Mož. lei si "m naložil dosmrtno ječo Begati posestnik France Krajnar iz Laz psi Planini, Iti je svsj čas vzbudil tolikšno senzacijo s svojim čudaštvom, je že 32 let zaprt v celici — samic: svoje hiše Alinee Kiajnar po zadnji lotograxtji Laze so vas na pragu v planinsko kot- lino, eno romantičnih notranjskih kotlin, vtesnjenih med bogato pogozdenimi griči, kjer se pričenja Kras. Med Ivanjim selom Zgornjo in Spodnjo Planino, med Lazami in Jakovico se spušča v širini nekaj kilo- metrov polje, ki se bo nemara na pomlad, če bo le preveč dežja in raztopljenega sne- ga, napolnilo z vodo iz kraških požiralni- kov. Nastalo bo jezero in planinski trža- ni se bodo morali s čolni prepeljavati do Laz. Po suhem bodo odrezani od naše zemlje, kajti na spodnjih robeh kotline že teče italijanska meja. Vse nižine, vsi gri- či so namreč tod že v italijanskih rokah in neposredna bližina meje je nemara pr- vi in edini vzrok, da se kotlina vse do da- nes ni utegnila pošteno in zadostno raz- mahniti, kolikor zaradi prirodnih krasot in prijazne lege zasluži. Vprav zato pa je ostala v svoji nedotaknjenosti še dvakrat bolj id^ična in bogata za oko obiskovalca. V tuiskeprometnem oziru čaka planinsko kotlino še velika bodočnost, saj bo to, čim se zregulirajo in do kraja zgladijo pro- metne razmere, ena najlepših, najbolj pri- vlačnih izletniških točk na Notranjskem in na. vsej naši zemlji. J:tiik samega sebe Ustavimo se nekoliko v Lazah, slikoviti vasi šireko razpote.gnieni na nizkem bre- gu. Pa nikar ne mislite, da so Laze kar tr.ko nekakšna čisto preprosta, od sveta zapvSčena vas, ki čaka v svojem samotar- stvu vrt r ionia in debelo tiskanih črk v turističrem adresnrju Enkrat že, pred dvana'stimi leti je ta vas zaslovela daleč v svet po zagonetnem, čudnem dogodku, ki ie danes prav tako živ in aktualen, ka- kor io bil ?akrat. časopisi so z mastnimi r —lovi prines'i \'est o samotarju-ouščav- n'ku iz Laz, ki že dolga leta zakrknjeno, d^eč od vseS:cer je odslužil vojake v redu, pa je bil zmerom nekam čuden. Strašansko veliko je molil in hodil po cerkvah. Včasih, ko sem šel iz Pla- nine čez polje, sem ga srečal in slišal, kako je sam s seboj govoril, delal križe in onega v il ne rlcti z rokami, kakor da bi bla- goslavljal. To je pa res, da je bil zaljub- ljen. Ne verjamem pa, da se je zaprl, ker | mu je mati bravila poroko. Po mojem bo bolj držalo, da je versko blazen. Vendar ; mislijo nekateri, da je svetnik, da se vča- ! sih ponoči nenadoma razsvetli njegova so- ba in da se od tam vidi v sama nebesa. Ni še dolgo tega. kar je umrla stara ženica blizu Iva n jega sela, ki je pravila, da je Krajnar odrešenik naše doline. V njem se je vtelesil svetnik, ki zdaj moli in bo mo- lil do stotega leta za odrešenje nas vseh. Kajti sicer bi bruhnila iz požiralnikov stra- šanska povodeni ter zalila vso kotlino do vrha. Njegova žitev in molitev pa kroti podzemske, satanove sile. Takšnele prav- Ij'ce se širijo pri nas. no, zadnji čas so že precej utihnile. Ljudje so se privadili na Franceta in napravili čezenj križ. škoda je posestva, ki bo prišlo za njim v bog ve kakšne roke. še znieiom je -MI gospodar, kakšna bogatija bi lahko bila, če bi sam gospodaril in še kaj priženil zraven.« čudna, čudna je vsa ta reč s Francetom, skoraj neverjetna, zlasti za naš čas. živ- ljenje skriva v sebi res nenavadne, skriv- nostne, nikoli rešljive stvari. Tragedija blazne samoodpovedi Franceta Krajcarja bo za naše notrajnske Laze še dolgo ostala velika, tajinstvena senzacija dneva. L. K. Pogled v nj< feovo izbo Lfftboi mmmMB.. „ človek, ki ima 63*000 lun vožnje in dober milijon gostov za sabo Nebotičnik poznate vsi in nebotičnik po- meni za Ljubljano še zmerom zanimanja in občudovanja vredno posebnost, se pravi, predvsem za tujca. Tri dvigala teko noč in dan v višino petdesetih metrov navzgor in navzdol, tja do kavarne in ponoči do bara, še nadstropje više. Približno 28 sekund traja takšaale vožnja z dvigalom skozi deset nadstropij; torej opravi dvigalo ob velikem navalu lahko tri vožnje v dveh minutah. Ker je zdaj na višku sezona sta- tistik in letnih obračunov, pobaraš veziča dvigala aH drugače liftboya, g. Rudija Bužgo, naj ti pove še kaj zanimivosti v besedah in številkah iz svojega poklica. Ljubeznivo in rade volie se odpove, kakor hitro najde nekaj prostih minut za pogovor. G. Bužga je naj. tarejši vozač, saj nepre- trgoma službuje že sedem let. Povprečno opravi dnevno 250 voženj z dvigalom hi njegov delovni čas traja sedem ur na dan. če vzamemo zdaj višino petdeset metrov v obeh smereh, gor in dol, dobimo zani- mive številke. Dnevno prevozi namreč oko- li 25.000 metrov ali 25 kilometrov. Na mesec 750 ki'ometrov, na leto 9030 kilo- metrov. V sed nih letih je torej prevozil celih 63.000 kilometrov. Premer zemlje znaša 40 000 kilometrov, to se pravi, da je prevozil v vsej svoji službi tolikšno daljavo, da bi s to potjo lahko enkrat in še po'krat predrl zemeljsko oblo. — Veste, pripoveduje g. Bužga. moja služba ni kar tako preprosta in lahka. Poleg zmerom čuieče pažnje mora človek v našem poklicu ohraniti zmerom sveže živce, biti priljuden, ustrežljiv in ljubezniv z gosti, česar se v veliki meri ne moreš kar tako p.iučiti, če ti ni že v naravi. Ve- deti je treba mar ikaj, poznati ljudi v nji- hovih navadah, že na pogled presoditi in uganiti njihove želje. Seveda, prerok in vse- vedež nisi. In se ti na priliko tole zgodi: Vstopi v lift gost s petimi damami, z vse- mi se prijateljsko tika. Prihodnji dan pa spet pride, sam, in me vpraša, ali ni morda njegova žena v kavarni. Zdaj pa presodi, katera izmed tistih petih dam je bila nje- gova žena. O, koliko pisanih zgodb in deli- ka'nih zgcdbic slišijo moja ušesa in naj- dejo v mojem spominu za vekomaj zaprt grob. Lahko rečem, dosti tragedij, afer in skrivnostnih zadevic izveš med ljudmi v e tistih nekaj sekundah vožnje z dvigalom. Na tej večni poti navzgor in navzdol se seznaniš in spoznaš z neštetimi ljudmL Prav nič ne pretiravam, če trdim, da sem prevozil vsa ta leta daleč preko milijona gostov. Kar računajte: vsakokrat jih pre- pelje dvigalo povprečno štiri, pet. Ni ga skoraj tujca, ki se ne bi pri obisku Ljub- ljane povzpel na nebotičnik, da ne govorim o domačinih. Ljubljana ni velika, skoraj vsakega Ljubljančana poznam vsaj na vi- dez. Nesreče ničem v vseh sedmih letih do- živel, saj so moderna dvigala pošteno za- varovana proti nezgodam. Kvečjemu se včasih zgodi, da zastane in obtiči dvigalo med vožnjo, kadar po vsem mestu kakšna reč prekine električni tok. Takrat sem pri- ča tragikomičnih prirorov nepotrebnega strahu in je treba dosti opravka, da pre- plašme pomirim in potolažim. Zdaj pa oprostite, saj vidite rdečo luč — znak, da moram odpotovati... tr ne jezi se Neki ugleden francoski biolog pripove- duje v obširni znanstveno utemeljeni raz- pravi, da je^a, razburjenje in slaba volja tako škodljivo učinkujejo na človeški orga- nizem, da v veliki' meri krajšajo človeško življenje. Po njegovem bi ljudi lahko raz- delili v »desne« in »leve«. Leve imenuje tiste, ki se vznemirjajo že za vsak prazen nič. in pa tiste, ki imajo posebno naklonje- nost do mržnje in zavisti. Taki ljudje so po navadi kratkega življenja, medtem ko ljudie blage narave, ki niso zmožni zlob- ne misli o sočloveku in ki se ne dajo za vsako malenkost spraviti iz ravnovesja, mnogo dalje živijo. Francoski biolog na- vaja za primer iz zgodovine, da ljudje, ki so sejali sovraštvo, maščevanje in uniče- vanje, v splošnem zelo zgodaj umirajo. Ljudje, ki se hitro razburijo in ujeze all ki nosijo v sebi zle nakane, s to jedkostjo sami sebe zastiupljajo. Na ta način one- mogočajo redno delo žlez, da izostanejo hormoni, ki so potrebni za ohranitev zdra- vega organizma. ASTRONOM — Brat mi je pravil, da so v vsemirju zvezde, ki so tako daleč, da bi z najhitrej- šim avtomobilom potieboval tisoč let do njih. — Kako pa tvoj brat to ve? — Kaj ne bi vedel, saj je šofer! DRUŽINA Gospa (služkinji): »Ana, meni se zdi, da z našim gospodom nekaj ni v redu. Zadnje dni opažam, da lazi za našo stroje- pisko!« Ana: »To pa že ne verjamem! To govo- rite samo zato, da bi bila jaz ljubosumna!« NI DOBRO VIDEL Janez se ziblje v zgodnji jutrnji uri pi- jan domov, pa nanese nesreča, da se zalet? v neko žensko. »Salamenski pijanec! Krava neredna Kozel natreskaniU ga nahruli ženska. Presenečen začne Janez mežikati: »Je} kaj sem že doma?« V 12. št. lanskega »Lovca« je priobčil g. S. Lapuh bajko o »ženi na Poljanah«, imenovani tudi »Torkarjeva baba«, ki jo imenuje »lovska pripovedka«. Z ozirom na vsebino pa bi o njenem lovskem značaju imel lahko marsikdo pomisleke: Grajska gospodična, ki je stala na skali pričakujoč di.jadi, medtem ko je neka zver napadla v b.ižini slabotnega starca, ni dovolila os- talim lovcem, da bi mu priskočili na po- moč! l isec skuša prikazati pripovedovano kot verjeten in resničen dogodek iz ža- lostne zgodo . ine slovenskih tlačanov, v re- snici js pa zelo neverjeten in izmišljen. Za- radi s.oje »trdosrčnosti« je okamenela (cka'a. t3kšia geološka troba kakor je n. pr. »Igla« pri Lučah). že to kaže, da je s o/ bajna in nozgodovinska. Pripomba pisca, da nastopjjo hudobne grajske žen- sko v rlov nsk h pripovedkah kot kače tam kjer »je v rodb nski tra^edji igral vlogo st. up :, ni pravilna (gl. Kelemina »Bajke«, pa J nka C roična /Gradovi in graščine«!), k^r pomeni kača »umrlega dubac tudi v raz ?di:ah. ne snmo v čritih bajkah. Gka rni ev nima z grajskimi trdos čno- stmd n'č opraviti ampak je zn?či'na ka-en, ki pri le od dobrega boga lovca Peruna. Perun da okameneti n. pr. za krivo prisego, ker je tudi čuvar prisege kot lunin bog. PriTi^r: okameneli ii i; v Cvovcu, okame- nela deklet sv. Hil legarde Divji lovec, ki je trd^srčen in strriia v križ (prvotno v s eto. prep^'e^pno žival), tudi okam^ni (Kolemina). Z?to smatram, da je tudi ta i lovka »okamenela« ker ie trelo-rčm stre- ' ljalo živa'i k: bi -I*1 — "—"e-uno- vem lo* skem zakonu. Perun je bil r bogovi nekak sodnik, ki je ka^iiuval vsako na Poljanah" krivico! Tako je kaznoval tudi našo »babo na Poljanah« z okamenitvijo, ki je njegova najhujša, najstarejša in najbolj pristno mi- tološka kazen! če bi slovenska bajka kaznovala z oka- menitvijo trdosrčnost grajske gospode, to bi imeli pri vsakem gradu tako povestico! Tak kamen, kakšna je »Baba na Poljanah«, se sicer najde še marsikje, a za bajko take skale tudi ni treba; dobra je.vsaka skala! V tej zvezi je zanimivo, da je v neka- terih lunarnih bajkah temna luna (divji lovec ali divja lovka) — kamen (Siecke, »Südogerm. Mythologie«)! Bajko o »babi na Poljanah« je dal na- tisniti najpiej Mat. Samostal. v »Dunaj- skem zvonu« 1. 1879., kakor vidimo iz »bajk« Kelemine (S. 398.), kjer je posneta pod št. 219. z naslovom »Baba nad Kočno« v V. delu »Svet in njega ureditev«, torej kot nelovska snov. Kelemina torej verja- me v zgodovinsko ozadje bajke? Mislim, da, ker bi sicer poiskal mitološko jedro za kaznovano lovko, če pa ta ženska ni mito- loškega izvora in se je njena trdosrčnost pokazala slučajno na lovu t* b-i^a ni lov ska in lovca ne more zanimati. O njer lovskem izvoiu in njeni starosti pa sem uverjen že zato, ker gre za skalo, ki je kolikor toliko podobna »ženski« in ki je zaradi tega za-imala človeka od začetka. Take skale sodijo naravnost v kult prvot- nega človeka in ta je bil lovec. Tako je to tajnostno bitje (divja, tu trdosrčna) lovka od bog ve kdaj! Drugo, kar je gotovo, je njena »smrt« — izprememba v skalo in tretje njen zločin »trdosrčnost«, bolje kru- tost na lovu. če je hotel pripovedovalec pokarati nje- no brezsrčnost in brezčutnost, je imel iz žena na Poljanah tlačanskega življenja več kot dovolj snoi, ne pa baš lov Izbrati je mo.al lo.sko sce- 1 nerijo, ker je bila »baba nad Kočno« v bajki že gotovo kot lovka in kot hudobnica znana. No, in rešil je svojo nalogo, kakor je znal ali si izmisUl, ker o lovskih bogovih ni vedel kaj več. če poizkusimo rekonstruirati to bajko, imamo na eni strani kaznujočega boga Peruna, ker je samo on ta, ki v naši mito- logiji okamenjuje in kaznuje krivce in je tudi dobri bog-lovec od začetka. Perun je torej okamenil trdosrčno lovko, kakor za- sleduje njegov nasprotnik, divji lovec nje- govo ženo (ali žene-žalke) in jih pobija in žre. V značaju dobrega lovca pač tega po- bijanja in žretja ni, ampak — okamenitve! Kakor je prvotno lovsko božanstvo postalo »grof« Lambergar ali kratko ljubljanski »grof«, tako je okamenela boginja postala »grajska« gospodična. Pripovedka je na- ravnost vzorno neverjetna, torej izmišlje- na. Krutost grajskih ljudi se simbolično pretirava, kadar je govor o kakem namer- nem mučenju. Vsa krutost gospode je iz- virala iz njenega egoizma: iztisnuti iz suž- nja čim več dobrin zase. Vse drugo je čr- tati iz zgodovine in vpisati v dobro — narodni poeziji, če naša gospodična z uži- vanjem gleda, kako divja zver trga ra- njenega, onemoglega starega moža, ki se ji ne more upirati, in svojemu slugi ne dovoli, da bi mu šel nr> r>omoč, kaj je to lrugcga kakor — poezia! ? Pa še nekaj. Grajska gospodična je ime- la mesto na skali, ki, recimo, je boljša. Ali je sama čakala s slugom Ker to ni verjet- no, so bili v bližini še drugi lovci na preži. Zakaj ti niso prihiteli na pomoč? Gospo- dična bi gotovo prva zagledala zver, ker je ime'a najboljše mesto ln vendar ni strelja- la, čeprav je divja zver kot plen lovska čast. Ni streljal ne sluga, ne starec, ne kdo drug. čeprav je zver napadala. Bodisi k^korko'i "tvar je sumljiva dovolj poseb- no, če je bil »starček« gonjač in gospo- dična ni imela nobenega grofovskega lovcc. v bližini, ki ne bi vedel za podle in per- verzne slasti gospodične. Trdosrčnost »gospodične« je bila druge vrste, ki pa taka ni zanimala kmetskega pripovedovalca; to je bila trdosrčnost lov- ke nasproti divjačini, ubijanje zaradi ubi- janja in strasti! In zato je bila tudi kazno- vana, da je okamenela. Omenil sem že, da je bog gromovnik tisti, ki kaznuje z okamenitvijo. Ta pa je — lovec, kakor sem dokazal o Perunu, Kresniku i. dr. (»Lovski izvor dualizma«, Lovec 1939.) Hudobni gromovnik kot divji lovec zasleduje dobre boginje lovke ln razreže in celo poje (istobitnosi človeka boga z živaljo), ker mu pač branijo loviti, kakor bi on hotel. V pričujoči bajki, če sem jo prav razumel, pa imamo dokaz, da tudi dobri bog lovec, sovražnik divjega, zasleduje zle boginje lovke, ki lovijo tako kakor divji lovec »trdosično« in jih kaznu- je z okamenitvijo. Ta okamenela ubijalka, katere spomina bi danes več ne bilo, da ne stoji skala v prastarem lovišču, je imenovana tudi »Tor- karjeva baba«. Ker ne morem vedeti, v kakšnem razmerju je ime kmeta Torkar- ja s skalo, tudi ne morem odločiti, ali smemo za razlago boginje na Poljanah pri- tegniti to ime, kar bi me zelo mikalo, ker pomeni Tork3r »ropotarja (priimek Ro- potar), grmečega«, kakor Torka, Torklja. Ta Torkar kot gromo'm'k bi bil mož zle lovke, torej zlo bitje, kakor je videti t- v bajki o kresniku, ki je kot dobri »gro- movnik« prevzel blisk, dočim je grom ostal zlemu, zares — gromovniku! S tem, upam, sem pokazal, da je ta bajka zares lovska, samo od nelovske fantazije pokvarjena. Ado Makarovič