Podlesna veternica
Sptsal Avguštin Šabec (Koncc)
jjovurili smo že, da je vsaki rastlini solnčna svctloba gorkota neobhodno polrebna. Ker raste podlesna veter-nica pod drevjem in grmovjem, ji časih, zlasti če je do-bilo drevje in grmovje že zopet svojo lepo zeleno obleko, 1 glede zadostne solnčne svetlobc gre kaj trda. Pri tem ji priskočijo njeni razmeroraa veliki listi na pomoč. Ker so ti  listi  v primeri  z vso rastlino jako veliki,  morejo
toliko svetlobe posrkati vasc, da ta popolnoma zadostuje za ncznatno rastlinico. Podlesna veternica rastc prav pogostoma po gozdih, logih, pod grmov-
jem in po travnikih, ki se nahajajo  v bližini gozdov ali jih pa ti  obdajajo.
——   135   »-—
Cvctc moseca aprila in maja, časih tudi že sušca in ji je z nastopom po-ijetja življenje pri kraju.
Čudno se vam bo zdelo, a resnica je, da je tudi ta lepa cvetka Skod^ jjiva, da, naravnost strupena rastlina. Pri nji se pokažejo vsi tisti nasledki ^ol pri drugih strupenicah, le v manjši meri.
Živini je ta rastlina posebno nevama, in če se je je preveč najedla, jtlo snirtnonevarna.   V tem nas naj uveri ta-le slučaj:
Pastir je pasel svojo živino na vaškem pašttiku. Ker je bilo še zgodaj jponiladi — meseca malega travna — je bilo na pašniku še prav malo paše. Pastir pa je hotel na vsak način svojo živino napasti dositega, zato je odgnal vso čredo na njihov, v bližnjem gozdu se nabajajoč travnik, na taterem je tačas cvetelo že prav mnogo podlesnih veternic. Kako se jih j« pastir zveseli! v nadi, da se njegova čreda danes dodobra naje in napase, Ta dcčck jc botel lc živinici dobro in je tedaj delal i najboljšim namenom. Toda, 2al, škodljivosli podlesne veternice ni poznal. Ta njegova nevednos( pa bi bila kmalu vzrok, da bi bil njegov gospodar ob vso živino. Živinici so se jcle zaradi uživanja veternic šibiti noge, iresla se je po vsem životu, a odpadki so bili krvavi. Le živinozdravnikovi spretnosti je prtpisali, da. gospodar ni bil ob vso živino.
Tako hud, naravnost nevaren vpliv ima veternica na živino. Pa ttidj na človeka kvarno vpliva, zato je ne devljite nikdar v usta.
Dobro vem, da s tem mojim popisom še niste popolnoma zadovoljnj in da še nečesa pričakujete od menc. Obljubil sem varn namreč, da vam h koncu svojega popisa povcm, čemu sem prisodil podlesni vetemici, ki ima, ziteft' ksr sif trči: ct^tja r tem mcsecu, abito tekmecer, prro rnesto me^ aprilovimi cvetkami. Vzrok moje trditve tiči v tem, da je podlesna veternica med vstmi cveticami, kar jih cvete v aprilu, najbolj razširjena cvetica in ga ni skoro kraja v naši domovini, kjer bi nc poznali te Ijubke cvetke. Re^ jc siccr, da se ponašajo druge njene sovrstnice z lepšimi cvetovi, a teh n'\ dobiti povsod. Podlesna veternica pa nas — kamorkoli pridemo — s svojim rožnatim, bingljajočim cvetom prijazno pozdravlja kot bi se nam hotela, klanjati. Čc upoštevamo poleg tega šc čudoviti njen ustroj v zemlji, s ka-. terim si v mnogih bojih pomaga v iivljenje, mislim, da ne storimo drugim^ istočasno cvetoSim cvetkam krivicc, čc prisodimo podlcsni vctemici časten naziv    - kraljice aprilovcga cvetja.