Stev. 9. (PoStnotek.raCun. - LE.con la Posta). V Trstu, petek 29. februarja 1924. Leto II. Izhaja v«ak petek opoldne. Natlov : Tr»t-Trie*te Catella Centro 37 ali pa: via Geppa 17/1(1. Izdaja: konsorcij Malega. lista MALI r * i Hale novice Mali koledar. Petok, 29. febr.: Sofronij — Sobota, 1- marca : Albin — Nedelja, 2. marca — Pondeljek, 3. marca : Kunigunda — Torek, 4. marca : Kazimir — Sreda, 5. ffiarca, pepelnica — Četrtek, 6. marca: Viktor — Petek, 7. marca : Tomaž akv. Strahovita železniška nesreča. Td dni se je zgodila. Tovorni vlak z 20 vagoni je vozil med Nurnbergom in Berlinom. Okrog poldne je šel vlak čez vijadukt (železniški most), ki je 30 m visok. Vlak je vozil z bliskovito naglico in gledalci na cesti so imeli vtis, da je strojevodja zgubil gospod-stvo nad strojem. Ko je bil hlapon (lokomotiva) sredi mosta, je skočil iz tira. Stroj in vsi vagoni so črez most zdrdrali v globočino, nekateri na hiše, ki se nahajajo tik vijadukta. Strojevodjo in dva zavirača so našli mrtve. Mussolini in vlak. 19. februarja se je' ustavil vlak med Florenco in Pistojo na odprti progi par minut. Nesreča je hotela, da je bil v vlaku tudi g. Mussolini. To je ministra Mussolinija tako razkačilo, da je dal podprefekta v Pistoji odpustiti od službe in ja zapovedal, da se vsi, ki so zakrivili, da se je vlak ustavil, izročijo Sodišču. Vse časopisje razpravlja o tej izredni sti-ogosti. Novorojenček je zgorel. Gospa Schaner iz B"icna je vzela triletnega otroka s sabo, da bi v bližnji trgovini kupila kaj za kosilo. V zibelki Pa je pustila dete v bližini ognjišča, na katerem so se sušile plenice. Plenica so zagorele, ogenj je takoj zajel zibelko. Ko se je mati čez nekaj minut vrnila, je našla le še kup pepela in očrnjeno truplo lastnega otroka. Mož, ki laja in grize. Kmetovalca Jovana Kekiča iz Karlovca jo stekel pes ugriznil. Kekič je silno obolel ter laja in grize. Prepeljali so ga v zagrebško bolnišnico. Zdravniki so izjavili, da je neozdravljiv. Slava kokosi. Najbolj bogata država s kokoši ja severna Amerika, ki jih ima 234 milijonov. Poprečno znese kokoš na Francoskem 92 jajc na leto, na Danskem 84, na Nemškam 82, v Združenih državah pa le 64. Čuden porod. V torek je porodila neka kmetica v Magurele v Rumuniji čudno bitje : od ledvi naprej telesca deklice, spodnji del Pa rep ribe, prav kakor si to predstavljamo pri morskih sirenah. Bitje ja živelo pol ure. Prenesli so je v muzej v ^ukarešt. Lepo vzgojeni otroci. 12 letni F. Scatena v Firancah je i&ral s 13 letnim prijateljem na karte. Ker je partijo zgubil, je bil silno razdražen. Vzel je nož in ga zasadil prijatelju v trebuh, tako da je ta drugi dan Umrl. To so uspehi moderne vzgoje po kinematografih ! Slovesnosti kadilcev. 14. februarja je preteklo 125 let, od-kar so naredili prvo cigaro, in sicer jo izdelala neka gospa iz Windsora v Združenih državah. Blizu norosti. Na Angleškem so imenovali odbor, ki zbira denar, da se postavi v Londonu ®Pomanik vsem konjam, pticam in ri-arn> ki so crknile v vojni vsled vojnib dejanj. TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. Ne trosite po nepotrebnem! Cartollna di corrtapondenza : Dragi Franc! V četrtek se vidimo pri Dre-jetu v Divači. Prisrčen pozdrav! TONE. Gospod Franc Jančar DIVAČA Kakšna znamka gre na dopisnico, ki je popisana samo na polovici naslovne strani, kakor kaže gorenja slika ? Znamka za 15 (petnajst) stotink. Cartolina di corrispondenza Gospod IVAN ŠTRAJN DOLINA Dragi Iva,n ! Javljam Ti, da se stvar dobro razvija. Kupčija bi se dala skleniti Že v torek, ako pridejo oni iz Kopra. Pozdravi ANTON. Kakšna znamka gre na dopisnico, ki je popisana na celi strani, kakor kaže gorenji vzorec ? Znamka za 30 stotink. Južni običaji. V vasi blizu Napolija sta si oče in sin napovadala dvoboj na puške. Dvoboj se je končal s tem, da sta oba obležala mrtva. Krofa je prva cvrla dunajska gospa Krapf leta 1635. Po njej so dobili tudi ime. Tržačani jih cvrejo zlasti o pustu. Trst in smrt. V zadnjem vojnem letu 1918., ko je štel Trst 165.000 oseb, je umrlo v mestu 6719 oseb, leta 1922., ko je štel Trst 238.000 oseb, je umrlo 4100 oseb, leta 1923., ko je štel Trst 240.000 prebivalcev, je umrlo 3745 oseb. O zadnjem zborovanju zaupnikov . goriške dežele piše «Straža» v odstavku, kjer govori q poslancu Ščeku : «Neizbrisni ostanejo spomini na burne, nikdar prenehajoče manifestacije, ki jih je doživel Virgilij Šček. Nikdar ne bomo pozabili trenutkov, ko so stari možje z zatajenimi solzami v očeh pozdravljali mladega, nesebičnega, brezmejno požrtvovalnega ljudskega organizatorja«. Tudi na tem zborovanja so zahtevali zastopniki vseh. okrajev, da se odkloni izjava poslanca Ščeka, da ne sprejma več' kandidature; zaupniki so absolutno tirjali, da mora g. Šček zopet kandidirati. Še v nedeljo zvečer je gor. organizacija silila v Ščeka. Dr. Wilfan je imel pripravljene že \sa Ščekove dokumente za njegovo vključenje v kandidatsko listo, a g. Šček je kandidaturo definitivno odklonil. Cernu je vizum ? Stroški za vzdrževanje vseh avstrijskih konzulatov na svetu so znesli lani 25 milijard kron, za vizume na potnih listih pa so konzulati prejeli 33 milijard kron. Zdaj vemo, zakaj nočejo vlade odpraviti vizuma. Vizum naj se odpravi. Straža piše : «Sedaj, ko se je sklenilo prijateljstvo m«d Italijo in Jugoslavijo in se sklepa še trgovska pogodba, smemo /pričakovati, da se odpravi nepotrebni in zelo dragi vizum iz potnih listov.« Kdo buri peči na sodniji ? Po odloku od 30. januarja so dolžne nabavljati kurivo za sodišče vse občine dotičnega okraja. Tržačanom, bi se ženijo. Mestno županstvo poroča, da ni nobene takse za poroko. Kolkovina za tiste, ki so rojeni in pristojni v Trst, znaša 20.30 L., ako pa niso rojeni v Trstu ali eden njih ni pristojan v Trst, plačajo 41.50 L. kolkovine. Ubožno spričevalo je kolka prosto. Vetje stroške imajo le oni, ki prosijo za spregled za gotove zadržke. Ali je to res ? Beneški volilni obraj šteje 3 milijone 065 tisoč prebivalcev, med temi je Nemcev 220 tisoč. Na 18 Lahov pride 1 Nemec. Pri sorazmernih volitvah bi dobili Lahi 49, Nemci le 3 poslance. Pri sedanjih volitvah dobijo fašisti 35 poslancev, manjšinske stranke pa (ljudovci, liberalci, Bonomijevci, komunisti, socialisti in drugi) si razdelijo 18 poslancev. Papež in primorski Slovani. Pred par tedni je prejel zagrebški nadškof papeževo pismo, v katerem papež obžaluje in obsoja zatiranje slo* vanske manjšine v Italiji. Papež dodaja, da ne more z ozirom na znano razmerje med Cerkvijo in rimsko vlado ničesar ukreniti. Militarizem v cvetju. Leta 1913., torej pred izbruhom svetovne vojne, je bilo v Evropi pod orožjem 3 milijone 700 tisoč mož. Danes je pod orožjem 4 milijone 300 tisoč oseb. Tako pravi angleški minister Cecil. Papež je dejal v pismu na škofa drja .Ludvika Sebastian, da je versajski mir «mir brez Boga« in da stoji zato samo na papirju. Nekristjanska družina. V nedeljo je prišlo v Trentu do spora med Andrejem Ouadrio in njegovo ženo. Mož se je razburil in je 34 krat zabodel ženo. Kaj tacega nismo še slišali ! Deputacija. Tržaško politično društvo je poslalo leputacijo v osebah dr.ja Slavika, dr.ja VVilfana, dr.ja Vratoviča, ki so se šli poklonit g. prefektu komendatorju Crispo-Moncadi in so mu izrazili svoje veselje in pa zadovoljstvo Slovanov v Italiji, da je prišlo do reškega sporazuma med obema državama. Pre-cekt je obljubil vso pomoč', da se bodo volitve vršile v vsej svobodi. Stane i ena itevilka 20 »totink. Eno leto 8 lir Pol leta 5 lir Četrt leta 3 lire Odg. urednik Ivan fiervatin MIHEC JAKEC MIHEC Še gorka je današnja vest poslancev bomo imeli šest. Če vsak volivec se zaveže I Alf EP ■ in v srcu *vojem zapriseže JANCU i „dolžnost jaz svojo strlm" vseh šest jih pojde v Rim. Sredi zime. V torek je v Trstu snežilo. Nekaj izrednega. V n-edeljo se je uresničil pregovor: «Sv. Matija led razbija; če pa ga ni, ga najretdi«. In res smo imeli v okolici Trsta vsepovsod led. Na Volčjegradu na Krasu je zmrznilo mleko v hramu, na Goi-janskem pri Komnu pa voda v vodnjaku. Zavod za burjorejo in ovčjerejo v Zagraju v Furlaniji je zgorel v noči od pondeljka na tooiek. Zgorelo je tudi 300 ovac. Škoda znaša milijon lir. Robovnjači, zločinci, pozor 1 Rimska in belgrajska vlada sta podpisali sporazum, po katerem sta se obvezali, cla bosta medsebojno izroče-vali zločince, ki jih sodišče ene- ali druge države išče. Za katere zločine velja ta pogodba? Dve vrsti: 1. Ako se nahaja v Italiji oseba, ki je bila> obsojena v Jugoslaviji vsaj na šest mesecev zapora, jo mora Italija izročiti. 2. Ako se nahaja v Italiji oseba, ki je v Jugoslaviji kaj takega storila, da jo sme oblastvo kaznovati vsaj z enoletno ječo, Kar velja za eno, velja tudi za drugo državo. Ne valja pa ta pogodba pri pregreških, ki jih predvideva, tiskovni zakon in vojaški zakon. Reška dežela. Mussolini je izdal odlok, s katerim je ustanocil reško deželo z Reko kot glavnim mestom. K tej novi deželi , pripade mesto Reka, okolica, del Ka-stavščines Opatija, Volosko in okraj, samo novograjski in matarski okraj prideta pod Koper. S to razdelitvijo naši Istrani ne bodo zadovoljni, ker se ne ozira na gospodarsko korist prebivalcev Istre. Vso oblast bo imel začasno guverner, ki ga bo vlada imenovala. Gubernatorat bo vzdrževalo vojno ministrstvo. Dokler $e ne ustanovijo vsi uradi redne upnave, ostane glede uradov v istrskem delu reške dežele vse pri starem. Ženska — minister. Novo ministrstvo na Angleškem je tako sestavljeno, da je pri ministrstvu za dela ženska Bondfield za podmini-stra. Alkoholizem v prabsL 10 let alkoholizma v Italiji je rodilo tele uspehe : ubilo se je 200.000 oseb; v ječe je prišlo nad 100.000 oseb; nad 80.000 otrok so spravili v vzgojevalnice; znorelo je 12.000 oseb. Naše volilno okrožja obsega Trst, Goriško, Furlanijo, Videmsko, Zadar. Vseh volivcev je 468.524. Vse okrožje voli 23 poslancev, od teh dobijo snoparji 15, vse druge stranke pa skupno 8 poslancev. Slovani dobimo 3 do 6 poslancev. Kaj pravi Ministrsko posvetovanje. Vršilo se je ministrsko posvetovanje v Rimu. Kaj zanimivo jo Mussolinijevo sporočilo gledč na sporazum z Jugoslavijo. Minister je dejal, da je bil reški sporazum najbolj srečna rešitev zamotanega vprašanja za Italijo. Mussolini je izjavil: «S to rešitvijo smo se prvič izognili možnosti, da bi končno razsodbo o Reki izrekel predsednik Švice in izognili smo se možnosti, da bi se Jugoslavija obrnila na Društvo narodov; in ni znano, kako bi znalo to razsoditi; potom sporazuma pa smo dosegli, da pripada Reka Italiji.« Mussolini, ta pa zna ! Ako bi se Italija ne bila pogodila z Jugoslavijo, bi glasom določil mirovne pogodbe preostala samo dvojna pot: ali položiti razsodbo v roke predsednika švicarske republike ali Društva narodov. Govorili so tudi o tem, da bi Italija napovedala vojno Jugoslaviji. To «mineštro» so skuhali einitelji, ki bi se hoteli sedaj kriti. Kdor sodi s svojimi možgani, ve, da je Mussolini prvi v Italiji, ki se zaveda groznih posledic morebitnei vojne za Evropo, saj je sam povedal, da bi bilo vsaj pol Evrope proti Italiji. .— Poglejmo torej, kaj bi storil švicarski predsednik ali Društvo narodov! Prebrali bi mirovne pogodbe, razne pakte, rapalski sporazum. Prvi pakt med veilevlastmi in Italijo pa pravi, da bo Reka pripadala Hrvatski. V Rapallu je to Jugoslavija popustila in sklenili so, naj bo Reka samostojna država. Četrti paragraf rapalske pogodbe pravi: ((Italijanska kraljevina in kraljevina S. H. S. priznavati popolno svobodo in neodvisnost reške države •in se zavezujeti, da bosta za vedno spoštovala to samostojnost«. Društvo narodov ali Švica bi se morala izreči samo za neodvisnost Reka. Mussolini se ja to pot pokazal za izredno brihtnega diplomata, ker je dosegel nakaj, kar mu ni Šlo po nobeni mirovni pogodbi. To je treba priznati, ako hočemo biti zares odkritosrčni. Na vzhod, na Balkan! Minister Mussolini je dejal, da Italija nima kaj iskati na zapadu, kjer so utrjene države in da je njeno prodiranje mogoče edinole na vzhodu, na Balkanu. Volitve v Italiji. KOLIKO BO STRANK? Trinajst strank nastopi pri državnozborskih volitvah 6. aprila: 1. fašisti, 2. zmerni socialisti, 3. ostri socialisti (maksimalisti), 4. komunisti, 5. republikanci, 6. ljudovci (popolari), 7. laški liberalci, 8. podporna fagistovska lista (v treh volilnih okrajih, to je: fašisti so postavili večinsko in manjšinsko listo), 9. laška kmečka stranka, 10. avtonomisti v Sardiniji, 11. poslanec Ciriani in prijatelji na Videmskem, 12. Slovani, 13. Nemci. KAJ BO NA PRIMORSKEM? V našem voli vnem okraju, ki obsega Zader, Istro, Tržaško, Goriško, Videmsko, je postavilo sedem strank svojo listo : 1. Slovani, 2. fašisti, 3. republikanci, 4. zveza proletarcev (komunisti, maksimalisti), 5. zmerni socialisti, G. ljh-dovci, 7. poslanec Ciriani s prijatelji. KOMUNISTI kandidirajo 8 oseb, med temi Slovenca Josipa Srebrniča iz Solkana. Srebrnič je dovršil jus (pravdne študije), a sedaj kmetuje doma. KAJ PA MI SLOVANI? Pogajanja med tremi društvi v Trstu, v Gorici in Istri so se zaključila. Dr. (Nadaljevanje) Kačepični Hudičev -rep pravi po ustih Maksa Premru-ta, zapriseženega zemljemerca, naslednje zanimivosti o obnašanju notarja Rumerja po vojni. Kraško ljudstvo je razorožilo avstrijske vojake in je jelo groziti krvosesom velike vojne, in mied temi tudi notarju Rumerju. Toda pisec (Premru) in nekateri drugi dobrovoljneži so se postavili pred ljudstvo in so napravili red. Tako so se Rumeir in drugi krvosesi čudežno rešili. V Sežano so prišli vojaki laške armade. Gela divizijo je vzela Sežana pod streho. Vse prebivalstvo je rade volje odstopilo sobe, hleve, slamo in drugo. Vsi vojaki so imeli prenočišče, vsako vojaško poveljstvo je imelo vilo na razpolago. Vsi dajo radi, samo Rumer protestira in oe. bi ne bilo njegove gospe, ki gre vselej uljudno vsakomur na roko, bi noben vojak ne dobil pre-nočišča v Rumierjeivi hiši. Preobrat. Kmalu nato pa postane Rumer «Cavaliere della corona d’Italia». Zakaj? Se ne ve! Lupil in slačil je laške vojake, vojakom ni dajal prenočišča. Občinstvo si lahko misli, da je dobil «kavalirstvo» tudi vsled pomote ali vsled česa hujšega, zakaj ob istem času so internirali nedolžno osebo, Matijo Pirjevca, moža vsega poštenja. Pod novo vlado. Prišla je zmaga fašizma in črne srajce so vkorakale v Rim. Rumer je tiček in je znal premamiti novo stranko, ter se je dal imenovati za občinskega gerenta. Dobri nameni. Rumer se poslužuje te svoje službe, da se reši oseb, ki mu niso všeč. Med drugim se mu posreči, da je vložil se-žanski sodnik prošnjo za premeščenje; tako so ga je odkrižal. Po Rumerjevi zaslugi dobi lepo službo pri podprefekturi bivši avstrij- VVilfan in dr. Slavik sta podpisala pogodbo v imenu tržaškega društva, dr. Besednjak v imenu goriškega, dr. Braj-ša v imenu Istranov. Pogodba določuje v glavnem: 1). obe struji sta enakopravni. 2). pri teh volitvah je na čelu kandidatske liste ena struja, pri prihodnjih bo na čelu liste druga struja. 3). topot so kandidati prve struje na 1., 3. in 5. mestu, kandidati druge strujo pa na 2., 4. in G. mestu; prihodnjič bo narobe. 4). izvoljeni poslanci si morajo ustanoviti skupen klub in enotno nastopati. 5). do končanih volitev prenehajo vsi napadi v listih. 6). iz skupnih sredstev se plača «Goriški Straži« svo-ta 7000 lir, ki jih dolguje listu volivni odbor še iz volitev leta 1921. SLOVANSKI KANDIDATI so : dr. Wilfan, dr. Besednjak, dr. Stan-ger, dr. Brajša, inženir Podgornik, dr. Bitežnik. ski vohun, dočim so interniranci, ki so ječali v avstrijskih taboriščih, brezposelni. Rumer se trudi, da bi vničil poštene osebe, ki ga ovirajo pri zasebnih špekulacijah; v ta namen zlorablja svojo oblast. Vsi tisti, ki ne sodelujejo z Ru-merjevimi interesi, so sovražniki domovine. Vsi tisti pa, ki delajo za njegov interes, so dobri državljani, čeravno spadajo med sodrgo. Občinski komisar je eno, notar drugo. Občinski komisar’ Rumer je vzel licenco nekemu obrtniku, kot notar pa je napravil Rumer rekurz. Nato je Rumer kot komisar odbil reikurz, notar Rumer pa je naredil nov priziv proti odbitju! V neki pravdi brani Rumer kot komisar koristi občine, istočasno pa brani tatove, ki so občino oškodovali. Rumeir-komisar pošilja k Rumerju-notarju ljudi, ki hočejo govoriti s komisarjem Rumerjem; nesrečni Kraševci, ki hočejo govoriti s komisarjem, se morajo obrniti najprej do notarja. Podpisani Maks Premru ja poslal to obtožnico naravnost g. Mussoliniju, da ukrene, kar se mu zdi umestno. Mi smo objavili samo izvleček te obtožnice in smo radovedni, kaj poreče g. Rumer in kaj bo vlada storila. Republikanska misel zmaguje. Naj govorijo kapitalisti in vsi njih zavezniki karkoli hočejo, vendar je dejstvo, da kralji izginjajo, republike rastejo. Narodi pravijo : «čemu bi plačevali kralju po 200 ali 300 milijonov, ko ga ne rabimo in opravlja posle načelnika države predsednik republike za par stotisočev ?» Poglejmo razvoj zadnjih 110 let! Leta 1815. smo imeli v Evropi 53 cesarskih držav in samo 5 republik. Hudičev rep žehta sežanskega notarja PODLISTEK Gospod lp Hi (Odlomek zgodovinske povesti. Jaka S.) IV. Blaženi časi vaških opasil 1 Takrat ubogi kmet pozabi na ves svoj trud, na vse svoje križe in se poveseli v veseli družbi in hvali Boga za blagoslov , pri živini in na polju. Najlepša opasi-la so v zgornji Istri. Sv. Pavel na Staradu — sredi naj hujše zime — o-greje dušo in telo; druga opasila so pa vsa sredi najhujše vročine in najhujšega dela v počitek in razvedrilo. Pri sv. Ivanu na Tatrah s© začno, nato gre vesela pesem k sv. Petru na Brezovo-brdo; veselje se oglasi pri sv. Ivanu v Javorju in odpluje čez ločansko ravni- co k materi-fari v Hrušico, nato zapoje veselo zvon sv. Roka v Račicah, sv. Jakob se raduje v Podgradu; nato se gre veselit mlado in staro k sv. Mariji Magdaleni v Podbeže; iz Podbaž gre veselje v Gradišče k sv. Primožu pod stoletne lipe; kmalu potem povabi Marija Vnebovzeta vso okolico v Obrov in sv. Ix»vrenc zvabi vse — staro in mlado — gori na Pregarje se hladit in veselit. In tako gre veselje čez vse te hribe in obišče vse hiše, dokler sv. Martin sobonjski ne zaključi radosti in veselja. Vse vasi tekmujejo med seboj, katera bo imela lepše opasilo, pa lepšega vendar ni bilo in ga ne bo, kot je bilo opasilo tvoje, vasica pod-bežka, v letu Gospodovem 1717. Vsa vas je bila ozaljšana. Stari Fa-ron je napravil pred svojo kočo velik slavolok in kaplan Slokovec je pritr- dil nanj desko s pomenljivim napisom: — To je dan, ki ga je napravil Gospod Bog. — Vse hiše so bile okrašene, cerkev se je — vsa prenovljena — lepo belila skozi zelenje. Možnarji so pokali, zvonovi so peli, od vseh strani so kar vreli — cerkvenemu «žegnanju» ali «oproščenju» reko v zgornji Istri opasilo — v vasico stari in mladi, prosti in tlačani. Prišel je celo grof Novograjski z vso družino in tudi baron Raab iz Brezovice je pripeljal s seboj svojo gospč, hudobno žensko( pred katero so se tlačani kar tresli. Toda danes je bila gospoda prijazna in vljudna s kmetiči in veselo odzdrav-ljala ponižnim poklonom. Slednjič so prišli duhovni gospodje; iz celega okoliša ni manjkalo nobenega. Vsi so bili v slovesnih mašnih oblačilih, dekan je imel škofovsko kapo na glavi. Pa ljud- Leta 1914. smo imeli v Evropi 42 cesarskih ali kraljevskih držav in 6 republik. Leta 1924. imamo v Evropi 14 cesarskih držav in 41 republik. Kako bo leta 1934 ? Blagoslov vojske. Pri Sv. Jakobu v Trstu stanuje slovenska družina. Starejši sin je pred vojno dovršil latinske šole, nato je šel k vojakom ter je avanziral za poročnika. Cujte njegovo zgodbo ! AVSTRIJSKO POVELJE. Avstrijski regiment je 1916. korakal že več dni po brezkončnih ruskih planjavah. Vojaki so bili žejni, pa niso smeli pokusiti niti kaplje vode. Vojaki so bili lačni, a si niso smeli privoščiti niti tiste hrane, ki so jo s sabo nosili. Pot je bila še dolga in vsak vojak je imel svojo hrano v nahrbtniku. «Vsak dan smeš od hrane, ki jo nosiš, toliko in toliko pojesti, več absolutno ne; če bi se kdo pregrešil, si bo moral sam grob izkopati«. Tako se je glasilo strogo avstrijsko povelje. ZARADI ŠKATLE SARDIN. Nekega vojaka, ki je bil z Gorenjskega doma, je napadala lakot in skušnjava ga je premagala. Iz nahrbtnika je vzel škatlo sardel ter jih je povžil. Popoldne je poveljnik pregledoval nahrbtnike in zapazil, da pri Gorenjcu manjka ena škatla. «Kje je škatla ?» — ((Gospod komandant, lačen sem bil pa sem sardele pojedel«. — Poveljnik je dal ukaz, naj ga odpeljejo s ceste na travnik. Nato veli Gorenjcu, naj si grob izkoplje. Vojak koplje, koplje in izkoplje jamo. Vojaki in oficirji stoje okoli in gledajo žalostni prizor. Naš poročnik je bil določen, da vojaka ustreli in da ga da nato zakopati. Poročnik vzame puško v roke. Ubogi Gorenjec poklekne pred grobom spričo vseh vojakov, oficirjev ter poveljnika, potok solza se mu ulije po licih, s sklenjenimi rokami prosi glasno : «Prosim, gospod, odpustite mi zaradi štirih nedolžnih otrok, ki me čakajo doma«. Trdosrčni poveljnik zavpije na poročnika : «Was warten sie ?» Kaj čakate, ali ga ne boste takoj ustrelili ? Poročnik se Je od groze stresel, naperil puško in ustreli ubogega vojaka-očeta. BLAGOSLOV VOJSKE. Drugi vojaki so mrtveca položiU v grob, nato so posuli jamo z zemljo. Regiment se je vzdignil in je nadaljeval svojo pot. Na poročnika, ki je mehkega srca, je ta dogodek na ta način vplival, da je obolel tako močno na živcih, da je še danes — po sedmih letih — za vsako službo popolnoma nesposoben. Še danes ga mora oče vzdrževati. Vedno mu lebdi pred očmi strahoviti prizor, kako si je nesrečni vojak kopal jamo in kako ga je moral on ustreliti. To je blagoslov vojske. (D, M.). je so se ozirali le nanj, ki je bil njihov, ki bo danes prvič opravil svoje sveto zvanje... Novomašnik je zapel s krepkim glasom glorijo, pevci so zapeli, zvonovi so zvonili, sveto veselje je napolnil0 sleherno srqe. In ko je po novi maši gospod Filip zvezal Štefana in Reziko, so se pred cerkvijo oglasili Sloparci-In kako so jo rezali. In kaj bi je ne 1 Saj jim je Matiče pregarski pomagal s svojim škantom in Cesarjev Cene i* Brezovega brda je nabiral po bobnu, da je bilo kaj. Meršnikovo stanovanje je bilo pre' majhno za vso množico povabljenih-Na vrtu so postavili mize in klopi, ljudje so 9e okrepčali pri polni skledi, kupica je krožila od gosta do gosta-Nepopisna sreča in neizrečno veselje je vladalo v vasi. (Nadaljuje) Kmetijska potovalna šola za tržaško deželo Na naslov gospoda prefekta kom. Crispo-Moncada Kakor znano, se v kratkem imenujejo strokovni učitelji na potovalni šoli, ki ae je ustanovila za Kras in Postojn-žčino. Za potovalno Solo. Prvikrat se je govorilo o potrebni soli v smislu italijanskih zakonov in uvedb v sejah posvetovalne komisije lota 1922. V prvi teh sej je sprožil član komisije, inženir Dramiš, vprašanje, naj bi se uvedla v novih deželah potovalna šola (cattedra ambulante di agricoltura), kakršne so udomačene v starih deželah. Prof. Dramiš je vsestransko utemeljil svoj predlog. Njemu se je pridružil poslanec Šček, do-čim je bil baron Lazzarini kot zastopnik Istre nasprotnik potovalne šole, ker da je imela Istra boljšo ustanovo, ki bi je potovalna šola ne mogla doseči. Vladni zastopnik je zagovarjal predlog prof. .Dramisa in predlog je v ožji komisiji prodrl.' Kakšna naj bo? Prof. Dramiš je dejal: «Ako hočete, tla bo kmetijska šola dosegla svoj namen, da sei bo kmetijstvo zares dvigalo, je treba, da učitelji, ki bodo kmetom predavali, poznajo jezik ljudstva, za katerega sie bo ustanovila šola,«. Ta predlog, ki je sam na sebi umljiv, ni naletel na noben odpor, pač so ga vsi prisotni odobravali in pravtako tudi zastopnik vlade. Gospod prefekt! Predlog prof. Dramisa je danes bo! aktualen kot kdaj. Na kmetijski potovalni šoli se imajo namestiti strokovnjaki. Ako želimo, da bodo ti učitelji želi uspehe med prebivalstvom, je treba, da mu bodo predavali v slovenskem jeziku. To se nam zdi tako jasno da smatramo vsako dokazovanje za odvisno. Gospod prefekt! Polagamo Vam na srce, da se pri imenovanju potovalnih učiteljev ozirate na naše prošnjo Vodovod v Puljah. Vlada je pooblastila zavod «Cassa depositi e prestiti«, da dovoli vodovodnemu konsorciju v Puljah (Le Puglie) 240 milijonov L. posojila, ki se izplača v 10. letih. Posojilo je povračljivo v 25 letih. To je največji vodovod v Italiji. Jugoslovanski vinogradniki so zborovali 16. februarja v Zagrebu. Sklenili so resolucijo proti uvozu vin iz Italije. Posojilo istrskim občinam. Upravni ■odbor zavoda «Cassa depositi e prestiti» jc sklenil in finančni minister je odobril, da se dajo nekaterim istrskim občinam dolgoročna posojila po nizkih obrestih. Dobile so občine: Buje 53.000, Novigrad 13.700, Roč 12.000, Vodnjan 60.000, Draguč 18.000, Lovran 38.000, Poreč 416.000. Umag 97.000, Veli Lošinj 30.000, Pazin 79.000, Oprtalj 85.000, Viži-Oada 51.000 lir. Letina v Italiji. Od leta 1911. do 1922. je znašal vinski pridelek povprečno 39 milijonov hi. Najboljši poljedelski listi poročajo, da znaša zadnji pridelek 42 milijonov hi. Kdo mora to garantirati, kdo jih je štel ? Anti ne dacarji ! 2ita Pa so pridelali 31 milijonov kvintalov, 8 milijonov kv. več ko leta 1922. in 7 milijonov kv. več ko v prejšnjih dveh letih. Prava mlekarna. Ako hoče mlekarna delovati, je treba, da dajejo člani vsaj 800 kg mleka na dan. Imenitno deluje mlekarna, ako dobiva 1500 do 2000 1 mleka. Nujno potrebna je v kraju vodu, najboljše studenčnica. Potem se hočejo: dobro poslopje, stroji in orodje, mlekar, vesten poslovodja, (g. v.). Beneške obligacije vojnih oškodovancev so plačevali v pondeljek in torek v Trstu 81, v Rimu 81.25, v Genovi 82 L za sto vpisanih. Zadružna žganjaraa. Nove postave glede žganjekuhe nas silijo, da si pomagamo. kakor vemo in znamo. V Dornbergu na Vipavskem so si ustanovili zadružno žgan j ara o za vipavsko dolino, (g. v.). Čudna prikazen. V Ratečah-Planici v Sloveniji se je pojavila množica majhnih, črnih stvaric, ki so skakale po snegu semintja. Dolge so približno kakor bolhe, vendar mnogo tanjše. Drobnogled je pokazal, da imajo črne tipke na Klavi, tri noge na vsaki strani, špičast ^pek in nič perutnic. To se je opazo-^lo opoldne mod lahnim naletavanjem 8n®žink. Sodijo, da so prišle živalice s ®hegom na zemljo. Dosedaj še niso raz-'°žili te prikazni. Vinska kriza v Kalabriji postaja od dno do dne hujša. Vršijo se shodi, ki obsojajo vlado, ker razpisuje davek na davek ter jo poživljajo, naj odpravi 20 lirski davek na vino. V Bagnari je dejal neki kmetovalec : «Mi moramo jo- kati spričo revščine, ki nas vničuje; izseliti se ne moremo, delo v vinogradu se ne izplača. Ako pojde še kaj časa tako, bomo od lakote pomrli». Sežanski sejm 26. febr. Prignanih 500 glav goveje živine,, cena 4.50 do 5 L; konjev 350 po 1000 do 3000 L; prašičev 340 po 150 do 200 L. Kupčija srednja. Domače cene. V Trstu prodaš seno po 28 do 33 lir. Veliko konkurenco dela seno iz notranjosti. Vinska kupčija zelo mrtva, toliko gledč na istrska, kolikor gledč na vipavska vina. Cene so ostale. Po čem je lira? Dd« 27. feb. si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 29.35 L. za 100 č. kron — 67.20 L. za 100 fr. frankov 97.50 L. za 1 dolar — 23.20 L. za 1 funt — 99.85 L. DELAVSKI VESTNIK. Vladni uradni list je objavil odlok gledč na zavarovanje proti brezposelnosti. Zavarovanje je obvezno. Vse osebe od 15. do 65. leta, ki delajo v odvisnosti drugih, so dolžni, da se zavarujejo zoper neprostovoljno brezposelnost. Ta obveznost pa ne velja 1. za uradnike, ki dobivajo na mesec več ko 800 lir; 2. za tiste uradnike, ki so v taki službi, katera jim garantira stalnost; 3. za tiste osebe, ki opravljajo delo doma, četudi na račun drugih; 4. za posle, dekle, hlapce, sluge, vratarje; 5. za delavce’ in uslužbence železnic, deželnih uradov. Delavsko mišljenje. Zanimive so Številke pri volitvah v raznih tovarnah, podjetjih, železnicah, kjer so poklicani delavci, da si glasom predpisov izvolijo notranje komisije, člane za vzajemne zavarovalnice, notranje zadruge itd. Povsod postavljajo dve listi kandidatov: eno fašistovsko, drago protifaši-stovsko (komunisti, ljudovci, socialisti in dragi). Uprava železnic «Nord-Mila-no» je razpisala volitve v blagajno za prvo pomoč. Protifašistovska lista jc dobila 1161 glasov, fašistovska nobenega. Pri volitvah v kovinskem oddelku «Fiat» v Milanu je dobila fašistovska lista 112, protifašistovska lista pa 811 glasova. Sestanek južnoželezniških upokojencev se ja vršil v nedeljo v Trstu v gostilni «Portorose». Prišlo je do 60 oseb: upokojencev in vdov. Razpravljali so o krivici, ki se jim godi. Kot uslužbenci so „ plačevali v pokojninski zaklad v zlatu, zdaj pa jim izplačujejo v malovrednem papirju ra čuje se, da jim nameravajo odtrgati še 20%. Poslala se je brzojavka na ministrskega predsednika. Na Tirolskem so upokojenci vložili tožbo proti Južni železnici. Rado-voTii smo na uspeh. Za naše izseljence. Na neštevilna pisma, naslovljena na mojo osebo, ne utegnem posamič odgovarjati, zato dajem tu nekatera skupna pojasnila. Združene države. Potovanje se vrši v «kvoti» ali izven «kvote». Združene države določijo namreč' vsaki državi gotovo število oseb, ki se smejo vsako leto vseliti v Ameriko. Za lansko leto je znašala «kvota» za Italijo 42.075. Zadnji parnik ja odplul 20. novembra 1923. Izven te kvote pa smejo potovati v Združene države še osebe prostih poklicev (zdravnik, profesor, duhovnik), da se tam naselijo. Vrhutega dobijo potni list za v Združene države turisti (hribolazci, raziskovalci zemelj) in trgovci. Trgovec mora biti poslan od kakšne tukajšnje tvrdke, ki je splošno znana in potrdilo tvrdke mora vidirati trgovska zbornica v Trstu. Ta potni list velja za 6 mesecev. Včasi se posreči onim, ki potujejo pod turistovslco ali trgovsko firmo, da si v Ameriki podaljšajo svoj 6 mesečni potni list do smili. — Kaj pa bo z letošnjo kvoto? Kakor že znano, bo Amerika dovolila letos (potovanje od julija do decembra) ne več 42.000, ampak nekaj nad 8000 Italijanom v Združene države. Tajnik ameri-kanskega konzulata mi je dejal, da se predvideva letos 600.000 laških prošenj, torej bo uslišan vsak 67. prosilec ! Potovanje na Angleško je tudi otežko-čeno. Vsekakor se hoče vpoklicni list z Angleškega. Potovanje v Brazilijo. Vpisovanje se vrši od 9 M do 12 v Trstu, vin Cassa di Risparmio (med Rušim mostom in Mihcem in Jakcem) pri izseljeniškem nad-zorništvu. Potovanje v Kanado. Konzulat angleški, Trst, via Gabr. d’Annunzio 2 Kratek popis je bil priobčen že v zadnji številki. V teh časih najbolj priporočljivo potovanje. Rabijo kmeta. Veleposestniki jemljejo v najem kmete proti delovni pogodbi. Delo je lažje in boljše plačano kakor v Braziliji. Za potovanje se hoče vpoklicni list. To je : pogodbo moraš imeti s kakšnim kanadskim veleposestnikom. Prej so agenti silno goljufali; našinec je podpisal pogodbo, ko je prišel v Kanado, je doznal, da so gn osleparili. Sedaj mora biti pogodba, ki velja obenam za vpoklicni list, potrjena od načelnika laškega izseljeniškega nadzomištva v Ottavvi. Preden ta podpiše, se infomira o resničnosti podpisov na delovni pogodbi. Naši ljudje ne bi vztrajali v severni Kanadi, kjer traja zima 6 mesecev in kaža toplomer pozimi do 55 stopinj pod ničlo, v Južni Kanadi pa je podnebje bolj znosljivo (Virgilij Šček). Vsakovrstna travna, zelenladna In cvetlična semena, prvovrstna in po najugod* nejsih cenah dobite pri edini domači tvrdki: Sever & Comp. Trst-Via Macchlavelli, 13 NB. Na željo pošiljamo letošnji cenik brezplačno. Pisma slovenskega vojaka Malemu listu. Dragi «Mali list»! Daleč od svoje ožje domovine sem sp po neverjetno nizkih cenah. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllf iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher specialist za bolezni v ustih in na zobeb sprejema za vsa zobozdravniska in zibotibiiika spravili v Gorici, oa Travsihu ZO (Piazza della Vittorla) od 9-12 In od 3-5. 4. MA TJ TJST» Kal nam s dežele pišejo Revolucionarji v Kačji vasi. Vlada „je razpustila občinski svet. Uradni list poroča o strahovito slabi upravi in o takem političnem obnašanju svetovalcev, da se je bilo bati javnih neredov. Ti, moj ljubi Bog nebeški, kdo je že kaj takega slišal ? Za gerenta pa so imenovali g. Vinka Carlucci-ja. Od tedaj je revolucija izginila in uprava bo sijajna. POSTOJNA. Glasom odloka, ki je bil priobčen v uradnem listu dne 11 februarja, bo odslej upravljala našo jamo komisija, ki jo bo imenovala vlada sama s kraljevim dekretom na predlog ministrov za narodno gospodarstvo in finance. Komisija deluje 4 leta in nato jo sme vlada nanovo potrditi. Člani komisije vršijo svoj posel brezplačno, imajo pa pravico do potnin in odškodnin za čas. ko se nahajajo po opravkih po nalogu jamske komisije. Sedež komisija je Postojna. Komisija mora vsako leto podati vladi poročilo o izvršenem' delu in načrt za delovanje v naslednjem letu. Vlada je dala komisiji na razpolago 800.000 lir za poslovni leti 1924-1925 in 1925-1926. Za naprej bo vlada poskrbela za vzdrževanje s posebno postavko v državnem proračunu. Porabimo to priliko, da izražamo svoj protest, da je vlada sama na svojo roko, t. j. prefektura in vladni občinski komisar, rešila to vprašanje. In to na krivičen način. Gospod poslanec Iavrenčič je, kakor vemo, ponovno predložil želje Postojncev v zadevi jame; govoril je z g. Salato in z drugimi ministri kasnejših vlad, vložil spomenico. Pa vse zaman. Postojnci bodo storili korake, da branijo svoje pravice. POBEGI. Pn nas ni revščine, pač pa nam vsega primanjkuje, kajti pred vojno so šli moški in ženske vselej po zaslužku. Moški so dobivali lepe dnine, ženske pa bo hodile z jerbasom v Trst. Stari in mladi pa so opravljali delo doma in na polju ali v gruntu, ki so ga lahko opravljali, ker ga itak nimamo dosti. Danes pa tega ni Zaslužka ni nikjer. Staro in mlado se stiska doma. Ker pa doma ni dovolj hrano, hodimo v trgovino. Trgovci nam radi dajejo in vodijo svoje «zlate bukve». Že tretje leto nas trgovci beležijo v svoje knijge v upanju, da bomo že plačali, ko prodamo svoje pridelke. Resnica pa je, da gremo vedno na slabše. Kar prodamo, je poceni, kar kupimo, je drago. Kaj pa z davki ? Še lanskih nismo plačali ! Ali naj posnemamo kmeta, ki je davkarju dejal: «Tukaj je posestvo, žena otroci, vzemite in plačajte se ?» Bog daj boljših časov ! RAKITNIK. Zadnjič jei priobčil Mali list vest iz Rakitnika. Vest pa je popolnoma neresnična. Dopisnik bi se moral malo boljše informirati, potem šele pisati, ne pa moje ime blamirati in me po krivem dolžiti. Naprošam dopisnika, naj se podpiše s celim imenom, kakor sem se jaz. — Franc Tomažič, Rakitnik. OD TOMAJA DO DIVAČE. Potujoč od Tomaja do Divače; sem slišal dosti žalostnih novic. Na Grahovem brdu pri Tomaju je v neideljo zjutraj skočil 60 letni Andrej Volk v vodnjak. Neki sosed, zapa,zivši na sapi j i vodnjaka gorečo cigareto in škatlo za tobak, takoj posumnja ter pogleda v vodnjak, kjer vidi plavajočega človeka. Skoči hitro po mačka ter ga spusti potapljajočemu v pomoč.. Toda ko se vrnejo ljudje, je že nesnanež utonil Vzrok je pijanstvo. PHdem v Štorje, kjer zvem zopet žalostno novico, da si je vzel življenje neki Miha Uršič s tem, da si je zavil okoli vratu vrv in s tem končal svoje življenj«. Vzrok baje strah pred kaznijo. V Divači so se šli otroci v nedeljo popoldne drsat na 1 četrt ure oddaljeni kal. Štiirjei dečki se spuste nat led, a ker je bil pretanek, se pod njimi vdere; prvi, 11 letni deček Ivan Obersnel, edinec in priden fantek, zgine pod ledom, medtem ko so se drugi rešili. Stariši, pazite na svoje otroke in nikar jim ne pustite vsei po voljii Obžalujemo uboge stariše, ki so izgubili edinega nade-polnega sinčka. — Za danes, vidite gospod urednik, iz gornjega Krasa, samo žalostne novice. KjecLar bomo imeli vei-selejših dogodkov, Vam bomo tem rajši sporočili. — Leahim Čibrab. SEŽANA. Gostilničar Šmuc si je kupil par konjev. Poskusil jih je na dežefni cesti. Konja sta se splašila zaradi mimodi-drajočega avtomobila ter sta bliskovito dirjala; voz s© je prevrnil. Ponesrečenca so prepeljali v Sežano, kjer mu je zdravnik obvezal rajne na glavi. Iz STUDENCA pri Hrastah. V soboto 22. t. m. zvečer ob 9.30 je nenadoma izbruhnil požar pri posestniku Matija Kamobel Požar je napra vil posestniku nepopisne škode, sedaj že v tretjič, odkar on gospodari. Prihiteli so gasilci iz Landola, v teku pol ure so bili na mestu s svojo brizgalni na pomoč. Gasilci, moram reči, so žrtvovali svoje zdravje v takem hudem mrazu do nedelje zjutraj, dokler niso bili sosedi prav varni požara, nas niso gasilci landolski zapustili. Zato čast in hvala in Bog naj jim povrne. Prišli so tudi giasilci iz Hruševja in v temni noči so prikorakali tudi Orehovci. ŠEMPOLAJ. Tudi v naši vasi smo že imeli civilno poroko. Poročila sta se g. Alojzij Rebula in gdčna Ivanka Zidarič, oba iz ŠempoLaja. Najprej sta se predstavila županu, nato sta šla v oerkev. G. župan je novoporočencema s prisrčnimi besedami napil. Mladina želi novemu pairu vso srečo. BEKA pri Klancu. V nedeljo so prišli v našo vas tržaški izletniki. Z dolgo vrvjo so se spustili v jamo. Ko so začutili dno, so sc napotili na desno, da bi preiskovali jamo. Kar zagledajo truplo gosposko oblečenega moškega, zraven njega samokres. Pri njem niso našli nobenega papirja, kaže pa sha.rost 24-26 let. Ustrelil se je bil v glavo. Izletniki so opozorili župana in orožnike; zdravniški ogled je ugotovil, da je moral ležati mrlič ondi vsaj deset dni. Mrtveca so fotografirali, da bodo nadalje poizvedovali. GABROVEC pri Proseka. Poročila se je gdčna Fr. Kraljeva iz Gabrovca z g. Josipom Guštinom, sinom zgoniškega podžupana. Ob tej slovesni priložnosti je bilo zbranih okoli novega para 12 bratov in sester ženinovih. Obilo sreče ! KOŠANA. Danes smo zopet prejeli več dopisov, ki se pečajo z zadevo županstva. Bivši g. župan Franc Kaluža nam piše med drugim tole : Občinske seje so se vršile v občinski pisarni; iz sajnoga zapisnika se lahko vsakdo prepriča, kako smo tam barantali in delali načrte za kon-trabant. Ce so odborniki po zaključeni seji prišli v gostilno in se tam pogovarjali, so to delali z isto pravico kakor prejšnji častiti župani in odborniki. Ako koga peče, da je obč. pisarna v moji hiši, naj jo prestavi drugam. Jaz bom rekel: «Bog lonaj». Dopisnik naj ne zlorablja imen soobčanov. Vsakemu, ki mi dokaže, kdaj in kako sem izkorišče-val občino, plačam 500 L. nagrade. Franc Kaluža, b. župan in posestnik.» — Prip. ur.: Našo stališče glede gerentov je tole: 1) Vedno rajši domač župan ko tuj človek. 2) Domač človek pozna razmere in jezik, tujec ne enega ne druzega. 3) Glede potratnosti nam kažejo zgledi zadnjih mesecev, da stanejo gerenti neprimerno več ko župani. 4) Župana je občina izvolila,; prosto, neprisiljeno. Gerent je vsiljen od oblastva. TRgl OREHI akit/rTr~fc ~ »\ 1i i1 ui J?' ~ ~ ri' * * St. 50. Vizitka. (Mohor). PETER PETEJAN Kaj je tega goriškega moža spravilo v ječo ? (5 lir). Stab. Tip. S. Spaazal, viaOommerciale 8. Zobozdravniki ambalatori) Zobotehnik M. Godina Via Genova St. 13 prvo nad. TRST od 9*1« od 3-7 — ob nedeiiah od 10-12 — Steklene šipe vsake vrste In mere. Predala na debelo in drobno. - Postrežba na dom. - Cene zmerne. Ptazza Ober-dan št. 3 (Hotel Enropa) tei. 44-23. Podgradila riiliiia in hranilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo, 5 obrestuje hranilne vloge po °l 10 brez odbitka rentnega davka. Varnost največja. Točna postrežba. Za trgovee in podjetnike tekoči ■ račun. ----------—-—= Denarni promet v letu 1923: A miljone lir. Stanje hranilnih vlog: 700.000 lir. |rj~l ...............■ J i ■■"■■■■■ ■ '...........i m m'm 'm Z m'............... i Zobotehnični ambulatorij j TRST, Via Settefontane it. 6, I nad. odprt vsak dan od 8.—18. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno ■ vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 10% J| popusta kakor tudi plačilo na obroke. Delo zajamčeno. E GIDI J SCHIFFLIH« koncesij onirani zobotehnik. J JSlovo pogrebno podjetje Trst Corso V. E. ill, St. 47. Prevoz mrličev na vse kra]e. Raznovrstni pogrebi. Prodala vsakovrstne lesene in koavlnaste krste, sveže in umetne vence, nagrobne svetilke in sploh vse mrtvaške predmete. Ima v zalogi pristne Kopačeve sveče za cerkve. Cene zmerne, postrežba točna. Čevljarnica FORCESSIN Je najboljša zaloga z dobrim blagom. Trst, Via Caprin 5 pri Sv. Jakobu podružnica via TJdine 3. Mete Sevljite Za dekliftinfaatltt? la stari in ta mladi? Eleganca, trajnost, elzka cena. Totroieienaiveliegapomena. HajveCii magacln Ima Forceisln V uliti CaprlD. Čevljarnica FORCESSIN