llha), viü dan rasen sobot, nedelj In prunftw. l»jurd daily except Saturday«. Sunday* and Holiday« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE * Urada tiki in upravntikl prostori: 1657 South Law oda le Ar* Office of Publication: 1997 South Lawndala Ava. Telephon«. Rockwell 4904 lÜTO—YEAR xxxvn Cena lista Je $6 00 •t uicoo. minute, uadet Uta Act ol Coairw ai SUrcb S 1S7S CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 1. JUNIJA (JUNE 1). 194S Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in .action HQS. Act of Oct 3, 1917. authorised on June 4. 1918 Subscription 99 00 Yearly ÔTEV.-NUMBER 107 Bitke na Okinawi v zadnjih fazah! Churchill interveniral v Siriji! Američani zasedli strategične pozicije v japonski vojaški trdnjavi na Okinawi. Japonska bojna linija na južni konici otoka se sesula pred udarci. Ameriške bombe porušile čez 60,000 hiš v Jokohami, japonskem pristanisč-nem mestu in industrijskem središču. Radio Tokio je priznal, da je 300,000 ljudi brez strehe—Ameriški letalci podpirajo operacije kitajskih čet proti japonskim silam na 900 milj dolgi fronti. General Kaišek resigniral kot predsednik kitajske vlade GUAM, 31. maja.—Pomorščaki desete ameriško divizij« so zasedli ozemlje okrog Japonske trdnjave Šurl na Okinawi tar zožili obroč okrog več tisoč Japonskih ret v bližini zavzeta trdnjave. Radio Tokljo j« priznal, da se njihove glavno obrambn« črt« na 0klnawi rušijo. Amarišk« četo to prerezalo Japonak« silo na dvoje in s tom preprečilo bog sovražniku na konico otoka. LONDON. 31. maj a.—Premier Churchill je ukazal britskomu poveljniku na Sr«dnj«m vzhodu, naj posije četo v Sirijo, hkrati pa je pozval gan. De Gaulla, predsednika začasna francosko vlade, naj se francosko č«ta u-maknejo v svoja taborišča, da na pride do konflikta m«d angleškimi in francoskimi č«taml. Gusm, 31. maja.—Glsvni stan admirala Nimitza poroča, da so ameriški pomorščaki zasedli strategične pozicije v Shuriju, japonski vojaški trdnjavi na Okinavvi, po ljuti bitki s sovražnikom Med temi je grad, v ka-tereni je bil glavni stan japon-:>kega poveljstva. Šesta divizija pomorske pehote prodira proti reki Kokubi od Nahaja, glavnega mesta otoka. Skoro vsi predeli tega mesta so pod kontrolo ameriških sil. Sedma ameriška pehotna divizija, katere poveljnik je general Ar-chibald V. Arnold, je zasedla višine nad Jonavvo v bližini Yona-l^iiija. pristaniščnega mesta, ki J« padlo zadnji teden. Japonska bojna linija na južni konici Okinawe se je sesula M udarci ameriških sil. Japon-ri 'lize se pas ozemlja na zapad-"< "i obrežju Okinawe. '-i.idni komunike pravi, da so izstrelki iz ameriikih topniških bateiij m bombe, katere so me-tola bojna letala, porušile sko- vsa poslopja v Nahaji. Japonska radijska poročila """'tijajo, da je Jokohama, luka 1,1 industrijsko središče, v raz-va!m;,b Bombe, katere so vrgli iski letalci, so porušile čez f,l'-'""> luš in zanetile ogromno l",/ "< ki še vedno divjajo. To "" ' 1 j< imelo čez milijon pre- ''g'»v.ski in industrijski pre-oimi. Hodogayja, Naka in so v razvalinah. Pred-1 Kavvasaki, ki leži med •''no in Tokijem, je tudi v onah. 1 Tokio je priznal, da je """"O ljudi brez strehe v ifoi Bombe so ubile in • ' tisoč civilistov. Amc-vidniški letalci so se po "duanju pojavili nad Jo-vzeli slike, da ugoto-' mesto zadela ista uso-' 1 "kio. glavno japonsko n'"s. Filipini. 31. maja.— K< I'-talci so vrgli čez 500 hehlnih in zažigalnih ' 1 pozicije japonskih čet ' 'o delu Luzona. največ-K < Filipinske grujie, po oi stan generala Dou-' " Arthurja. s#' drže nekatere kra-' Cagavap jn ob reki oa vzhodni strani Ma-•"■«ta ameriška pehotna " bi ost« i k japonskih ^ ki vodi v Santa Fe ' divizij»* so zasedle jez K..» M. Wawo, 20 milj južno od Manile, po ljuti bitki z Japonci. Čungking. Kitajska. 31. maja. —Ameriški bombniki podpirajo operacije kitajskih čet proti japonskim silam na 900 milj dolgi fronti, ki se razteza od Rumene reke do francoske Indokine. Tarča ameriških bomb so japonske vojaške koncentracije, skladišča orožja in streliva in komunikacijske zveze ob tej reki. Kitajske armade so presekale japonsko linijo na južnem koncu. Pozorišce ljutih bitk je ozemlje, ki leži 130 milj od Ha-noja, glavnega mesta Indokine. Kitajske sile pod poveljstvom generala Čang Fahkvveja so se približale Sbulu, ki leži 60 milj južnozapadno od Nanninga, pristaniščnega mesta, ki je padlo zadnji teden. Kitajska časniška agentura poroča, da so kitajske čete porazile Japonce v bitki pri Hoyanu, provinca Kwantung. Hoyan leži 105 milj severovzhodno od Hongkonga. General Kaišek, vrhovni poveljnik kitajskih sil, je resigniral kot premier, obdržal pa je pozicijo predsednika. Kot premier ga bo nasledil T, V. Soong, njegov svak, ki je podpredsednik vlade. Kaišek je pojasnil, da je odstopil kot premier z namenom, da se pospeši dosega enotnosti kitajskih grup. Upanje je, da bo prišlo do sporazuma med kitajsko vlado in komunisti, ker je Soong nasledil Kaišeka kot predsednik vlade. Trdi se, da bo Soong storil korake za izboljšanje odnošajev med Kitajsko in sovjetsko Rusijo. Zavezniška komisija v Nemčiji Davies bo konferiral z Eisenhowerjem London. 31. maja.—Radio Moskva je naznanil, da bo zavezniška kontrolna komisija kmalu ustanovljena v Nemčiji. To bodo tvorili reprezentanti Rusije, Velike Britanije, Amerike in Francije. Naznanilo je sledilo razkritju, da bo Joseph K Davies, posebni odposlance predsednika Truma-na. odpotoval v Frankfurt, Nemčija. kjer je glavni stan generala Dwighta I) Eisenhowerja. Razpravljala bosta o formiranju komisije, sestanku med Truma-nom, premier jem Churchillom in maršalom Stalinom, kakor tudi o zavezniških smernicah napram Nemčiji Po konferenci z Eisenhowerjem se bo Davies vrnil v Ameriko. Glavni stan zavezniške kontrolne komisije bo v Berlinu Moskva poroča, da bo reprezen-tant Rusije v komisiji maršal Gregorij K žukov Reprezen-tant Amerike bo general Eisenhower, Velike Britanije pa feld-iii.ii šal Montgomery Francija ju- ru naznanila, kdo jo \*> repre-zentiral v komisiji Ruski poslanik v lymdonu Fe-dor Gusev je imel dolg razgovor z Daviesem Predmet razgovora ni bil objavljen Naznanilo pravi da se je razgovorov udH« /i) tudi John G VVinant, ameriški poslanik v Londonu. Francoski profesorji proti P.etainu Maršal mora biti obsojen v smrt Pariz, 31. maja.—Reprezentanti 12,000 vseueiliščnih profesorjev so na svojem zborovanju sprejeli resolucijo, da mora biti maršal Henri Petain obsojen v smrt. On čaka na obravnavo na obtožbo izdajstva v trdnjavski jetnišniei v bližini Pariza. Albert Bayet, profesor na univerzi Sorbonne, je citiral evidenco iz spisov Joffreja, Focha, Poincareja in Clemenceauja, da bi bil Petain. če bi imel oblast 1. 1918, vodil Francijo v poraz kot jo je 1. 1940. Dejal je, da v interesu Francije je smrtna obsodba Petaina. Drugi profesorji so v svojih govorih udrihali po Petainu. Obdolžili so ga, da je sankcioniral rasne zakone, ustanovil krivičen sistem imenovanja učiteljev, da je odgovoren za zločin nacifika-eije francoske mladine, deporta-eije in eksekucijo profesorjev in dijakov. Obnova produkcije avtomobilov Restrikcije ovirajo preureditev industrije Washington. D. C.. 31. maja. J. A. Krug, načelnik odbora za vojno produkcijo, je napovedal, da bo avtomobilska industrija producirala 1,200,000 potniških avtomobilov do meseca julija prihodnjega leta. Drugi uradniki tega odbora sodijo, da bo produeiranih skoro dva milijona avtomobilov do omenjenega časa. Prej objavljeno uradno naznanilo se je glasilo, da bo avtna industrija producirala 200.000 avtomobilov v drugi polovici lega leta, nadaljnjih 400,000 pa v prvih treh mesecih prihodnjega leta. Krug je rekel, da se bo produkcija avtomobilov pričela v juliju tega leta. On je naglasil, da kompanije ne bodo dobile prednosti glede dobavljanja materiala m da bo to povzročilo potez k oče. Za izdelovanje avtomobilov se potrebuje pločevina, tekstilno blago, svinec, kemikalije in kavčuk. Reprezentanti avtnih kompa-mj trdijo, da vladne restrikcije in regulacije ovirajo program preureditve industrije za produkcijo avtomobilov. Prve avtomobile bodo lahko kupili le oni, ki jih nujno potrebuje. Manj mesa za ameriško ljudstvo VVashmgton. I) C , 31 maju Chester Bowles, načelnik urada cen. je naznanil, da l>o sedem «odstotkov manj mesa na raz|>olugo v juniju On je navedel kot vzrok, da gie meso za naslčeva-nje ameji.ških vojakov onstran morja, zaeno pa je i/razil upa nje. da se bo situacija i/boljšala v juliju in avgustu francija bo zahtevala visoko odškodnino Uposlitcv nemških delavcev pri gradnji projektov i RAZVOJ JEKLARSKE INDUSTRIJE i Parls. 31. maja. — Francoska vlada sestavlja seznam reparacij, katere bo zahtevala od poražene Nemčije. Naznanila je, da bo potrebovala najmanj tri milijone delavcev, da se popravi škoda, katero je utrpela v vojni in v času nemške okupacije. Nemčija bo morala prispevati čez milijon delavcev za gradnjo in popravljanje cest in drugih projektov. Vlada je naznanila, da ne bo posnemala nacijsklh metod. Z nemškimi delavci bo ravnala človeško in jih ne bo aasužnjila. Premog ima prednost v francoskih zahtevah glede odškodnine, katero bo morala plačati Nemčija za povzročeno Škodo v Franciji. V Franciji je pomanjkanje premoga zaradi padca produkcije, ki je skoro 40 odstotkov. Vzrokov |K»maiijkanja je več. Francoski rudarji so pod hran jeni in žive v neznosnih razmerah. Njihovo zdravje fn življcnski pogoji kriče po Izboljšanju. Francoska vlada bo sahtevala od Nemčije odikodnlno v blagu, strojih in delovni sili. Nemška armada je zasegls ogromno število lokomotiv in železniških vagonov v Franciji. 4dhagn j® bilo uničenih v teku bitk med Nemci in zavezniki nu francoskih frontah. Franciju vztraja pri zahtevi, da se morajo nemški rudarji, ki so bili pozvani v armado, vrniti na delo v premogovnike. Glede Porenja, Porurja in Po-sarja je Francija zavzela pozitivno in negativno stališče. Odločila se je za razvoj jeklarske industrije. Pred vojno je Francija pošiljala železno rudo v Nemčijo, kjer Je bila predelana v jeklo, v zameno pa je dobivala nemški premog, O vprašanju reparacij bo skle-pula posebna zavezniška komisija, katere sedež je v Moskvi. Gotovo je, dn lx> Nemčija morala plačati lačun /a povzročeno škodo. General Clark govoril v Chicagu Chicago, 31 maja,—General Mark Clark, poveljnik pete ameriške armade, ki s< je borila proti Nemcem na italijanski fronti, je govoril v Chicagu na Hpomin-ski dan. Množica več tisoč ljudi ga je poslušala na tigu ob koncu Congress streetii Pred shodom se je vršila velika |>arada Clark je |*)hvalil vojake raznih narodnosti, ki so *e ixJlikovali v bojih proti Nemcem D«Jul Je, da so bili v njegovi armadi vojaki sko-io vseh narodnosti in ver General De Gaulle obišče Ameriko Pariz, 31 maja Gen« i I Charles «1« Gaulle, predsednik za« asne v lade, s* je «kIIočiI /a «>bisk Amerike Uradno na/n* mlo pravi da se je «xl/val |*ova bdu predsednika Trumana K'laj i»«, gen«-!..! potoval v Amerik«» naznanilo /.♦• «/menja. Domače vesti Obisk Chicago.—-V torek sta gl. urad SNPJ obiskala Mary in Peter Benedict iz Berkeleyja, predmestja Detroita, ko sta se vračala iz Kansasa, kjer sta bila nu obisku pri prijateljih Padol v vojni Soudan, Minn - Dne 29. aprilu je padel nu Filipinih Pfc. Rer-nurd Zallar, sin družine Anton Zullur, star še ne 21 let in člun KSKJ. Poleg staršev zupušča šest sester in tri brate, vsi mlajši od njega. Is La Salle l.a Salle, III.—Albina Lepjch, hčerka Franku in Frances Le-pich, se je 20. maju poročila z Robertom Kirschkejcm iz De-troitu. Čestitke!-—Ana Potočnik je 25. maja obhajala svoj ttH. rojstni dan v krogu svojih sinov, hčera in drugih sorodnikov. Med njimi je pogrešalu dvu sinova, Henryja in Edwardu, ki se obu nahajata v vojaški službi v Evropi. Se mnogo let! Nov grob v P«nnl Strabanc, Pa.—Dne 20. maju je tukaj umrl Anton Sušelj, star 50 let in rojen v Košuni pri &t. Petru na Krasu, odkoder je prišel v Ameriko pred 23 leti. Zu-pušču ženo, sinu in dve hčeri. Bil je člun društvu 13H SNPJ. Is Cl«v«landa Cleveland.—V soboto je umrla Mary Rogel, rojens Dular, stara 62 let in doma is vasi Zavod« pri Sv. Kriiu ns Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko prod 42 Veti. Tukaj zapulča Uri sinov«, «Ive hčeri, brata in sestro.—lJmr-la je Mary Bumbič, stara HI let, domu i/ Ziigorice pri Dobrem polju, odkoder Je prišle v Cleve-lund pred 4ft leti. Zupušču sinu, dve hčeri, 13 vnukov in tri pra-vnuke.—Annu Grozdanič iz Col-linwooda je bila odpeljunu z am-bulanco v bolnišnico St. Joseph v Mount Clemens, Mich.—Iz bolnišnice se je vrnil na svoj dom v Mentor dr. James W. Mully — Iii družini Frank Komar so se oglasile vile rojenice in pustile pi vorojenko. Predsedniške volitve v Braziliji Hid «le Janeno, Brazilija, 31 maja Predsednik Getull«» Vai ga* j«- |xxlpisal /, vršile v rnsju prihodnjega leta Osvobojeni Američani »e vračajo domov Pan/ 31 maja Čez 80 000 arneri&kih vojnih ujetriik«/v, ki no bih osvoboiern i/ m-mikih ta- »forifc«, j« io< |>oti «lomov Ti so m- ukr« <«li na pur/iik«- ki m« «mI-r mili i/ francoskih in ar.glrikih lok v zu'lnjih dnvh Spor v ameriškem poveljstvu Program preureditve industrij oviran Waahlngton. D. C.. 31. mu ju ~ Obljubljena preureditev Indus-tuj za produkcijo civilnih potrebnem je naletela nu ovire za• radi sjx>ra v vrhovnem umeri-nkem |x>velji«tvu Nastali sta dve frakciji, ki se kavsata med seboj glcd vladno kontrolo, je general Brehon B Somervell On dri i industrije p« »«I kontrolo že Atiri leta Somervell ima za-slorriixi pri vojnem |xxltajniku Patter Minu, v čigar področje spadajo dobave Somervell je bil imenovan /u |X/možnega šef a gener alneg/i štaba I l!HI in ima veliko oblast On je prevzel kontrolo nad m-dustrijskirru ixnijetji in v bu»'vu določa tok pročje ne spadajo samo industrijski produkti, temveč tudi Živila K«»t dobavitelj določa, k'diko /ivil dola- ol>orožene sile in koliko civilisti Generalu očitajo, «i« je /apis-vil milijarde dolarjev /m ygra«i-njo i est« i/ Amerike preko Ks nade v Alusko K«»tigit-s je »ank-cloniral /gradnjo te eeste krnslu ¡m /«iirbtneoi jajxmskem napa do na I'ear I IIkiImi ko so mnogi vi«i< h nevarriiist jajxamke invs- Perzija zahteva odpoklic čet Zavezniki naj izpolnijo obljubo Toheran. P«rslla 31. maja- Cez dvesto ljudi ubitih !udu je iHislala noto Veliki Bn- , , in ranjenih krvave bitke vdamaskuse nadaljujejo Vlada tumji, Rusiji in Ameriki z «aht« vo, naj takoj odpokličejo svoje čete i/. Perzije. Notu vsebuje tudi opozorilo, du so se te dr/.uve obvezale, du bodo odpokliculc čete i/, dežele, ko bo vojna v Kv-ropi zaključena. Perzijska vlada zahteva, du se te sile drle provizij dogovora, ki je bil sklenjen pred tremi leti. S tem dogovorom m> ue obvezale, da bodo vojaške sile odpoklicane po porasu Nemčije. Zununji minister Sepahbodl je izjavil v parlamentu, tlu Ve-liku Britunija, Rusija in Amerika še niso razkrile svojih namenov. On je izrazil upunje, du bodo upoštevale zahtevo glede odpoklicu vojuških čet. Perziju ima bogatu oljna polja, katera izkoriščajo britski, ameriški in ruski interesi. Mnenje prevladuje, da bodo skušali obdržati koncesije, katere jim je dala perzijska vlada pod pritiskom. Prebivalci v Trstu stradajo Angleii in Američani blokirali dovoi ftivll Tnl. 31. m«j«.—Problvtlci tega mwU alrul.ju «ngleško-amerlike blokade Hvlt' Jugoslovanska vludu muršulu Ti» ta skušu pomagat i prebivuleem, loilu pomoč je omejena, ker nima Jugoslaviji! dovolj živil zu nusičrvunjc svojih ljudi. Zuveznišku vojušku vlada nu drugi struni reke Soče imu živilu ur truusportria sredstva, toda noče pomagati tržaškim prebivalcem. Ona zahteva umik ju* goslovunskih čet iz Trsta in prevzet je tržaške administracije, temu pu se Tito upira Zuveznišku vojašku vladu se Je, kakor vse ku/.e, odločila za i/.rtiadunje prebivalcev, da doseže svoj namen, Britske In ameriške čete so blokirule. vse ceste, ki vodijo iz ktajev ob SocI v Trst. Tu reku tvoii mejo med ozemljem, ki gu drže te čete in jug«ialovanske sile. Giovanni Puirjek, jugoslovanski živilski k«unlNur v Julijski Ki aj in i, je dejal, da so tržuškl I igo vel kupili živila in diuge potrebščine v vrednosti 23,500,«M10 lit od ljudi nu zapadni struni Soče, a jih ne morejo prl|M*ljuti v mesto /uradi angleško-umerlško blokade Konflikt glede mlinov v Cervinjariu je ixigovoren za pomanjkanje kruhu Ti milni meljejo žito samo /u zavezniške čete, ki drže ki a je na zapadni strani Soče Zaradi p«»rnanjkanja kruha v Ti slu so bili odmeiki znižani na 150 giamov dnevno Pomanjkanje je tu«ii mesa m diugih živil BRITSKA INTER-VENCIJA NAPO-VEDANA Damask. Slrljs, 31. maja.-To mesto je postalo pozorlšče ljutih bitk med fruneosklmi in slrlj-sklml silami. Položai je kritičen in obetajo se nove komplikacije. Francoske topniške baterije bruhajo izstrelke na poslopja, v katerih so se zuburikudirale si-rijske sile. Bitke, ki so se pričele včeraj zjutraj, se nuduljujejo. Cez dvesto ljudi je bilo ubitih in rsnje-nih, Bombe so eksplodiralo v tiskarni sirijske vlade, ki stoji na nasprotni strani kluba brit-skih častnikov. Izstrelki, katere bruhajo francosko topniške baterije, so poškodovale poslopjs sirljskega parlamenta. Francoski oklopni avtomobili drve po cestuh Dumaska. Janul Murdum, predsednik sirijske v I ude, je moral preklicati izredno ziiscdunjo parlamentu. Britski premier Churchill je poslal noto Mardumu s opozorilom, nuj ne stori nobenega kota* ka, ki bi poslabšal situacijo. Msrdsm je nsmorsvsl prečltstl Churchillovo poslanico v parlamentu, kar pa so preprečile francoske čete. Franconka vlada počastila Herriota l'ai i/ 31 rpaja Francoska ! vlada, kali n' piidM-ijnik je gemí al Challen «le Gaulle, je |*o i anilla Kdouaidu llerilota, ki je lui tnkiat premier. I'«m1i lila mu je red francoske častne legi je Sllčen red Je ponudil Ilei-r lot u mat šal Petain, k«i je bil n« čelnik francoske države, a ga Je 1 odklonil /ije Alaski- in /apadrie ameriške obale Jsfjonskc ¿t-U» m» invudi-rale otoke Al«-utsk«r grup«« pil Alaaki in jih «ir>«le ve« mesreev Sorner m II je tal večkiut napa «len v kongrfku Mnogi mu očitajo odgovornost /« Milanje jx> manjkanje men« in mnogih civilnih potrebščin. Poročilo pravi, da se je 1(100 članov rodu Druse, ki so se vpl-suli v francosko armado, podalo sirljskim rodoljubom v hribih v bližini Trsnsjordanlje, 50 milj južno ml Damusku Slnjski orožniki iu |Nilieuji nimajo dovolj orožja in strelivu in se n« morejo uspešno boriti proti francoskim silam. To so razorožile veliko število orožnikov In policajev In Jih odpeljale v vojaške barake. London. 31 rnuju. — Zunanji minister Anthony Kden je namignil. da I m i Velika Britanija posegla v konflikt med Francijo in Sinjo, On Je naznanil, da ttc bodo člani kabinetu sestali nu izredni seji in razpravljali o intervenciji "Bilthka vludu j« vziieruirje- na," Je rekel Eden. **Ako konflikt ne bo kmalu izruvnun, Is» storllu pot i ebne korake." Laboriti zagovarjajo vojno stališče Glasilo stranke odgovorilo kritikom London. 31 maju—List Dally Herald, glanilo angleške delavske stranko, je odl«»črio zanikal poročilu, kater a je objavil new yoinki list I'M da se stranka ne zanima /a vojno pioti Japonski "Informirati motamo vaše čl-lalelje, da m» pori* lin brez |mk! lag« " ptavi Daily Herald "Oeit no ji «I.i se vršil k.unpMnja proti delavski mu gibanju t namenom, da m- gu «»blati v javnosti Nasi nasprotniki trdijo, da Velika Britanija i »o /manjšala udeležim v vojni proti ja|>oii*kim silam na 1'ai ifiku, če bo delavska stranka zmagala pi i splošnih volitvah List I'M trdi, da voditelji levi-< atski-ga krila mi označili vojno proti J.i|»irihki /h imperialistično m i / j a v i 11. da je ne morejo jxalpii»iti " Dativ Herald naglaša, da je delavska stranka im v«čkr«t pojasnil« »vuje stališče gl«d« vojne pioti Jajionski To je, da se mora nadaljevati brezobzirno in z vsemi ts/položljivimi sredstvi, du se jMHipeii jmra/ japonskih slL PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO I» LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODFORNf JEDNOTE Organ «I sad publlthod by Blma» Halionai Beneftt Society Naročnina ta Zdrušene driaeo (lavo« Chlcaga) I« KanadoSS-OO o« lato. 13.00 ta pol lata. 11.50 m četrt letai m Chicago 1« okolico Cook Co~ S7.50 «a celo leto. M.7S sa pol letaj ia laosemstvo $9 00 Subacriptlo« rateei for the United Statea (except Chicego) end Canada HN per foer. Chicago and Cook County §7JO per yea*, foreign ceunirloa M 00 per year. Cana oglatov po dogovoru,—Rokoplti dopltov In nenaročenih ¿lankov te ne vračajo. Rokopial Uterarne vteWne (črtloe. povesti drama potmi ltd.) te vrnejo pošiljatelju U v slučeju. če Je prllošll only Advertising ratot on •gTtement.-Manuscsipts of communication. ^ un^Ucited articlet will not be r.turned. Other manutcrlptt. •ueh aa atoriea. playt. poema. etc.. will bo returned to tonde when accompanied by telf-sddreteed and ttampod envelope Netlov no vto. kar Una ttik a liatoms PROSVETA 2657-69 So. Lawndale Ave.. Chicago 23. Illlaola MEMBER Of THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin >131 Datum v oklepaju na primer (June 30, 1945), poleg vafega na naslovu pomeni, da vam Je t tem datumom potekla naročnina, vite Jo pravočatno, da m vam list nt ustavi.__ imena Pono- Čikaski slumi Včeraj smo rekli na tem mestu, da so slumi največji problem Chicaga in sploh vseh večjih mest v tej deželi. Imela jih je tudi Evropa, posebno londonski slumi so bili notorični, menda še bolj stedrijeveški kot so čikaški ali newyorškl. Toda ta vojna je napravila to dobro delo—edino dobro delo—da je porušila do tal tudi večino evropskih in angleških slumov. Po tej vojni bodo tam lahko zgradili popolnoma nova, moderna mesta na sedanjih razvalinah. A .... Vojna Amerike fizično ni prizadela. Na njena mesta ni treščila ena sama bomba ali granata. Dežela si je sicer nakopala ogromnega dolga, izčrpala velikanske množine nenadomestljivega naravnega bogastva—vseh vrst rudnin, petroleja, lesa etc.—In tudi človeške žttve ne bodo majhne. Največja ironija in paradoks kapitalistične družbe je v tem, da je za vojno: za pobijanje ljudi in uničevanje mest in drugega bogastva dovolj denarja, dovolj vsega materiala. Za uničevalno vojno ničesar ne manjka in ničesar ni škoda, vse nekaj drugega pa je, kadar gre za človeško blaginjo, posebno pa za odpravo slumov tx) mestih. Sto, dvesto, tristo milijard dolarjev za vojno— kdo st briga! toda predlagajte, naj vlada potroši samo eno desetino teqa denarja za gradnjo modernih stanovanj, v katerih bi človek res lahko živel kot človek «n vzgajal svojo družino v prijetni okolici, pa takoj dregnete v tisoče sršenovih gnezd. Dejstvo Je, ako bi Amerika potrošila le deset, dvajset odstotkov toliko denarja za blagostanje kot ga bo potrošila za to vojno, bi lahko ni eno vila vsa mesta in podeželje: sleherni družini zgradila moderno stanovanje In še bi ostalo dovolj denarja za celo verigo liovih bolnišnic in šol in še marsikaj drugega. Kaj takega seveda ne sme storiti, ker to bi bil—prokleti socializem!!! Toda vrnimo se k č*kaškim slumom. * Zadnja leta, posebno zadnje čase postaja to vprašanje pereče tudi za sile, ki vladajo mesto. Dejstvo je, da se slumski distrikt, ki tvori obroč okrog MLoopa," vsako leto bolj širi. Kdor more, beži iz tega "no man's landa," iz tega podganjega smetišča in kolišča, v katerem ima mesto (davkoplačevalci) Investiranega težke milijone kapitala—v cestah, kanalizaciji, šolah etc. Beže v boljše ali znosnejše stanovanjske predele ali pa v predmestja ali na peri-feiijo, kjer naglo rastejo nove lične naselbine. In to kljub temu, da morajo ljudje potovati po uro ali dve uri daleč na delo in prav toliko z dela. Na drugi strani to pogoršuje tudi mestno trans-portacijo. Ta tok se bo sigurno nadaljeval, dokler se vlada—mestna, državna in federalna—resno ne loti reševanja stanovanjskega problema, kar pomeni podiranje slumov v velikem obsegu in gradnjo modernih stanovanj z zmerno ali nizko stanarino. Če se vlada ne loti tega posla, in to v velikem obsegu, bo v prihodnjih par desetletjih pretežna večina mesta nič drugega kot en sam velikanski slumski dtstiikl; slumi bodo postali tudi stanovanjski predeli, ki so danes še znosljivi. Mesto bo tudi gospodarsko bankrotno, kajti iz slumov ne morete dobiti dosti davkov. Koiumpirana politika bo še bolj koiumpirana, krimiriaUlvo in raketirstvo še večje, prav tako tudi dcllnkvenca ali pokvarjenost med mladino in moronstvo med starino. Od ljudi, k' so primorani živeti v peklu družabnega smetišča. ne morete pričakovati drugega, kajti proti njim je vsa okolica. vse življenje. Toda veliko socialno ceno za ta pregrešek bo plučalo vse ljudstvo tudi oni. ki beže i/, socialnega pekla ln podganjega kolišča, ali žive na deželi. * * * Profesor Maynard Kruegcr (član SNPJ) je Izračunal, ako bo mesto (privatniki) tako gradUo stanovanja kot jih je v zadnjih 20 letih, bo vzelo vee kot tisoč let /a obnovo stanovanj. Vsi pa vemo, SLOVENSKI ČASTNIK V TABORIŠČU STRAHOT Library. Pa^-Sledeče pismo je pisal iz Nemčije poročnik Arthur Peternel, član od mladosti društva št. 386 SNPJ: "Dragi Collie! Včeraj sem prisostvoval najstrašnejšim prizorom, ki si jih more človek predstavljati. Bili so tako strašni, da ne bi kaj takega nikoli mogel verjeti, če jim ne bi bil sam priča. Celo sedaj se še vedno čudim in sprašujem, jeli mogoče kaj tako groznega v današnjem civiliziranem svetu. Obiskal sem nemško koncentracijsko taborišče Dachau, o katerem si najbrže čital v časopisih. Želim opisati, kar sem videl, tako da boš vedel, da kar je pisalo časopisje, je živa resnica in ne propaganda. Ko sem se bližal mestu Da-chauu, si nisem predstavljal, da bom videl tako strašne grozote. Bit je mrzel spomladanski dan: dež, sneg, sodra, vmes pa so se prikazovali sončni žarki. Sadno drevje je bilo v cvetju, katero je bilo videti tresoče se od mraza. Ko sem prišel na konec mesta, je vodila pot paralelno z železniškim tirom. Na tiru je stal vlak in ko sem pogledal v voz, sem videl človeška trupla. Železniški vozovi polni trupel! Žrtve so očitno pomrle od lakote, kajti bile so sama kost in koža. Odraščenih mož bedra niso bila debelejša kakor moje roke. Potem smo dospeli do ograjenega prostora, ki je zavzemal več akrov površine, in vstopili smo notri. Notri so bili zaprti ujetniki vseh narodov, približno 45 tisoč oseb. Stanovali so v umazanih lesenih barakah, okoli katerih je bila napeljana žica z električnim tokom, da ni mogel nihče pobegniti. Oblečeni so bili v jetniške, črtaste uniforme. Stražili so jih tudi velikanski psi, kateri so bili trenirani tako, da so takoj napadli ujetnika črtasti uniformi, ako bi se pre-drznil pobegniti. Povedali so mi, da je vsak dan pomrlo od 30 do 40 ujetnikov vsled pomanjkanja hrane in ran, ki so jih prizadeli kruti stražniki. Mrliče so enostavno zmetali na kupe, pozneje pa jih odpeljali stran. Najbolj strašna stvar pa je bil kremato rij. Nemci so Izvajali sistematični program masnega morje-nja, ki so ga mogle zasnovati le hudičevi možgani. Ujetnike so pripeljali v kre-matorij, kjer so se morali sleči in nato je prišla na vrsto vroča pršna kopelj. Po kopeljl so jih porinili v posebno stanico, kjer so jih zadušili. Trupla so pozneje sežgali, pepel pa spravili posebne lonce in jih baje prodajali sorodnikom žrtev. Naše čete so očitno zavzele to taborišče, ko so bili krvniki prav na delu. V eni izmed stanic so našli sto in sto golih trupel. Na metana so bila drugo vrh drugega kakor oskubljene kokoši, ki jih mesar razstavi v izložbenem oknu. Ta trupla so bila najbrže malo poprej prenešena iz plinske slanice in so bila pripravljena, da jih sežgejo v kremato-riju. V nekem drugem prosto ru pa je bilo na kup zmetanih du se tuše, sploh vsa |Hislop|a ra/en modernih in trdno zgrajenih »tavb zelo hitro starajo Življcnuku doba hiš Je računana na okrog I VM> križem več sto trupel. Ta 50 let; toda tu je guapodai ne drži vedno v dobrem in snažnem trupla so bila najbrže žrtve, ki stanju, se lxi lutio "|M»taiala" in postala podrtijo. ao pomrle v taborišču, in so sedaj imela priti na vrsto, da jih krvniki aežgejo. Neki ujetnik me je informiral, da so trupla, ki sem jih videl na tiru v vlaku, trupla ujetnikov, ki ao jih peljali iz nekega drugega koncentracijskega taboriščax ko pa so krvniki zvedeli, da se bližajo naše čete, so ustavili vlak in pobili vse tiste ujetnike, ki so bili še živi, nato pa pobegnili. Pogled na trupla je razodeval, da je bilo nekaj še vedno živih, toda so bili precej sestradani in oslabeni, da bi se mogli upreti krvnikom. V krematoriju so bila vsa trupla moškega spola, v vlaku pa so bili samo dve ženski. Sodeč po truplih teh žensk, se jim ni nič bolje godilo kot moškim. Žrtve so bile najbrže po večini Judje, kajti blizu železniškega tira je našel moj sar-žent judovsko biblijo. V bližini krematorija so bila vešala, na katerih so bili obešeni nekateri ujetniki, za vešali pa je bila močna cementirana stena, ob kateri so bili mnogi ustreljeni. To taborišče je vršilo sVoje krvavo delo zadnjih 12 let. Vse gnusno delo so morali vršiti jetniki sami. Nekega francoskega ujetnika sem vprašal; kako so mogli prestajati in izvrševati to gnusno delo, on pa je odgovoril, da je sestradan človek pripravljen izvršiti vse, samo da dobi hrane. Po vsem prostoru je neznosno smrdelo, tako smrdelo, da bi se mi nekajkrat skoro želodec obrnil. Večkrat poprej senik bil priča smrti, toda v tem taborišču je bila smrt drugačna. Ni bila samo smrt, temveč umor, pobijanje ljudi na debelo. Sedaj se dobro zavedam, da vse trpljenje in druge neugodnosti, skozi katere sem moral iti v tej vojni, ne bodo zaman, ako bomo uničili in izločili nacizem iz človeške družbe- Eden izmed naših vojakov je bil pred časom zaprt v tem taborišču. Danes je obiskol taborišče in našel svoj rekord. Našel je tudi svojega bratranca, ki je star 27 let, zgleda pa kakor 60 let. Mož ni ni poznal svojega bratranca, kajti ne more se nobene stvari spomniti. Pozneje smo se ustavili v nekem mestecu, ki je oddaljeno več milj od taborišča strahot. Imel sem priliko pogovarjati se z nemškimi civilisti, med njimi tudi z dekletom, ki je bila stara približno 20 let. Govorila je iz-borno angleščino. Povedala mi ie, da ji je bilo znano, kje se je nahajalo ujetniško taborišče, vedela pa ni, kaj se je dogajalo v njem. Vzkliknila je, da je zelo vesela, ker smo prišli in s tem zadali konec nacizmu. Res čudno, da vsi Nemci sedaj trdijo, da niso bili nacisti, temveč so bili prisiljeni ubogati naciste in jim služiti. Opazil sem, do je dotično dekle nosilo prstan, za to sem jo vprašal, kje je njen mož. Odgovorila mi je, da ni omožena, a bi rada dobila moža. Nato sem jo vprašal, s kom bi se rada omo-žila, nakar ji? dejala: "S kakšnim ameriškim vojakom, da bi me odpeljal v Ameriko." Odgovoril sem ji, da se ameriški vojak ne bi niti hotel pogovarjati z njo David Lilllanthal. načelnik Tonneekee Valley Authority. kat«r«ga J« predsednik Trumsn Imenoval aa nov devetletni termin na Isto mesto. Potrditi ga mora a«naL Pod njogovlm sprotnim Jn sposobnim vodstvom s« J« TVA razvila v najbolj značilen gospodarski «ka-pariment sv«tovn«ga slovesa v sm«rl ljudske demokracij«. v družbi, kaj šele, da bi jo oženil. Nikakor ni mogla razumeti, zakaj ne, kajti ona ni odgovorna za dejanja, ki so jih izvršili nacisti. Da, ljudje, kot zgoraj omenjeno dekle, so prav tako krivi kot nacisti, ker so dopustili, da so Hitler in njegovi gangsterji zasužnjili nemški narod. To pismo sem napisal z name nom, da boste doma spoznali, kakšne strahote so počenjali nacisti. Ljudje, ki so krivi teh groznih zločinov in strahot, ni so ljudje, ampak hujše kot zve rine. Stresem se ob misli, kaj bi bilo, če bi nacisti zavladali svetu. Hitler je mrtev, Mussolinija so obesili. Krvava drama se bliža koncu. Vojne bo morda že konec, ko boš prejel to pismo. Upajmo tako. Pozdravlja te tvoj Art." Tako je pisal poročnik Peternel. Nlck Trill«r. OB 42-LETNICI PRIHODA V AMERIKO Cl«v«land. O.—"Koliko si pa star?" me je vprašala skupina žensk oni dan. Menda bi rade izvedele, ali sem še za kakšno rabo ali ne. In tako sefti se domislil, da bom 27. maja praznoval 42-letnico, od kar sem stopi na ameriška tla. Če dodamo tej številki še sedemnajst let in pol pa imate odgovor, koliko sem star. Kdo se ne bi spominjal poto vanja, ko si nekam potoval in nisi vedel kje se boš znašel Vzlic temu si dospel na cilj. Seveda, nate ni čakala godba, da bi ti zaigrala sprejemno korač nico. Nekaj podobnega se je zgodilo irskemu Michaelu, ko se je nahajal v ječi. Prijatelji so ga obiskali in dejali: "Mike, ti ne bi smel biti tukaj." Mike pa jim je odgovoril: "Ampak jaz sem tukaj!" Marsikateri se je pokesal, ko je prišel v newyorško luko. Ali bil je tukaj in misliti je moral kako nazaj k onim, ki jih je za pustil v stari domovini. Toda imeli so skrbi, kako plačati po tovalne stroške onim, ki so posodili denar za vožnjo v Ameriko. Slednje je bila moja edina skrb. Moje drage sem zapustil že poprej pred štirimi leti in sem šel iz kraja v kraj v stari do-1 movini. Doma ni bilo f>rostora zame. Odrivali smo drug drugega in morali smo si poiskati nove luknje, prav tako kot je morala storiti lisica, ko jo je jež zbadal v njeni luknji. Zapustila jo je in si poiskala drug brlog. Prav tako smo delali pri nas in šli v svet. Ker je divjala krvava vojna v krajih, po katerih sem nekoč potoval, je dobro, da se jih spomnim ob moji 42-letnici prihoda v to deželo. Bil sem mladenič in so mi že poganjale br-kice. Takrat so bile brkice v modi in če si jih imel, so te dekleta rajzi imela, ker boš enkrat "zauber" fant. Tedaj je bilo potovanje skozi belo Ljubljano ne varno, ker policija te je opazovala, če se Aorda ne misliš uti-hotapiti v Ameriko in se tako izogniti vojaški suknji Franca Jožefa. In res so me pobarali takoj, ko je železniški agent na znanil, da sem kupil vozni listek do postaje Eger, Češko, kjer je aila meja med Nemčijo in Avstrijo. Takoj sem moral pokazati potni list, ki pa je bil v redu, kajti okrajni glavar mi je dovolil, da lahko grem v inozemstvo za dve leti, ko pa se vrnem, bom pa služil cesarja, če me bo potreboval. Seveda, obljubil sem da se bom povrnil, ali obljube nisem držal, temveč sem šel spovedi in izneverba mi je bila odpuščena. Je pač tako na svetu: ako si znaš sam pomagati, ti bo poma gal tudi Bog, če pa si cepec, pa ostaneš cepec in sam vsemogočni ti ne more dati dobrot ako ne znaš stegniti z roko po njih. Ko sem se poslovil z Ljubljan čani, sem dejal "servus," gospo dje. Če bi tedaj srečal Franka Zatiza, bi mu obljubil, da ga bom priporočal za urednika Pro-letarca, ko bo prišel v Chicago Nisva se tedaj srečala, a on je dosegel to čast brez mojega pri poročila. Sicer pa potrebuje do brih naročnikov in to sem jaz kajti menda sem naročnik že 32 let. Sedaj sem z dnevnega re da, zato moram stopiti v red Znašel sem se v Radovljici— pozdravljena Gorenjska! Naš vlak je drvel dalje in dospeli smo v Beljak ali Villach na Ko roškem. Potem smo dospeli St. Michael ob Muri, kjer smo se presedli na drug vlak. Pe ljali smo se skozi več tunelov in dospeli v Steyr, Gornja Avstri ja, kjer so izdelovali strelno o-rožje. Potem smo se peljali mi mo Linca na Češko in vlak se je ustavil v Budjevicah, ki je poznano po vsem svetu radi do brega piva. Ko sem si ogledo val to mesto, sem zamudil vlak toda čez dve uri je prišel drugi in potoval sem skozi Plzenj, ka teri je tudi znan po pivu in Ško-dovih izdelovalnicah velikih to pov. Ko so Nemci 1. 1914 poru šili mesto Leege v Belgiji, so rabili 16-palčni top Kruppovega modela. Naši Janezi, vojaki Franca Jožefa, pa so trdili, da je avstrijska artilerija to storila 12-palčnimi možnarji. Z o p e sem z dnevnega reda. Zadnja po staja je bila Eger, kjer smo me njali krone za marke in vinarje za p f e n i g e, ootem pa zasedli vlak, k' se je razlikoval od avstrijskega v tem, da je imel štiri razrede mesto treh. Jezik mi ni delal preglavice. Že doma sem se naučil tudi ei-♦ anja, da nisem imel posebnih zaprek. Nekje na Bavarskem i;mo se ustavili za 15 minut. Iiiiiii. PETEK, 1. JTTVTT, WHERE THE FUEL GO£$ % A PURSUIT PLANE, tt . cruu-i«S *P®*d ©* 200 m.p.h. requires one gallon of gasoline for every fcmr «sites of flight. Spil sem časo piva, katero mi je še vedno v spominu, kajti bilo e tako okusno kot mleku Mihe-ičeve krave iz Salema, O. ¿e v Ameriki prodajali tako dobro pivo, bi mleko zamenjal i njim. Ob enajstih zvečer smo dospeli v Lipsko, kjer nas je čakal agent Mislerjeve potniške pisarne in nas peljal v hotel, kjer smo prespali noč, drugo jutro pa nadaljevali svoje potovanje. Jaz sem sicer potoval sam, a na Gornjem Avstrijskem som se seznanil s Hrvati, katere pa sem zgrešil v Budjevicah, na meji, v Egerju, pa smo se zopet našli. Pot nas je vodila skozi Mag-denburg ob reki Elbi, kjer se je ustavila ameriška armada, da so Rusi zavzeli Berlin, kot je bilo domenjeno. Iz Magdenburf>a nas je vlak pripeljal v Hanover, kjer bi me kmalu faloti obrali za denar, katerega sem imel pripravljenega za- karto iz Bremena v Ameriko. Ampak sem kmalu spoznal, s kom imam o-praviti in sem jim ušel, oni pa so izginili s postaje. To je bilo popoldne, zvečer pa smo že dospeli v Bremen, kjer smo uredili vse potrebno za vožnjo na par-niku Grosserkurfuerst, kateri je odplul iz luke 16. maja, čez deset dni, 26. maja, pa smo zagledali kip Svobode v newyorški luki, 2 7. maja pa smo se izkrcali na kopno. Slovenci poznano Nemce kot krut, ošaben narod. Oni so se smatrali že od nekdaj za nadljudi, višja bitja, medtem pa so na nas gledali kot najnižje ljudi na svetu, ki ne spadamo v njihovo "visoko" družbo. Vendar pa so kljub njihovi nadutosti ja-ko nadarjeni ljudje. Posebno se odlikujejo v mehaniki. V tem jim je bila kos samo Amerika. Škoda, da je toliko tistih starodavnih poslopij porušenih. V Bremenu je bila mestna hiša stara pet sto let.* Zelo krasno poslopje. Seve, kar so Nemci počenjali z drugimi, to so zavezniki storili z njimi. Vojna je "zob za zob" in komur se jih puli, tega pač boli. Pravimo, da ne bo več vojn, ko bo človek bolj izobražen . . . Jaz pa pravim, da je človek že danes dovolj izobražen, toda njegovi možgani ne delujejo tako kot njegovo delo. Domnevam, da je človek pameten le tedaj, ko je mrtev. Zopet sem z dnevnega reda, kajti to ni sedaj moj predmet, temveč tista Nemčija, ki je bila takrat mirna. Imela je krasne pokrajine, sedaj pa jc povsod Hr-tija radi groznega greha "nadljudi." Ta greh ne bo zbrisan, dokler se bo pisala zgodovina človeka. Ako bi mi kdo tedaj dejal, kaj se bo zgodilo v Nemčiji čez 42 let, ali I. 1945, mu ne bi mogel verjeti. Toda zi-ndil« se je, ker ii je vladni človek, ki je bil slabši od zverine Frsnk Barblc^ AGITIRAJTE ZA PROSVETA Faktično je čikašk' slumski distnkt prepuščen sam sebi v čim kov—družine, ki si ne morejo privoščiti znosnih ali dobrih stano-hltrejše razpadanje. Nihče me ne i »opravlja ln tudi ne anažl. Zad-jvanj. To pomeni, da bo morala za te sloje graditi stanovanja nja leta ga je v par kiapli nekoliko odščipnila federalna vlada zvezna vlada, ki ne gleda za profit. z zgtadnjo štirih več|ih stanovaniskih projektov z nizko stanarino' Piivutni interesi, ki so brez profita. pa naj bo že "zmeren" za slabo plačane delavce pui piojcktov je zgradila tudi na }>ert- ("falr") ali visok, na sedeči stavki, bodo lahko zadostili stanovanj-fertjl za vojne delavce Toda i < mi ne po/na, ker je komaj skim itotiebam le onim slojem, k' imajo toliko dohodkov, da lahko kaplja v morju -pai malih oa/ v slumski Sahari. Toda še piot» temu je h stran4 nekaterih sebičnih in totalno slepih privatnih interesov veliko grmenja. Vlada lahko zgradi koli- plačajo srednjo ali visoko stanarino—mesečno od $40 naprej. Če bi se ti kapitalistični volkovi s tem zadovoljili, bi še šlo, toda oni na vse pretege nasprotujejo temu, da bi vlada gradila dobra sta- kor bojnih ladn hoče t*. ►to militonov dolariev vsaka, ali super- j novanja s ceneno stanarino za slabo plačane delavce, brez česar bemberjev ta» taM nuh|ono\ ne snu- t»a graditi modernih slano- nI mogoče odpraviti slumov in rešiti stanovanjskega problema vanj zn delavc« ker s tem ubipi "svobodno podjetništvo." Taka ne v Chicagu niti v kakem drugem mestu j« motals amettškeiM kaoitali/mti dat« tudi sam neee gradili mo-1 Prihodnji pondeljek, 4 jun., imamo v Chicagu izredne občinske dernlh stanovanj za hib« nI,», o e delavce, ker v tem nI profit» volitve, ki w bodo deloma tikale tudi tega vprašanja. Pred volilci * * * j bo vprašanj«, ali n«| mesto «zda za $5,000.000 bondov, kar bi bil Na Iniciativ«» člknškeen /ui.an . K« tl\ |a »n guvernerja Greena je račetni kapital (enako vsoto bi dala država) za zaseženje slumskih državna zbornic« zadnoč stueielu neka) /skonov, k« naf privatnim stavb ali parcel Za gradnjo stanovanj. interesom omogočijo * t*.m .hm«, vlade ooduanje člkaških slumov' Drugo vprašanje bo. ali naivme«to prevzame ves transportni in giadnjo stanovam v velik, m obsegu S tem« zakoni le kreira- sistem in ra *amo obialuje skozi jaisebno občinsko oblast ali ko-ne občinaika stnnovanmka • l.lust . I> komisija, k* nal I» vodila vse miaijo iV i k i / .v delo in isnela tudi nravico. 2elel je st iti v 1814 pa ni bilo pravega nasled-i^ ..fcbeMiapjevW in j(f lela nika, zato je prevladalo v štajer- 1834 m y Ljubljano Tu pa ni našel tako navduše- skem slovstvu narečje Slovenskih goric, iz katerih je prihaja- , . B^^ff 1„ največ pisateljev Vzhodni kukor «* J® Prl" del Štajerske je bil po legi in l"kova! Njo«ov/ fesm'- kl, f narečju mnogo bliže prekmur- Iblle, odsev mladostnega poleta Slovenskim in kajkavsko-1 'V°?ansk,h s0 se ldfW hrvatskim Dokraiinam kier se ieb<,|lcarJem nejasne po jeziku» i?.^}" MSftLEi*« "il človek čuvstvene, fantastične narave, romantik, ki gradi svetove v zračnih višavah je že od časa reformacije razvi jala domača književnost. Mladina, ki je študirala v po-nemeenih mestih, je poznala ži- in izgublja tla pod seboj. V svoji navdušenosti ni opazil, da je v. narodni jezik le iz domače go- ašel med dya syetova> ki gta voriee; oni, ki so študirali v Va- | se y njegovem srcu zlivala v ene. razdinu, so bolj obvladali kaj-, sta bila jeziku loče. kavsko-hrvatsko nego kranjsko- na slovensko narečje. Kljub temu i ' . .... ., , se je začela med mladino krep- NJem.u Jf b}1 Jor Zupančič budil v mla-n->rodno zavest. Vrsz je bil starejši od Mtklošičs in "a gimnaziji rszvijsl svoj "k» talent. Miklošič piše K V Mariboru uzdržaval '" v meni ljubezen do ms-'ko j i je že v 3. sli 4. med šolskim predsvs-P stihe delsl . 11 '»dcu )v objelo oba navdu• ,J'jiiiko življenje. Posebno Vi i gru Slo Vr, na pre dir; tu je narodno gibanje v plemiški in meščanski družbi pridobivalo čim dalje več pristašev. "Lepa naša domovina" je odmevala po hrvatskih krajih. Sredi navdušenih rodoljubnih src se je počutil Vraz mnogo bolj doma nego v hladni, mirni Ljubljani, ki še ni odmevala v narodni himni, da bi segel njen glas do skrajnih mej slovenskega sveta. Hotel je ogenj domovinske ljubezni zanesti Iz Zagreba v slovenske kraje. Gaj je delal priprave za izdajanje narodnega lista in 6. januarja leta 183» so izšle "Novine hrvatske" v novem češkem črkopisu, in štiri dni na to "Danica" z geslom: "Narod brez narodnosti je telo brez kosti." Oba lista sta imela prinašati tudi slovenske dopise. Poln novih nad je pisal Vraz: "Danica bode našim omamljenim bratom glavo raz-svetila . . . brezkončni sklep bo nas vezal, kajti mi bomo vsi med seboj spoznali, kaj smo le Slovenci, sini jedne pramatere." Slovensko ime se je izpočetka v listu uveljavljalo kot skupno narodno ime: "Mi smo vsi sini južne Slovije Slovenci." Tudi jezik je bil kajkavski. Toda proti temu se je oglasil štokav-ski svet, ki je bil v večini, in Gaj je še pred koncem leta izdal proglas za "Ilirstvo" in prekrstil oba lista na ilirsko ime. S tem se začenja doba naših Ilircev. Gajeva lista sta segla globoko v naše kraje in od povsod so se oglašali novi "Iliri", ki so dopisovali v "Danico" in izražali svoje želje in nasvete glede skupnega narodnega dela. Tudi Vraz se podpisuje poslej kot "Ilir iz Štajera" in misli na delo med Slovenci, ker je ob tem času "Čebelica" prenehala izhajati. Z Miklošičem namerava izdajati "Cvetlice", pozneje zbira sotrudnike za "Metuljčka", a vsi njegovi slovenski" načrti se razbijejo. In tako začno leta 1837 v "Danici" izhajati njegove "Džulabije". Vraz postane ilirski hrvatski pesnik. "Najbolj priljubljen pesnik najbolj pesniške dobe preporoda," pravi B. Vodnik. A njegovo srce objem-Ije z enako ljubeznijo ves slovenski svet. S pismi, knjigami in osebnimi obiski je v stalni zvezi z našo domovino, kjer budi ogenj narodne zavesti. In v tem je njegov glavni pomen. Vraz je naš prvi narodni agitator. Ob času, ko se v srcu Slovenije dovršuje veliko pesniško delo Prešernovo, katerega glas še ni mogel odjekniti v duši vsega naroda, obdaja Vraz s plamenom svojega navdušenja našo narodno mejo, prebuja mllide .sile, zbira kulturne delavce in dviga narodni jKinos v slovanski zavesti, da obvaruje slovenski s;et pred pritiskom nemške kulture. Njegova misel je silnejša od njegove besede. Svoje poslanstvo vrši z odločnim prepričanjem in neutrudljivo vztrajnostjo. Je idealist in optimist, ki veruje v zmago narodnega duha. Zasledovan od policije, potuje s knjigami na hrbtu kot pravi narodni knjižničar po naših krajih in zbira narodno bln-pfo. Njegov zgled budi vse druge na delo. Jezikovna svoboda, ki je vladala v ilirskem svetu, e privabila čim dalje več de-hvcev v narodni krog. Tako je postal ilinzem le zunanja obP-k«i naše narodne zavesti, dokler nl dobila avojega čistega slovenskega izraza, ko se je poleglo romantično kipenje mladostnega navdušenja. (Se nadaljuje) AH st* naročeni na dnavnlk "Proavato"? Podpira M« svo) listi Joe Hardman po poklicu "tool »»ker" In fcUn uelia strojnikov ADF v Saattl«. Ja daflnltlvno ovrijal argument delod-lalcav. da le delavec arada lik ali pa tedl viaoklk lat "praatar sa dalo/ Joa Hardman ia star tt l*t. »oda v tovarni, kier dela. )e poaakal vaa produkcijska rekorda. PROSVETA " ' _ Kako bo izvedena demobilizacija vo jaštva Vojaki ameriških armadnih sil po vsem svetu zdaj že vedo, če' morejo računati na to, da bodo odpuščeni iz vojaške službe tekom1 prihodnjih dvanajst mesecev. Sistem, katerega Je ravnokar objavil vojni oddelek, odgovarja željam vojakov samih. Pred V-E dnevom je armada potom poskusnega glasovanja med tisoči voja-1 kov doma in preko morja dognala, da 90 odst. vojakov Želi, da se odpusti iz vojaške službe najprej one, ki so služili dolgo časa preko morja in na frontah, ter take, ki imajo doma otroke. Ravnajoč se po izidu glasovanja vojaštva samega, je vojni de-partment napravil demobilizacij-ski sistem, ki temelji na točkah, katere vključujejo dolgost njegovega službovanja, službe na fronti ter število otrok. Po teh točkah se potem določi, Če je upravičen do odpustitve iz vojaške službe tekom določenih prihodnjih 12 mesecev. Službujoči vojaki pehote, zračne sile teh službenih enot bodo odpuščeni iz ar-madne službe, ako bodo imeli vsega skupaj 85 ali več točk. WACS bodo mogle biti odpuščene s 44 točkami ali "pointi". Nalašč za to prirejene karte so že bile odposlane za porazdelitev med vojaštvom in sicer dan potem, ko je vojni department naznanil svoj demobilizacijski načrt. Kreditne točke so sledeče: Ena točka za vsak mesec vojaškega službovanja od 10. septembra 1940. Ena dodatna točka za vsak mesec službovanja preko morja od 16. sept. 1940, Pet točk za vsako bronasto zvezdo (Bronze Star) ter za vsako odlikovanje. Bronasta zvezda je podeljena vojaku vsaki-krat, kadar se udeleži aktualnega bojevanja ali bojne kampanje. Ker dobe vojaki takozvano škrlatasto srce (purplc heart) za vsako v boju dobljeno rano, to pomeni, da bodo oni vojaki, ki so bili ranjeni, dobili ozir. bodo upravičeni do petih kreditnih točk za vsako rano. Za vsakega otroka pod 18. letom starosti je vojak upravičen do dvanajst točk, ali število otrok, za katere more vojak kreditirati točke, je omejano na tri. Torej ako ima vojak recimo pet otrok, je upravičen le do trikrat po dvanajst točk. Kreditne točke bodo izračunane na podlagi števila točk zasluženih do 12. maja 1945. Odlikovanja, podeljena po tem datumu, a v resnici zaslužena pred 12. majem letos, bodo upoštevana. Otroci, rojeni na ta datum ali prej, za katerih rojstvo oče ni vedel, ko je bilo izračunano število njegovih točk, morejo biti všteti pozneje na revidiranih seznamih ali računih. V svrho primere, ki nam bo ilustrirala, kako deluje ta sistem kreditnih točk, vzemimo vojaka, ki Je služboval v armadi 36 mesecev, bil preko morja 18 mesecev, je bil odlikovan s srebrno zvezdo ter ja dobil tudi škrlatasto srce in se je udeležil treh večjih bojev, povrh pa imu tudi enega otroka pod 18. letom starosti. Ta vojak bi dobil naslednje točke: .'Ki točk A 'MS mesecev službovanja v armadi, 18 točk za službovanje preko morja, 25 točk za udeležbo v bojih ter 12 točk za otroka. Vsega skupaj torej 91 točk Navzlic temu pa, da se zdi ta sistem na prvi pogled enostaven, obstajajo zapreke. Recimo, da ima vojak določenih 85 točk, toda služi pri kakem važnem vojaškem oddelku, kjer je nujno potreben—no, v tem slučaju se lahko |>ogo«to zgodi, da mora ostati na svojem mestu. Ta Izjema velja posebno za one vojake, ki so izurjeni v kaki posebni vojaški stroki v bojevanju proti Japonski ter za vne one vojake in enote, ki so tako hitro odposlan* na Pacific, da ni časa zs izmeno m nadomestitev z drugimi vojaki, dokler ni d<#sežena nova vojns zor »a ozir, bojišče. Armada pa hoče, da take Izjeme v rei»nlcl posledice izrednih vojaških potreb in ne le vojaška priložnost, zato pa bodo v vsakem bojnem predelu lo zadevo reševale na podlsgi vojaških potreb, Armada je iz-javils f |>oudarkorn, da b>«do vsi službujoči vojski, kl so airer upravičeni do <»df/ulčenja iz vojaške službe, nadomeščeni kakor hitro mogoče t novimi Izurjenimi vojaki, kl bodo mogli zavsati njih mesta Skupen kredit potom Izračunanih točk, kl Jih ustavljajo se-dsj, ru* bo konlnoveljsven Končno število Um. k, kl bo v ve- Slovenska Narodna Podporna Jednota IIST-II So. Lawndsla Ava. Chicago 23. Illinois QLAVNI ODBOR U vrtal VINCENT CA INK AH, «I. pmUrUiUk r. A. VIUKM. «1 Ujntk KS1 So. Lawndal« Ava., Chicago m 1U mi So lawiulate A v« Chicago B. 1U. msai So Lawndal* Ava.. Chira«» ag. 111. Ijavi v splošnem, bo določil voj- anton tnujan. «i. pomotni umik ni oddelek v kasnejšem nazna- K^nS« StiSM uo,. o*, S t\SS& gSŠ! 5 S nilu. Medtem pa vojni depart- ^ v,|Hovnik. dir»m mlad oau*i war so L*wmi«u av». chicm« m! iu. n„nt „., „un,r„u ?'".lU *> LawnSaW AV., Chicago U, IU. *W So LawudaU Av*.. Chicago U, IU. __. - » m ... uouiNA. ui»iavlt«lj glaail men t ne namerava zavlačevati anton uahdkn, umima gU.iia odpuščevanja vojakov, ki so do| rrifT»«maHM Odpusta iZ VOjaŠke slUŽbe Upra- MICHA«. H KUMRN, prvi powahd tomsic, *»ato o*rotj. —..........................asa w. Tih s», waiaantmrg. cSE lok v tej zadevi, odposlani v vo-1 Ooapodatast «aa jaška taborišča ali centra, od- žfAT^^^i!,^'^^ »m s. iii.i st c»«v.Und 10. Ohio . , I J J VINI ENT C A1NKAH „,.! .....*.................., Mi Ho Lawndal« Av«„ Chicago aa. III. koder bodo poslani domov. Vo- r. a: vioica moi h„ uwndato av« , cutcajo £ iu! aoai So. Lawndal« Ava , Chicago M. III. I40U ao Lombard Av«, Bvrwyn. III 1M1 So. Truinbull Av«-,Chicago aa. III. ------------------- TW S. samt St., Kuciid n, o. ANTON Milit LAM. pradaadnlk ........ FRANK VHATAH1CII ................. <8 jaki upravičeni do odpusta iz ar- *aUP5!iM,tL : made in sedaj "nastanjeni v Zdr. lonalu j. lothicii državah, bodo prišli prej na v,- MUDou,H UBC" sto nego oni, ki »o še v Evropi. Ceni se, da bo vzelo 12 mese- p^nk hahhič cev predno bo mogoče pripelja- anom*w vioricm ti domov vse vojake, ki so sedaj JOIIW,mN* kočnik.- v frpi!u w ltk,° kmtt,u rhank za1tz, prad^dn.k začeli prihajati in sicer po ne- joskhii ruroi.r ......... kaj deset tisoč mesečno. Ko bo- 14 do dospeli v določene centre, ream maloai Z kjer jih bodo odbirali, bodo oni, I 4 ki bodo upravičeni do odpusta, u" JO>IN J ponovno pregledani z ozirom na 1 ™1BMBSSE= " ^ njih vojaške sposobnosti ali po- lnknll,n cn sebne izurjenosti, nakar bo konč- J UUUinii OU noveljavno dognano, če so arma-1 t di še nadalje nujno potrebni uli /tnhm tnAtO ne. Tisti, ki bodo po tem odbl- 11 U ranju otipuščeni, bodo poslani) Kdo ne pozna starega umori-domov—kot civilisti. | kanskega pregovora: an apple a Ta armadni program pa ne bo d«y keeps the doctor away. Kot prizadel vojakov, ki so stari 40 splošno pravilo je to pač preti-let ali več. Ti bodo še nadalje rano. Če si zlomiš roko, ti jo odpuščeni iz vojaške službe nu mora uravnati zdravnik in cel podlagi njih lastne zaprositve. J«bolk ga ne nadomesti. Oni, ki so bili odlikovani a kon- Nobeno jabolko ne ozdravi jeti-gresno medaljo, ki je najvišje kna isti odredbi kot za vi»°ko conlli tw J«*1410'{)d- vojaka, toda upravičenost do od-. kar ,0 Pwani^' V starih ča- pusta bo pri njih na drugem 1 Hlhn «> Jekutprl ',UnH 1 P^i-0" mestu, kar pomeni, du bodo vali jabolkom skoia čudežno predvsem upoštevane potrebe m0ČJ» UL ! armade z ozirom na posebne Ivo ,rfh ? lfm' da i0 to sposobnosti častnikov, njih iz-'^ hrano svojih Imgov. __j j i ... . . * 4 Stari Skandlnavcl so na prlmfr kušnje ter njihova izurjenost v vojaškem vodstvu.- FLIS. Muhe prini verjeli, da se njihovi bukovi |H» mlalujejo, kadar čutijo]%k-4ii jim bliža sturost, z jsbolki, ki jih Je hranila boginj* Iduna. V grški legendi je Pariš dal devl Muhe spadajo med največje kult,ro jr «„atrul za najlepšo pokore človeštva, ne la te, kl le- kmed t,«h, Jabolko v znak prll-tajo po naših hišah, nam lezejo nanja. Med Srbi se Je do naših jm> obrazih, padajo v Juho, se po- ^ časov ohranila navada, da (amu-mešajo v. sladkor in sitnarijo nu di fant avoji ljubici Jabolko in vse mogoče načine, ampak tudi če ga sprejme, ata zaročena. Po neštete druge vrste po hlevih, Kvropi so velike vrste jabolk shrambah, gozdovih Itd. Zoprne razširili stari Rimljani na svojih so same po sebi, neznosne so, če bojnih pohodih. Novo drevju grizejo, nevarne pa so, ker pre- «e Je povsod hitro vdomačllo, našajo razne bolezni. Umevno '-'"»ti *«»*dl t«'«». kt*r so ae ne-je torej, da ao jih ljudje pobljuli, k«tere vrste dale dolgo ohraniti kjer so mogli in da iščejo ared-in 'JudJw n" ttt ¡flhko atev, kako bi se jih izneblll. Pri- ^ HW<1Jt# .1*«^». k" Jt? znati pa je treba, da so vsi na,a,- v"ko dru«° w<«nUo' ri doslej ostali la malo uspešni.' Kmalu ao tudi ohlaati spozna-Iznašli so razne naprave, da jih I® veliko vrednost Jabolk za pre-po hišah in stavbah sploh laže »H«n«> i" /«čele ao Izhajati razne love, strupe in pobijajo, ali do naredbe v zvezi s tem. Tako Je lega da bi jih resnično zatrli, je v nekaterih krajih vsaka zakon-še neizmerno dolga pot, če bo to' »ku «^"J1™ /«""«liti aploh kdaj mogoče doseči. Ne- i f«^ " dr««,h krtt,i,h ^ kateri prirodoslovci tegs nika-,Jflbo,^n,h »rugod bi- kor ne verjamejo. Muhe se pojavljajo, ča Je toplota le nad f>0. stopnjo P,, neznansko hitro in v ogromnem številu ae množe, in težko jih je doseči tam, kjer »e izlegajo. Zaradi tega bi postale človeku in živini vasj tsko ne-vsrne kakor epidemija In vojne, če ne bi imela v prlrodi sovrnž-nlkov, kl nehote ptaitajajo človekovi zavezniki. Med te štejejo i a/ne vrste ptičav, netopirji, kl pokončujejo nočne muhe in komarje, mrsvlje, ki dosegajo muš-je zalega. In pred vsem pajki. Nekatere muhe pa imajo tudi parasite, ki jih more. H tem ae \eda ni račano, ds naj prepustimo vea bo) proti muham tem živalim Ce jih na bi tudi aaml pokonča v* 11, kolikor je le mogoča z direktnim uničevanjem In zlaati s snago, bi ae kmalu tako is/množile, ds bi življenje v toplih mesecih poatslo neznosno Paralal «daag ................don rr, Arma, Kanaaa .....—-------------------------- >1» Twnar st., Lui»rtta. e«. ................. IWUI Muakoka Ava, Cleveland II, Ohio .....—........., — TOi roraal Av« , Johnalown, l»g, .......... * - fl 8. IMUi aiiaet, Clava Und IS, Olilo Madaornl agaah ........... MMl So, Lawndal« Av«., Chicago aa. III. ...........................«IHt K MIh SI , Cleveland 9, Ohio ITIIU Snowtlen. D.i.mi hi, Mui, »41 So. eroapacl Ave, Claiendon llllla. Ill, ......-.«•• Wealcki* Av«., I»eru. HI, O lavni adrevnia — ............—- Mli So, Nldgeway, Chicago aa. III. 11 jabolčni nasadi prosti davkov. Nekatero sodnlje so kaznovale tatvino jabolk bolj strogo kot vsak drug' kradež. Pozneje so začeli cepiti ln križati jabolka in danes Imajo nekatere vrste večjo vrednost od vsakega drugega sadja. Za hrano cenijo jabolko pred vsem zarudi velike množine sad-negu sladkorju. Fosforja Ima več kot vsako drugo sadje in zato je priporočljivo za živce. Tudi železu obsega precej in to služi krvi. Jabolčna kislina pa baje pomaga v slučajih infekcije ust in zob. V ni ej An jih časih so branili ljudem, ki so trpeli na želodcu, jabolka, češ du so pretcžKa, Sedaj pa pravijo, du aO v slučaju kroničnega Želinlčnegu uli Čro-vesnega katarju zelo koristna, če se fino zrežejo. Sadna kislina zmanjšuje vnetje, zgrlzeno ovočje pa vsesu škodljive snovi, ki družijo želodec. Poleg zdravil priporočajo tudi Jabolka za zlatenico; na pljuča, oblstl ln Jetra vplivajo poživljajoče. Če *e skuhajo, Izgube pač nekaj svojih dobrih lastnosti, pa so Vendar še koristna. Vsekakor |e dobro imeti zalogo jabolk, ki dobro prezimujejo, zu mlade in stare, zs moške In zs ženske, in seveda tudi za otroke. CVETICE ORADUANTOM Mlatlu sraduantka ima avoje ideje kakine cvelict Imi dobila aa nj*»n «raduantaki dan. Ona H.m.< kur* aurto. Koriatl »u naJvaC y navadi tu la dun iu nujv«^ takih naročil doli« Čikalkl rvutli^arji, ki prejemajo ai-daj naročila /u graduante vnukih M, kl Ja dohi^en za prihodnji (t-dori. Ona Ml iinati koraalo kot Ju Je imel« njena aeglra /a viliki»»»«*m« praznika, ali nekaj |>uduhn«*su kut K* dobila mama » stori tedaj mora upravnlltvo nižati datum sa to vsoto osrotelku- priložila patrekea vsoto et wélle Prodalo. UsL kl Je *aša PROSVETA. SNPJ, MS? Sew Lawndala Ava. SS. OL pošilja» vaofts I .ČL društva ŠL Naslov Ustavilo todaik la ga priptftte k ■»)! éleaov moj« druiiao« od.*** L S. t L