Knific iz Mednega, Prešeren iz Novega mesta, Vodbin iz Sv Jurija, Jeralu iz Vodic, Revanšek iz Maribora in Marinič iz Ptuja. Društvo je pričelo izdajati svoje glasilo »Mludu Bruzda". Na zborovanju se je odobrilo nadaljevanje sode-lovunju i Kmečko zvezo. Obrtništvo Pretočeni ponedeljek smo začeli pomemben tečaj o novodobnih prrmočkih za pleskarje. Banska uprava je potom svojega pospeševalnega uradu poslalu kot učitelja g. Mortinca, ki je v tej ,-Jroki visoko izobružen in je svoje sposobnosti pridobil v inozemstvu ter potom svojega dolgoletnega praktičnega delu, saj je njegovo podjetje eno med prvimi. Ze prve dni se opaža silno zanimanje, saj obiskujejo ta tečaj tudi obrtniki iz sosednih okrajev. Za to veliko uvidevnost kr. b«nske uprave je naše združenje zelo hvaležno, enako tudi g. županu, ki nam je dovolil lepe in svetle prostore v bivši dekliški loli na Pungratu. O uspehih, ki bodo brez. dvoma sledili temu velikemu obisku, snj je preko 30 obiskovalcev, bomo še poročali. Obrtno združenje. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0'50. Najmanjši zneaek je 6 D. Važno! Modroce, otomane, spalne diva- ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Nn skali 3 (v hiši p. Šipica). Oddam takoj novo opremljeno sobo z zajtr-kom mirni gospodični. Naslov v upravi. Dvosobno sončno stanovanje s kopalnico in pritiklinami oddani s 1. marcem Klane 70. kq$ta stavnim parcelo^ v Kranja ob državni cesft proti Tržiču. Naslov v upravi. , Išče se v Kranju večje skladišče zu marc. Naslov v upravi. Prodom 3 navadne kompletne postelje in nekaj sobne oprave. Blejska cesta 5. Proda se radi selitve skoraj novu kompletna spalna oprava iu kuhinjska omara po zelo nizki ceni. Naslov v upravi. Nasproti kolodvora Križe se oddu v najem ali proda enostanovanjska hiša, primerna tudi za kako trgovino. Toporš J. Kokricu. Gramofon, dobro ohranjen in citre po nizki ceni prodam. Voglje 31, p. Šenčur. Italijanščine se žele učiti 3 gospodične. Dopise z navedbo honorurja na upravo »Gorenj- Iščem enosobno stanovanje s pritiklinami za takoj. Naslov v upravi. Upokojenec poštenjak s sedežem v Kranj« ali okolici, vešč delno manipulacije z lesom, aaj se javi z dopisi in pod »Postranski zaslužek" upravi »Gorenjca". Novoporočeni! Najlepše in najcenejše .....tit spominske slike na...... poroko \?am izvrši2**" Foto Jug - Kranj Vsak petek sveže morske ribe. Toči se zajamčeno originalni DiNGAČ. Hotpl „Stara pošta", Kranj M Take ura od 100 din dalje Ženini in neveste! S pri nas izdelanim prstanom u od*' zvezan zakon bo srečen in pot pr8rondinBda(ije v življenje bo s cvetjem posuta. B. RAIMGUS zlatar in sodni cenilec v Kranju ZlatO ,n *"-e»>ro kupujem po SS^'.?*" aVlClllS najvišji dnevni cenil so din dalj« KRANJ v soboto 4. febr. ob 8. uri zv. v vseh prostorih Nar. doma Gasilski družabni večer VINSKI SEJEM Pokušnja likerjev, piva, miner, vode KE6LANJE 'MALA TOMBOLA« v polnočnem odmoru. igra na 5 ttevilk v eni vr»