JAKOB DIMNIK: Organizacija naprednega učiteljstva. Napredno učiteljstvo ne more nikdar podleči, ker ima tako izvrstno oTganizaciTjo, toliko1 koristnih in dobrodelnih stanovskih naprav ter ima v teh zamotanih razmerah vendar še toliko in toliko delavnih sil. ki so oprte in koreninijo v idealni stanovski zavesti in 1'jubezni. Dr. Josip Kušar. Stan, ki nima svoje organizacije, jepodoben miinu brez vode. Organizacija vsakega stanu je tista gonilna moč, ki daje stanu znak življenja, moč za obstanek in odporno silo proti nasprotnikom in soivražnikom dotičnega stanu. Vsak stan ima pa nasprotnike in sovražnike. Tako tudi učiteljski. In ta še posebno veliko! Zato si je pa učiteljstvo podalo roke ter se tesno združilo v raznih stanovskiii društvih, ki jim je namen, gmotno in moralno podpiratl učiteljstvo. se potezati za pravice učiteljštva- in šolstva ter odbijati napade učiteljskih sovražnikov na šolstvo in učiteljstvo. Najhujši sovražnik učiteljstva in šolstva je pa k 1 e r i k a 1 i z e m. Ta je naš p o d e d o v a n i sovražnik, ki ima največji užitek in veselie v tem. če vidi učlteljstvo in njega rodovine stradati in umirati gladu. In pest klerikalizma bije dandanes — posebno na Kranjskem — z vso silo vo naprednemu učiteljstvu. Prav zaradi te krutosti in korupcije, ki jo uganja klerikalizem nad naprednim učiteljstvom smo si svojo organrzacijo tako uredili in izpopolnili, da nas zato zavidajo drugi stanovi. Razdelili smo si pa napredni učitelji in učiteljice svojo organizacijo na štiri dele, ki so: I. stanovska organizacija; II. gospodarska organizacija; III. literarna organizacija; IV. časnikarska organizaeija. I. STANOVSKA ORGANIZACIJA. Le-ta obstoji: 1. iz »Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji; 2. iz »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«; 3. iz »Deželnih učiteljskih društev« posameznih slovenskih kronovin in 4. iz »Okrajnih učiteljskih društev«. 1. »Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji« je bila ustanovljena dne 12. avgusta 1908. 1. v Pragi. Nje namen je, potezati se za pravioe vsega slovanskega učiteljstva v Avstriji. V »Zvezi slovanskega učiteljstv^, v Avstriji«, ki šteje danes 27 tisoč planov, so učlanjene vse avstrijske slovanske učiteljske zveze. 2. »Zaveza avstrijskih jugoslovamskih učiteljskih društev« združujevsebi vse deželne čiteljske zveze, oziroma1 okrajna učiteljska društva posanieznih avstrijskih jugoslovanskih kronovin. Njen delokrog se nanaša v prvi vrsti na skupne učiteljske in šolske zadeve teh kronovin. Ustanovljena je bila »Zaveza« pred 25. leti in šteje okroglo 2500 članov. 3. »Slovensko deželno učiteljsko društvo v Ljubljani« je najstarejše slovensko učiteljsko društvo. Ustanovljeno je bilo 1869. 1. V tem društvu je »druženih vseh 12 kranjskih okrajnih učiteljskih društev. Poteza se za izboljšanje učiteljskih in šolskih razmer cele dežele. 4. »Zveza slovenskih učiteljev in učiteLjic na Sp. Štajerskem«. V njej je združenih vseh 17 SDodnještajerskih okrajnih učiteljskih društev. Ta »Zveza« in1 pa »\erband der deutschen Lehrer und Lehrerinnen in Steiermark« tvorita skupno deželno učiteljsko duštvo: «Steiermarkischer Lehrerbund«, v katerem ima slovensko učiteljstvo štiri zastopnike. »Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Sp. ^tajerskem« se poteza za pravice slovenskega učiteijstva in šolstva; za pravice nemškega učiteljstva in šolstvp; deluje »Verband der deutschen Lehrer und Lehrerinnen Steiermarks« in za izboljšanje gmotnih razmer vsega štajerskega učiteljstva se pa poteza »Steiermarkischer LehrerbuTid«. 4. »Deželno učiteljsko društvo za Goriško in Gradiščansko.« Namen mu je, zastopati skupne interese slovenskega in laškega učiteljstva na Ooriškem. UstanovIjeno je bilo 1. 1900. 5. »Društvo slovenskih učiteljic« se poteza za pravice učiteljic ter podpira svoje članice tudi gmotno; imetja ima nad 2000 K. 6. »Društvo vpokojenih učiteljev in učiteJjic na Kranjskem« se poteza za izboljšanje pokojnin ter daje zapuščencem članov ob smrti tolikokrat po dve kroni podpore. kolikor članov ima društvo. 7. Okrajna učiteljska društva posameznih avstrijskih jugoslovanskih kronovin so včlanjena v deželnih učiteljskih društvih dotičnih kronovin, oziroma v »Zavezi avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«. Njih delokrog obstoji v delovanju za šolstvo in učiteljstvo dotičnega okraja. Na Kraniskem je 12 okr. učit. društev, na Štajerskem 17 in na Primorskem pa 5. Vsa ta okrajna učiteljska društva so člani »Zaveize avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev.« 8. »Učiteljski krožki.« Posamezna okraina učiteljska društva imajo-, oziraje se na krajevne prometne razmere, za take manjše okraje 'Svoje »krožke«, pri- katerih se učiteljstvo zbira na zabavo, na prijateljske in stanovske pogovore. II. GOSPODARSKA ORGANIZACIJA. Stanovska organizacija, pa nai bo še tako vzorna, nima trajnega obstanka itt tudi ne zanesljive bodočnasti, če nima trdne žmotne pod'la'ge. Udnina, ki jo plačujejo posamezni člani, zadostuje komaj za vzdrževanje društva: a treba je pa skrbeti, da imajo v učiteljski organizaciji zaslombo in podporo cele učiteljske rodovine. In to tvori naša gospodarska organizacija, ki nas tudi v dobi' uskokov, izdajalcev, v dobi zapostavljanja in preganjaiija veže in druži v nepremagljivo ceto, ki jo navdušuje idealna stanovska zavest in ljubezen. O naši gospodarski organizaciji sem pisal in obširno razpravljal v slavnostni številki »Učit. Tovariša«, ki je izšla dne 1. januarja 1910. 1., ko smo slaivili 501etni jubilei glasila avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. »Učiteljskega Tovariša«. Zato opozarjam p. n. čitatelje na to številko. Danes omenjam posamezne točke naše gospodarske organizacije le bolj nakratko. Le-ta obstoji iz naslednjih institucij, oziroma društev: 1. Društvo v pomoč učiteljein, njih vdovam in sirotam na Kraniskem. (V d o v s k o u č i t e 1 j s k o d r u š t v o.) Ustanovljeno je bilo 1860. 1, Letnina znaša za samce 12 K, za oženjene va 20 K. Dru>štvo. ki ima 125.000 K imetja. plačuie vdovam društvenikov letno 200 K pokojnine do smrti, sirotam po očetu 60 K. sirotam po očetu in materi pa letnih 200 K vzgojnine do 19. leta. Danes ima društvo 120 članov ter podpira 38 vdov in 35 učiteljskih sirot. • 2. »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani«, ustanovlieno leta 1895., ima namen, zgraditi v Ljubljani poslopje. v katerem se bo skrbelo za učiteljske sirote in otroke, k[ se bodo šolali v Ljubljani. v moralnem in gmotnem oziru. kakor v uravnanem očetovem domu. Društvo ima danes 110.000 K imetja. Koristi od učiteljskega konvikta bodo imeli učiteljski otroci iz vseh kronovin. ki so zastopane y »Zavezi avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«. • 3. »Cesarja Franca Jožefa I. jubilejska ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem.« V spomin na 501etnico vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. je nabralo »Slovensko deželno učiteljsko društvo v Ljubljani« 2800 K in sicer v treh letih. Leta 1898. je pa odštopilo S. D. U. D. vso to svoto »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljaiii« kot »C. F. J. I. jubilejska ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem« Dne 2 deeembra 1898. leta se je izplačalo učiteljski siroti Bogomili Osanovi 80 K kot prvo mesto te ustanove. Obresti dveh tretiin glavnice se porabiio vsako leto za ustanove po 80 K; ena tretjina obresti in pa slučajni darovi se pa nalagaio za novo ustanovo. Danes znaša glavnka iubileiske ustanove že nad 9000 K ter dobiva že pet učiteljskih sirot ustanove po 80 K na leto. Bog daj. da obrodi jubilejska ustanova stoteren sad. ki bo lajšal skrbi uboigim učiteljskim ženam-vdovam! 4. Jubilejska samopomoč. To društvo ustanovila naša »Zaveza« leta 1898. v špomin na zlati vladarski jubilej cesarja Franca Jožefa I. Društvo J. S. izplačuje takoi po smrti vsakega društvenika učitelia. niegove soproge ali učiteljice) dedičem tolikrat po 2 K. kolikor ima dxwštvo članov. Danes ima društvo 252 članov. ter blizu 15.000 K imetja. 5. Hranilnica in posojilnica UčheljskeM konvikta v Ljubljani. Registrovana zapruga z omejenim jamstvom. Zadružnik 3stane lahko vsak, kogar sprejme načel3. Delež znaša 50 K ter se lahko vplača \f mesečnih obrokih po 2 K. Hranilne vloge, ki se obrestujejo po 5%, se sprejemajo cd vsakega. četudi ni zadružnik. Posojila dajo le zadružnikonT na osebni kredit o jako ugodnih pogojih. Vrača se na ~osem načinov. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti. Vsakih 100 K posojila se vrača n. pr. po načinu A v 12 mesečnih rokih: enajst mesecev po 9 K, dvanajsti mesec pa K 4*73. Po načinu H (to je osmi način) se pa vrača 84 rokov po K 1-50- 85. rok pa K 1'26. Informacije pošilja zadruga vsakomur franko. kdor vpošlje 20 vinarjev v pisemskih znamkah. Zadružni lokal je v poslopju Učiteljske tiskarne. Zadruga. ki je začela 1. 1904. poslovati. ima 14.000 K rezervnega fonda. Vsakoletni' čijjti dobiček je nameujen v prvi vrsti Učiteljskemu konviktu; tako se je sklenilo na ustanovnem zborovanju in zato je oficialni naslov našega denarnega zavoda: »Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.« 6. Učitetjska gospodarska in kredhna cadruga v Celju. R. z. z o. j. Ta zadruga jaročuje članom časopise in razne gospodarske potrebščine proti mesečnemu odplačevanju; sprejema in obrestuje hranilne vloge in dovoljuje posojila. Deleži so po 1U K. 7. Učiteljska tiskarna. R. z. z o. j. Zadruga je začela poslovati dne 2. ]a\. 1906 s štirimi stavci. Danes ima tiskarna 20 stavcev in dva stavna stroja ter je nastanjena v lastnem pcslopju y Frančiškanski ulici št. 6. Ko smo io kupili od gospe Kleinove. je imela tiskarna en sam stroj. malo črk in skorai nič ckraskov; danes je pa opremljena s šestimi tiskarskimi stroji . in z vsemi najmodernejšimi tiskarskimi potrebščinami in lahko konkurira z vsafco tiskarno. Nje vrednost z dvema hišama vred znaša danes okrogla 400.000 K. S v o j e časni čistidohodek se bo upor a b 1 j a 1 v p o d p o r o u č i t e 1 j s ki m podpornim društvom. instituc i j a m i n z a v o d o m. 8. Društvo »Narodna Šola« v LjubIjani. »N. Š.« podpira slovensko šolstvo s tem, da prispeva za samoučila svojim udom po 10% od društvenega imetja. Udje so šole, učitelji in učiteljice. ki plačujejo na leto po 2 K. Ustanovniki plačajo enkrat za vselej 40 K. »Narodrra Šola« ima 7000 krcn imetja. Ustanovljena je bila 1. 1871. 9. Učiteljska bolniška blagajna. Nje namen je. podpirati obolelo učiteljstvo. Pravila »Učiteljske bolniške blagajne« so že sestavljena in jrh je upravni odbor naše »Zaveze« že odobril; poslovati bo začela. kadar bodo pravila potriena in dana gmotna podlaga zanio. 10. Učiteljski sklad. Ta sklad se zlaga iz prostovoljnih prispevkov. Temelj temu skladu je položil tovariš Ivan Schmeidsk. Namen mu je. poravnavati stroške za izredne učiteljske shode. 11. Obrambni sklad. Za ta sklad prispevajo posamezna učiteljska društva. Učiteljski in obrambni sklad oskrbuje pisatelj tega članka. 12. Učiteljiščni sklad. Ta sklad se je ustanovil na II. shodu slovenskih in hrvaških učiteljskih abiturientov, 1. 1910. y Ljuibljani. Zanj prispevajo posamezna učiteljska društva naše organizacije; precejšnio vsoto pa donašajo tudi abiturientski koncerti. Namen Učiteljiščnemu skladu ie, podpirati in pospeševati organizacijo' slovenskih in hrvaških učiteljiščnikov. UčiteIjiščni sklad oskrbuje t. č. predsednik naše »Zaveze«, hranilno knjižico pa hrani naša »Hranilnica in posojilnica«. 13. Sklad za spomenike. Organizirano napredno učiteljstvo postavlja svojim umrlim tovarišenr tudi nagrobne spomenike. Običajno store to posamezna okrajna učiteljska društva. Če pa tem primanjkuje sredstev, se pa začne zbirati za spomenik poseben sklad. Tako smo imeli v zadnji dobi sklade a) za A. Praprotnikov nagrobni spomenik; b) za M. Močnikovo spominsko ploščo; c) za Iv. Tomšičevo spominsko ploščo1; č) za A. Praprotnikovo spominsko ploščo; d)zanagrobni spomenik Olge Kobau; e) za nagrobni spomenik A. Žumra; f) za nagrobni spomenik Fr. Paplerja; g) za nagrobni spomenik Jos. Ciperletu in h) za nagrobni spomenik Fr. Ksav. Troštu. Skladi pod a in f so že dosegli svoj namen; Troštov spomenik bo še to iesen postavljen, in sklad; za Jos. Ciperletov nagrobni spomenik se je izroči! Ciperletovi Vdovi. 14. Učiteljski gospodarski program. V tem programu so združene nekatere tvrdke, ki dajo od izkupička, ki ga dobe od učiteljstva. nekaj odstotkov na korjst učiteljski organizaciii. Tako n. pr. prodaja trvdka Fran Ksav. Souvan v LjubIjani. trgovina z manuiakturnim blagom, učiteljstvu za 5% ceneje in poleg tega daruje še od izkupička 5% za učiteljski komvikt. Enake prednosti nam daje tudi konfekcijska trgovina Gričar & Mej a.č. Tvornica za izdelovanje šolskih zvezkov M. Grubbauerjevi s i n o v i v Lincu daruje od izkupička za prodane šolske zvezke vsako leto za Učiteljski konvikt okroglo 600 do 700 kron. 15. Učiteljska zavarovalnica. Naša »Zaveza« ima z banko »Slavijo« pogodbo, po kateri mora darovati le-ta »Zavezi« od vsakega tisočaka zavarovanega kapitala: od strani učiteljskih družin enkrat za vselej 1 in četrt %¦, to- je K 12;50. Poleg tega mora plačati »Slavija naši »Zavezi« tudi od vplačanih letnih premij vsako leto 3%. >^Slaviia« Da baje ne drži svojih pogojev in namerava tudi1 razdreti pogodbo z našo »Zavezo«. V tem^ slučaju stopi »Zaveza« v dogovor s »Prvim splošnim uradniškim društvom avstroo g r s k e m o n a r h i j e« na Dunaju, ki nudi organiziranemu učiteljstvu posebne ugodnosti. Zaradi teh ugodnosti so se pridružila že največja učiteljska društva »Uradniškemu društvu«. 16. Učiteli&ko tnorsko zdravilišče. »Osrednje društvo učiteljskih jednot na Moravi« je postavilo na otoku Rabu v Dalmaciji »Zdravilišče in zavetišče bolnemu učiteljstvu«. Zaradi posredovanja »Avstrijske slovanske učiteljske zveze« se sprejema v to zavetišče tudi slovensko učiteljstvo. ki je združeno v »Zavezi avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«. — Hrvaško učiteljstvo si je pa postavilo svoj »Kopališki dom« v Cerkvenici. Člani naše »Zaveze« imajo tudi v tem »Domu« svoje prednosti in ugodnosti. 17. Učiteljske toplice in zdravilišča. Na zadnii skupščini naše »Zaveze« se je sprejel podpisančev predlog. da naj »Zaveza« stori vse potrebne korake na merodajnih mestih. da dobi učiteljstvo, ki je združeno v naši »Zavezi«. znižana vstopnino v kopeli. ceneja stanovania in oproščenje zdravniške in godbene takse v Dolenjskih, Krapinskih in Varaždinskih toplicah. v Opatiii in v Gradežu. 18. Učiteljski mecen in dobrotnik. Svojega poročiia o naši gospodarski organizaciji pa ne morem lepše iti hvaležneje zaključiti. če se ob tej priliki in na tem mestu spominjam moža. ki je dal naši organizaciji stalno podlago. ki je zapusti! učiteljskim društvom in institucijam 36.000 kron. Ta naš nepozabni dobrotnik ie pokojni nadučiteli Josip Traven. Rojen je bil 1839. 1. na Klancu pri- Kranju. Svojo prvo službo je nastapil v Ribnici. Odtod je prišel v Nakla pri Kranju, kjer je ostal do svojega vpokojenja. Pokoi je užival v Ljubljani. kjer je dne 30. marca 1906. 1. umrl. »Slovensko deželno učiteljsko društvo« mu je postavilo lep nagrobni sponienik, še lepši in trajnejši spom e n i k s i j e p o s t a v i 1 s a m s s v o jim mecenskinr darilom slovenskemu naprednemu učit e 1 j s t v u. Opravičeno ga ie nazval tovariš Engelbert Ganglob priliki odkritja nagrobnega spomenika y svojem nagrobnenr govoru ' »G a v r i 1 o v i č a slovenskega učiteljstva«. V Travnovem nagrobnem spomeniku so vklesane E. Ganglove besede: »Kar blagega je v duši bilo in kar je bila Tvoja last, vse nam srce ie naklonilo. da stanu bo v pomoč in čast. V vek Tvoje ime bo slovelo. kot vzor kreposti v nas živelo.« III. LITERARNA ORGANIZACIJA. V dr. Janko Šlebingerjevem Abecedarju za »Jugoslovansko enciktopedijo« (oddelek: Slovenska književnost) najdem nad 50 slovenskih učiteljev, ki so si pridobili stalne zasluge in častno ime kot slovenskr pisatelii. Njih dela so nanizana v dr. Fran Simoničevi »Slovenskr bi<bliografiji«. ki jo ie izdala in zalcžila »Slovenska Matca«. Veliko učiteljskih duševnih proizvodov ie izšlo potom »Družbe sv. Mohorja«. »Slovenske Matice«. privatnih zalog in potom samozaložbe. Častno število knjig. ki so jih spisali učitelji, je pa izšlo tudi potom' naše organizacije. in sic"er je izdalo oziroma založilo: 1. Slovensko deželno učiteHsko društvo v Ljubljani: »Knjižica za mlad i n o«. I. zvezek. Uredil I v a n T o m - š i č. Ljubljana. 1887. 1. — Jana Amosa Komenskega »D i d a k t i k a«. Prevel Jernej Ravnikar, 1893. 1. — »N a v o d i 1 o s l1 o v; e n s k i v r t n a r r c i.<c Spisal Miloš Kamuščič. 1894. ]. — »Domoznanstvo v ljudski šo1 i.« Metodično navodilo. Spisal J a k o b Dimnrk, 1. 1894. — »Učiteljski večeri.« Priredil Jakob Dimnik, ]. 1896. — »N a r o d n a v z g o j a.« Spisal J o s i p C i p e r 1 e , 1. 1896. — »U č i t e 1 js k i T o v a r i š«. Glasilo Slovenskega deželnega učiteljskega društva od 1. 1890 do 1899. 1. Uredila AndrejŽumerinJakob Dimnik. — »Dejanjai govor e !« Spomenica o^ položaju kranjskega učiteljstva. Ljubljana 1913. — »D i e T a ten reden!« Gedenkschrift iiber die Lage der krainischen Lehrerschaft. Laibach 1913. 2. Zaveza avstriiskih jugoflovanskih ^čiteljskih društev: »Učiteljski Tov a r i š«. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva od I. 1900 in dalje. Uredila Jakob Dimnik in Engelbert Gang], Leto LIII. — »Zvonček«. List s podobami za slovensko mladino. Leto XIV. Ureja Engelbert Gangl. — »Popotnik«. Pedagoški in znanstven list. Leto XXXIV. Od 1. 1900 last in založba naše »Zaveze«. Urejuje M. J. N e r a t v Mariboru. — »M 1 a d i n s k a k n, j i ž n i c a.« Izdala »Zaveza avstrijskih jufjoslovanskih učitelj:|kih društev«. V Ljubljani. Založil L. Schwentner 1. 1900. Zvezek I.: »Č u k o v a g o s t i j a« in »M ed ve d j i lo-v«; spisal J os ip Br in a r. Zvezek II.: »N a rakovonog o«; spisal I v o T r o š t. — »K n j i ž i c a z a m 1 a d i n o.« Ustanovila »Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«. Izdajatelj in založnik A. Gabršček (Goriška tiskarna) v Gorici. Snop. 1—24. — »J a n Legova knjižnica zai m I a d i n o.« Izdaje in zalaga »Zaveza avstrijskih juKoslovanskih učit. društev«. I. zvezek: »Dane«. Povest za mladino s štirimi slikami. Spisal A n d r e j R a p e. Spis je odlikoval s častno nagrado občinski svet ljubljanski. II. zvezek: »T u r k i P r e d S v. T i 1 n o m.« Zgodovinskai povest s petimi izvirnimi slikami. Spisal J u 1 i i S 1 a p š a k. Spis je odlikoval s častno nagrado občinski svet ljubljanski. III. zve- zek: »K r a l j e s t v o č e b e 1.« Mladinski spis. Spisal Josip Ribičič. — »Sijajno gmotno stanje slovenskega učiteljstva.« Na skupščini »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev« v Opatiji dne 20. avgusta 1896. 1. govoril Jernej Ravnikar. — »N a d e 1 o m e d 1 j u d stvo!« Na skupščini »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev« v Radovljici dne 24. avgusta 1907 govoril AntonPesek. — »Šo!a in kmetijsko vprašanje«1, govoril Enegelbert Gangl in »Regulacija učiteljskih plač« govoril Anton Pesek na glavni skupščini »Zaveze« v Gorici dne 7. septembra 1908. 1. — »§ 1. državnega šolsk. zakona«. Na glavni skupšoiini »Zaveze« v Novem mestu dne 7. avgusta 1910. ]. govoril Engelbert Gan&I. — »Slovansko šolstvo v Trstu.« Na glavni skupščini »Zaveze« v Trstu dne 5. junija 1911. 1. govoril Ferdo pl. Kloinmayr. ^ »O šolskj reformi.« Spisal dr. Dra- gotin. Lončar. c. kr. profesor v Idriji. Ponatisk iz »Učit. Tovariša« 1. 1908. — Vse te brošure je založila »Zaveza«. »S p o menic a«; povodom praznovanja 251etnice »Zaveze avstr. jugoslovanskih učit. društev«; sestavil Luka Jelenc. Založila »Zaveza« 1. 1913. 3. Učiteljska tiskarna: »Naša Bod o č n o s t«. List za šoli odraslo mladino. (Glasilo napredne mladine.) Leto V. Urednika: A n d r e j R a p e in dr. Fr. M o 1 e. — »D o m a č e O g n j i š č e«. List za starše, učitelje in vzgojevalce slovenske mladine. Leo VII. Urednik: Jakob Dimnik. — »B e 1 i r o j a k i«. I. zv. Spisal E n g e 1 b e r t G a n g 1. — »Z g o d o v i n s k e u č n e s 1 i k e«. Spisa! FranMarolt. — »Otroški oder«. Igrice za mladincf otroških vrtcev in ljudske šole. Spisala Mara Gregoričeva. — »Babica p r i p o v e d u j e«. I. Mladinski spis. Spisal P a v e 1 F 1 e r e. »— »R o č n t z a pisnrk« z imenikom liudskih_šol in učiteljistva na KraiTJskern, Sp. Štajerskem, Primcrskem in Spodnjem Koroškem. XIX. letnik. SestaviL L u k a J e 1 e n c. — »M o j e p r v o b e r i 1 o« (Abecednik). Spisal Karel Wider. 4. Društvo za zgradbo učiteljskega kcnvikta v Ljubljani: »Domača v z g o j a«. Slovenskim staršem, učiteljem in vzgojevalcem slovenske mladine spisal J a k o b D i m n i k. — »P r i n a š e m c e s a r j u«. Spisal R. E. P e e r z ; poslovenil I v an K r u 1 e c. — »P r i s t r i c u«. Povest. Spisal Ivo Trošt. (Zabavni listi za slovensko mladino. I. zv. Uredil E. G a n g 1.) — »Mladini«. I.. II. in III. zvezek. Spisal Andrej R a p e. — »S p i s i Mišjakovega J u 1 č k a«. I.. II.. III., IV., V. in VI. zvezek. Spisal J u 1 i j S 1 a p š a k. — »Zbrani s p i s i z a m 1 a d i n o«. I.. II. in III. zvezek. Spisal Engelbert Gangl. — »Vsem dob r i m«. Mladini spisal J o s i p R i b i č i č. — »Narodne pesmi za šolsko m 1 a d i n o«._I. in II. zvezek. Zbral in uredil J a n k o Ž i r o v n i k. — »S 1 a v a c e sarju Francu Jožefu I.!« Spevoi^ra za šolsko mladino. Uglasbil in priredil E m i 1 A d a m i č. — »B e s e d i 1 o k E. A d a m i č e v i s p e v o i g r i.« — »K a ko si ohranimo dobre in zdrave z o b e«. Spisal dr. B r e 11. 5. Pedagoško društvo v Krškem: »P e d a g o š k i 1 e t n i k«. I., II., III., IV., V., VI. in VII. letnik. Uredil F r a n č i š e k Gabršek. — »Občno vzgojes 1 o v j e«. Spisal Fr. G a b r š e k. — »O b č n o u k o s 1 o v j e«. Spisal Fr. G a bršek. — »Izkustveno dušeslov j e«. Spisal Fr. Gabršek. — »Jezik o v n i p o u k v 1 i u d s k i š o 1 i.« I. del. Spisal Fr. G a b r š e k. — »Nazorhi p o u k v 1 j u d s k i š o 1 i«. I. del. Spisal Fr. Gabrsek. — »N a v o d k početn e m u r i s a n j u.« Spisal Jos. B e z 1 a j. — »P o u-k o č r t e ž i h«. Spisal Jos. B e zlaj. — »Stavbni č r t e ž i«. Spisal Jos. B e z 1 a j. — »Spomenicaopetindvajsetletnici Pedagoškeg a d r u š t v a«. Spisal Dragotin Hum e k. — »M e r s t v o«. Spisal D r a g o t i n H u m e k. 6. Slovenska Šolska Matica \& nestrankarsko pedagoško-knjižno društvo. ki se v njem osredotočuje vse naše pedagoško-knjižno delovanje. Ustanovljena ie bila 1. 1899., in sicer dne 7. septembra. V osnovalnem odboru so bili ti-le: Josip C i p e r l e , Jakob D i m n i k . Frančišek Gabršek, ki je izprožil misel za ustanovitev. Šolske Matice, Frančišek H u bad, Luka Lavtar in H. Schrein e r ; temu prvemu odboru so se pritegnili še ti-le: Frančišek Levec. Blaž M a t e k . dr. Anton Medved, Mihael J. N e r a t in Andrej Senekovič. Predsednikom je bil saglasno izvoljen ravnatelj Henrik S c h r e i n e r , k: še danes vodi to društvo. Pod njegovim snretnim predsedstvom ie izdala Slovenska Šolska Matica do danes že 55 knjig pedagoške in didaktiške vsebine. Zaznamek vseh do zdai izdanih in založeinib kniig Slovenske Šolske Matice se nahaja v XII. »Pedagoškem Letopisu«, ki ga ie izdala S. Š. M. 1. 1912. IV. ČASNIKARSKA ORGANIZACI.JA. Največjo moč v boju za obstanek in za dosego popolne stanovske organizacije ima pa časopisie. Časopisje je velemoč. To ie upoštevalo tudi slovensko napredno učiteljstvo ter tudi v tem pogledu izpopolnilo svojo orgaTiizacijo. ki obstoja iz teh-le časopfctov: 1. »Zvonček«. List s podobami za slovensko mladino. Leto XIV. Izhaja 1. dne vsakega meseca ter stane vse leto 5 K, pol leta 2 K 50 h. četrt leta 1 K 25 h. Urednik »Zvončka« je ves čas En^elbert Gangl, uipravnik pa Luka J e 1 e n c. »Zvonček« je last in založba »Zaveze avstrijskih iugoslovanskih učitcljskih društev«. Tiska ga »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. 2. »Naša Bodočnost«. List za šoli odraslo mladino. Leto V. Mesečnik. Cena 3 K. za dijake 2 K. Urednika: Andrej R a p 6 in dr. Fr. M. o 1 e. Tisk in založba »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. 3. »Domače Ognjišče«. List za starše in vzgojevalce slovenske mladine. Leto VII. Izhaja zadnjo soboto vsakega meseca in velja vse leto 2 K 50 h. Urednik »Domačega Ognjišča« je J a k o b D i m n i k. Tisk in založba »Učiteljske tiskarae« v Ljubljani. 4. »Popotnik«. Pedagoški in znanstven list. Letnik XXXIV. Urejuje M. J. Nerat. »Popotnik« izhaja 15. dr.e vsakega meseca v zvezkih in stane na leto 6 K, pol leta 3 K. četrt leta 1 K 50 h. Posamezni zvezki stanejo 50 h. Naročnino sprejema »Zavezin« blagajnik Fr. Luznar v Kranju; uredništvo je pa v Mariboru. Last in založba »Zaveze avstriiskih juŁosk>vanskih učiteljskih društev«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubliani. 5. »Učiteljski Tovariš«. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Izhaja vsak petek popoldne; ako ie ta dan praznik, izide li-st dan pozneje. Vse leto velja \0 K; pol leta 5 K; četrt leta 2.50 K. posamezne številke po 20 h. Urejuje ga Engelbert Gangl v Idriji. Naročnino je pošiljati upravništvu »U. T.« v Ljubljani. Last in založba »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteliirikiih društev«. Tiska »Učiteljska tiskarna«- v Ljubljani. Taka je torej organizacija naprednega avstriiskega iugoslovanske^a uvčiteljstva. Neprisiliena in odkritosrčna je. Hinavščine in terorizma ni v njej. Vsakemu je ta organizacija odprta kniiga. iz katere lahko čita o nesebičnem in požrtvovalnem delu organizovanega naprednega avstrijskega iugoslovanskega učitelistva za dobrobit in korist učiteljstva in šolstva. Kdor zna čitati, naj čia iz te kniige, če ni udarjen s slepoto klerikalizma! Kdor ima roke, nai se oklene te naše organizaciie, če nima že od klerikalizma povezanih in okovanih rok. Ta organizacija je naš ponos, in člani te organizaciie smo drug na drugega ponosni, ker smo vsi pošteni državliani, ljudje in človekoljubi! FR. KOCBEK: Nekaj spominovnaZavezo. Pred vsemi poudarjam, da se je z aistanovitvijo Zaveze položil temdj jugoslovanski učiteljski organizaciji, ki je bila začetkoma namenjena samo slovenskemu učiteljstvu, ker se je s poznejšo izpre.meMb0 pravil1 razširil deldkrog Zavezb. Pri izpremembi pravil se je v dotični seji upravnega odbora izrekla bojazen, da ^lada ne potrdi izpremenjenih pravil. Ta iojazen se ni uresničila. Popolen uspeh se z izpremembo pravil vendar ni dosegel, ker se dalmatinsko učiteljstvo ni priklopilo jiaši stanovski organizaciji. Pred 25. !eti ustanovljena Zaveza je 3ilo*šolsko' dete, ki so ga z očetovsko ljubeznijo pestovali razni zastopniki upra>v^inega odbora. 2e v prvem letu so se odpovedali predsednik, tajnik in blagajnik. tako da ie drugi tajnik prinesel ostanke Zaveze na drugi občni zbor v Celje. Da se je sploh mogel vršiti drugi glavni zbor Zaveze, se imamio zahvaliti ravnatelju M. Neratu in nadučitelju Fr. Praprotniku, ki je kot podpredsednik vodil glavni zbor in imeJ tudi obširno predavanje. Za novega predsednika je bil izvoljen dr. T. Romih. ki je nekaj let uspešno vodil Zavezo, Vojskova! se j'e posebno dobro z dr. Mahničem, ki je neprestano napadal slcvensko napredno učiteljstvo v »Rimskem Katoliku«. Tovariš Romih pa je bil z raznim drugint koristnim delom tako lireobtožen, du ni mogel vseh svojih moči josvetiti naši Zavezi. Zato je bil na glavaem zboru v Kranju izvoljen predsednikom energični že rajni tovariš Ribnikar, n je vrlo vodil Zavezo do svoje prerane smrti. Hotel je govoriti o slovenskem lčiteljstvu na I. katoliškem shodu v Ljujljani, a ni dobil besede. Kmalu na to se je priredil kot neka lemonstracija »Svetčev banket« na sta^rem strelišču v Ljubljani. Tu je govoril tudi Ribnikar kot predsednik Zaveze, in sicer tako stvarno in temperarnentno. da se je vobče govorilo, da ie bil njegov govor najboljši. In to je bilo velikega pomena, saj so bili med navzočo inteligeneo zastopani razni stanovi, takorekoč cvet slovenskega naprednega razumništva. O izvolitvi Ribnikarja predsednikom Zaveze naj še objavim nekaj iz takratne zakulisne agitacije. UpravTii odbor se je prepričal. da ie treba v predsedstvu Zaveze izpremembe. Dobri poznavalei takratnih razmer so se odločili, da povzdignejo na ščit Zaveze Ribnikarja. O tem so se dogovorili zlasti štajerskr, goriški in tudi nekateri kranjsfci delegati. Meni je bila poverjena naloga, da ga vprašam, ako prevzame častno mesto1. Ribnikar je sedel na čitalniškem vrtu v Kranju sam pri eni mizi. Pridružil sem se mu in ,ga po kratkem uvodu vprašal, ali sprejme predsedništvo Zaveze. Debelo me je pogledal in vprašal, ali se hcčem z njim norčevati ali ka-li? Ko sem mu razložil; da je resen kandidat, je na zadnje rekel, da v slučaju izvolitve sprejme častno mesto. Tovariš dr. Romih je bil sicer nevoljen, ali je nazadnje spoznal1, da ie za uspešno vodstvo Zaveze bil!a izprememba potrebna tem bolj, ker je bil, kafcor že rečeno, dr. Romih na drugih toriščih silno zaposlen. Po smrti Ribnikarja si ie izvolila Zaveza za svojega generala tovariša Luko Jelenca, ki neustrašeno vodi našo ladjo po politiško razburkanem valovju. Uvodoma sem pozabil omeniti dejstvo, da se je z ustanovitvijo Zav^ze jako povzdignila stanovska zavest in kolegialnost učiteljstva. Ustahcvila so se.krajevna učiteljska društva, koder jih še poprej ni bilo. Dobili so vsi okraji svojo takšno društvo. In tako' se je polagoma strnilo vse slovensko učiteljstvo v močno organizacijo — falango — ki dela njegovemu organizatoričnemu talentu vso čast. O tem, da se je nekaj tovarišev odcepilo v »Slomškarijo«, ne marami pisati. Jako važna je bila tudi preustrojitev naših stanovskih glasil 1. 1899. Pred ustanovitvijo' Zaveze je izhajal »Popotnik« — glasilo naprednih siov. učiteljev in »Učiteljski Tovariš«, ki je bil tisti čas list — ne krop in ne voda. Oba lista sta bila takorekoč konkurenčna. Spominjam se, koliko je bilo dela v sejah upravnega odbora in pogajanj s »Slov. učit. društvom«, da je Zaveza sprejela tudi »Učit. Tovariš« v svojo last in oba lista tako preustrojila, da je postal »Popotnik« pedagoško^-znanstvea list, »Učiteljsjki Tovariš« pa šolsko-politiški list. S tako preosnovo obeh listov smo vsestransko^ pridobili ali, recimo, poglobili svojo statiovsko orga-nizacijo, na zunaj pa si povečali ugled. Tudi' »Jubilejska samopo'moč«, ki jo slovensko učiteljstvo še veliko premalo uvažuje, je dete Zaveze. Spominjam se dolge debate o pravilih. Hotelo se je napraviti društvo s prav kompliciranim aparatom. Tako društvo bi kmalu izginilo, sai še »Samopomoč« !e vegitira. V tem oziru bo ireba večjega zanimania. Naj še omenim nekaj podrtfbnosti o nekaterih glavnih zborovanjih. V naprej pa 0'menim, da je vlada mrko1 gledala ustanovitev Zaveze, kar sem opisal na drugem mestu. To škilavo gledanje na Zavezo se je pokazalo več'krat. Leta 1899. se je sklicala glavno- zborovanje v Trst. Kolesaril sem z blagajnikom Luznarjem- čez Predel po Goriški' v solnčno Gorico. Midva in tovariš Križman smo bili prvi člani upravnega odbora v Gorici, kjer smo zvedell pretresljivo vest, da je zborovanje in banket Za'veze prepovedan. Vsi trije smo šli na c. kr. okrajno glavarstvo vprašat o vzrokih prepovedi. Sladak italijanski uradnik nam je v nemščini vedno govoril o neki »vis major«, trdeč. da ne smemo imeti banketa, nobenega zborovanja. zlasti ne kakega glasavanja. Ko smo miu povedali, da so namenjeni zboTOvalci že vsi na potovanju in o tem niso obveščeni, je vedno govoril svoj »vis miajor«. Jaz sem ga v nagajivosti vprašal, če bomo sploh smeli v Gorici kaj jesti in piti, kar nam je milostno dovolil. Posledica našega interveniranja je bila, da je stotnija vojaštva stala dve noči in en dan v »Bereitschaft«. Drugi dan šele, ko je prinesel predsednik tovariš Luka Jelenc vest, da je samo zborovanje dovoljeno, je postalo v Šolskemi domu živahno življenje — vrvenje kakor v panju pred rojem1. Jako za zaViezo1 opasno1 zborovanje se je vršilo 1. 1903 v Postojni, kar sem zvedel po znancih tam, BaroTi Hein, de-želni predsednik kranjski, je že vse naročil, da se Zaveza takoj razpusti, ako bo ravnatelj Lapajne govoril 0' naznanjenih šolsko--politiških vprašanjih. Ker je upravni odbor o tem pravcčasno zvedel, je v svoji seji ravnatelju Lapajnetu peruti pristrigel. kakor je sam potemi šaljivo omenil uvodoim svojega govora, Nekaj let pozneje sem se seznanil z umrlim g. okrajnim glavarjemi Lapajnetom, ki je takrat skižboval v Postojni. VprašaL semi ga, zakai je poslal uradnika r.a zborovanje Zaveze, ki ni bil popolno1ma vešč slovenščine. Rekel je, da se je obotavljal iti, ker se je sam zavedal, da ne zna dobro stovenščine. Lapajne mu je pa rekel: »Sai Vam; ni treba znati.« Kornentar si naj Vsak misli sam. S ternj sem. omenil nekaj spominov. Vsakdo mi bo pa verjel, da sern kot soustanovnik doživel 251etnico Zaveze, ki je bila z velikimi mukami poTojena. Ob tej slovesnosti ji kličem kratko brez vseh fraz: Vivat. iloreat, crescat!