Izhaja vsak daa mM as* in praanikov. laaued daily except Saturday», Sundays aad Holidays. MMMMSMWMSM PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In uprsvniškl prostori: MftT South Lawndala Ava. Office of Publication! 2647 S. Lawndelu Ava. Telephone, Rockwell 4904 ,ETO—YEAR XXX Geaa lista je 96.00 ei«tWr January 1«. IM«, at tka puat-atttar ai CWeeeu. lUieeêe, und» th« Art of Coasraa* of Merck I. im. CHICAGO. IM.., PONDEIJEK. 1. FEBRUARJA (PEU. 1), 1937 Subscription 96.00 Yearly RTEV^-NUMBER 21 KONFERENCA 0 A VTNl STAVKI SE I RAZBILA Predsednik korporaci-je obdolžen kršenja dogovora DELAVSKA TAJNI. CA SE JEZI Washington, D. C„ 30. jan.— Alfred P. Sloan, predsednik kor-poracije General Motors, je sinoči informiral delavsko tajnico, da se ne bo držal dogovora, ci ga je sklenil z njo na tajni (onferenei. Avtni magnat je na tem sestanku pristal, da se bo [Hizval povabilu michiganskega Kovernerja Murphyja in obnovil pogajanja z unijo avtnih delavcev, da se stavka poravna. Po konferenci je Sloan odpo-oval v New York. Kmalu potem ie preklical dogovor, katerega je iklenil z delavsko tajnico. Slednja, ki je bila uverjena, da je uspela s svojo zadnjo potezo, je >bvestila Johna L. Lewisa, načelnika Odbora za industrijsko jrganizacijo, naj se pripravi na mirovna pogajanja, toda Sloan ii je prekrižal račune. Delavska tajnica je bila pre-»enečena, ko so se njeni poskusi, ja privede obe skupini, ki sta tavojevani v tej borbi, skupaj, zjalovili, ker je Sloan kràil sklenjeni dogovor. Detajli tega dogovora niso bili pojasnjeni. Washington, D. 30. jan.— Predstavniki administracije in ielavaki voditelji so razočarani, ter je Sloan preklical dogoVOf ¡clede obnovitve pogajanj z uni-o avtnih delavcev, katerega je sklenil z načelnico federalnega Jelavskega departments. Obdolžili so ga, da je prelomil oblju-io, ki jo je dal delavski tajnici na tajni konferenci. Sloan je po prihodu v New York izjavil, da ga je delavska tajnica povabila v Washington, [ločim je ona rekla, da je Sloan v telefonskem razgovoru z njo prejšnji večer izrazil željo, da hoče konferenco. Governer Murphy je tudi imel telefonski razgovor z delavsko tajnico in u-radniki korporacije, na kateri bi imeli razpravljati o končanju konflikta. Kakor hitro so federalni in delavski uradniki izve-»leli, da je Sloan v naglici odpotoval v New York, jim je bilo jasno, da se je avtni magnat namenom« izognil konferenci. Na vprašanje reporterjev, ki *o tfa stavili Sloanu po tajnem ostanku med njim in delavsko tajnico, je Sloan odgovoril, naj \ I » rasa j o delavsko tajnico, ksj »ta govorila na tem sestanku. ' Situacija je zelo delikatna", je n'kel Sloan. "Rečem le to, da ^ m bil povabljen na sestanek z delavsko tajnico in da «va razpravljala o stavki. Odšel aem iz Washingtons, toda prej aem obljubil delavski tajnjci, da bom govoril z njo o razvoju situacije" •lohn L. Lewia je včeraj izjavil, da odobrava zahtevo delavske tajnice, ki jo je nasloVtya kongresu, naj sprejme zakon, «la ne |H>veča njena oblast intervencije v stavkah. Načrt, ki je zdaj pred kongrenom, določa, da morajo delodajalci odzvati pozi» om delavake tajnice, kadar "kliče konferenco v avrho pora \ nave industrijskih konfliktov. Willism Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je ■edaj i z ja v jI, da nasprotuje temu načrtu. MAmeriAks delavake federacija je proti temu. da bi kongrea «prejel sakonaki načrt ki daje delavskemu depart men-tu oblast prisiljene arbirlaže in-duetrijakih sporov," je dejal Çreen. AccepUnce for wailing at special rata of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorised on June 14, 1018. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnrn Domače vetti Milwauike veaU Milwaukee. — Zadnje dni je umrla pionirka Fannie Grzin v visoki starosti 81 let. Doma je bila od Metlike v Beli Krajini, odkoder je prišla v Ameriko pred 36 leti in vso tq dobo je preživela v Minnesoti, pred šestimi meseci se je pa preselila k svoji hčeri v Milwaukee. Bila je trikrat vdova in zapušča poleg omenjene še drugi dve hčeri in sina. — John Vidergar je odpotoval na obisk svojih sorodnikov in prijateljev v Californiji in Montani. Gertrud Herga je tudi odšla na obisk v Calif orni j o, dočim se je Johana Recelj za stalno preselila k svojemu sinu v Mobile, Ala. — V okrajni bolnišnici, kjer je bil operiran, se nahaja Fr. Vertačnik. Nov grob v Pittsburghu Pittsburgh, Pa.—Zadnje dni je tu umrl Jos. Adleiič, star S3 let in rojen v 2uničih v Beli Krajini. V Ameriki je bil 34 let in tu zapušča šest odraslih o-trok. Poroka Broughton, Pa. — Tu sta se poročila Viljem Petrovčič in Josephine Fajdiga. Nevesta je mlada članica SNPJ. Obilo sreče! Podlegla operaciji New York. — Zadnje dni je umrla na posledicah operacije rojakinja Roza Svetlin. Se en grob v New Yorku Gowanda, N. Y. — Tu je u-mrl Rafael SladiČ, star 54 let in rojen v Sevnici pri Mirni na Dolenjskem. V Ameriki je bil dvakrat, skupaj okrog 25 let in tu zapušča ženo, dva sinova in hčer. Pionir umrl v Pennl Johnstown, Pa. — Tu je umrl John Lavše, star 60 let in rojen v Mokronogu na Dolenjskem. V Ameriki je bil 35 let in bil je član društva 82 SNPJ. Iz Clevelanda Cleveland. — Pred nekaj dnevi je umrla v bolnišnici Ana Bole, roj. Plut, stara 56 let in doma iz Bogdanje vasi pri Žužemberku na Dolenjskem. V Ameriki je bils 35 let in tu zapušča andern otrok. Bila je * članica SNPJ. Nov grob na farmah Willard, Wis. — Zadnje dni je tu umrla Mary Petkovšek, roj. I Grmovšek, doma iz Ajdovca na Dolenjskem. V Ameriki je bila 38 let. Cian umrl Keystone, W. Va. — Po kratki bolezni pljučnici je umrl Luka Pavelič, star 42 let in doma iz Bukovca pri Cirkvenici na Primorskem. Bil je član SNPJ in tu zapušča ženo in štiri mladoletne otroke. AVTNAKORPO-RACIJAlSCE NOVO INJUNKCIJO Izgon stavkarjev iz tovarn v Flintu GOVERNER ODKLONIL INTERVENCIJO Detroit, Mich., 30. jan.—Odvetniki korporacije General Motors so apelirali na Paula V. Gordolo, načelnika okrožnega sodišča v Flintu; Mich., naj izda injunkcijo proti avtnim atav-karjem, ki bo okupirali tovarne v Flintu. Sodnik je nato naznanil, da se bo zaslišanje o peticiji korporacije pričelo v pondeljek. Začasno injunkcijo proti sedečim stavkarjem je korporacija izposlovala pred dvema tednoma pri sodniku G. D. Blacku, a je nihče ni skušal enforsirati. Avt-na unija je namreč ugotovila, da ta sodnik lastuje veliko število delnic korporacije General Motors in ga obdolžila pristrano-sti. Black je pozneje priznal, da poseduje delnice te korporacije. Peticija, ki je bila predložena sodniku Gordolu, zahteva takoj» šnjo izpraznitev tovarn. Dalje hoče korporacija ustaviti piketi-ranje, da se bodo delavci lahko vrnili na delo. Medtem se je u-nija delavcev obrnila na državne avtoritete z zahtevo, naj nastopijo proti kompanijskim po-bojnikom, ki so zadnji četrtek hapadli in pretepli tri organizatorje, nekega drugega pa ugrabili. Odvetnik unije Larry S. Davidaw je naznanil, da* bo vložil toibo proti Članom drhali, ki so napadli organizatorje. Flintaka zveza, stvor avtne korporacije; je ]>ozvala governer ja Murphyja, naj da oboroženo zaščito delavcem, ki se hočejo vrniti na delo v Flintu, toda governer je zahtevo odklonil. V odgovoru pravi, "da je nedavno pridobil obe grupi, ki sta za-vojevani v tej borbi, za poravnavo spora in je vse kazalo dobro, dokler ae ni vaša organizacija vmešala v zadevo." Korporacija General Motors je naznanila obnovitev obrata v tovarnah Chevrolet Co. v Flintu in da se je okrog 6000 delavcev že vrnilo na delo, obenem pa je pristavila, da bo obrat obnovljen v tovarnah Fisher Body Co. Kriza japonske vlade se nadaljuje Militariati zmagujejo v konfliktu Norvežan ovrgel obtožnico v Moskvi Socialistični urednik in poslanec izjavil, da se je Pjatakov zlagal Onlo. Norveška. 30. jan. — Konrad Knudaen, urednik socialističnega lista in socislistični poslanec v norveškem parlamentu, je včeraj brzojavil v Moskvo sledeče: "Gregorlj Pjatakov, bivši komisar za težko induatrijo v Sovjetski uniji, je pred sodiščem izpovedal, da je v docembru 1935 obiskal I*me Trockija v Oslu in da je prišel v Oaio z letalom iz Berlina. To je laž Trockij je bil takrst moj goet in jaz aloves-1 no izjavljam, da Pjatakov ni obiskal Trockija v decembru 1936. Sploh ni Trockij imel nobenega obiakovalca is Berlina in norveške oblasti lahko potrdijo dejstvo. da omenjeni mesec leta 1986 sploh nI bilo nobenega letala u Berlina v Pslu. Tokio. 30. jan. Vsi |*>akuai generala Kazušige Ugakija v zadnjih petih dneh, da bi organiziral civilno vlado, ao padli v vodo in Ugaki je tčeraj vrnil mandat m i kad u Hirohitu. Ugaki je bil tako jezen nad militariati, ki ao mu pri vaakem koraku stopali na prate, da je odstopil kot general iz armade in javno ožigosal militariate kot "kllko mta dih intrigantov, ki predstavljajo veliko manšino armade in mornarice". Mikado je potem dal generalu Sendžuru Hajašiju mandat za aeatavo nove vlade Politične stranke ao zavzele napramten. Hajašiju stališče "počakajmo, da vidimo". Hajaši ae amatra. da je do neke mere liberalen, vendar je precej naklonjen miliUristlč-ni ideji, namreč da mora armada kontrolirati civilne elemente. Hitler spej trga jski pakt Jugo»le< prij ♦ . —— Berlin, 31. ji Hitler je včei voru pred |a mu je Mj n. — Diktator v svojem go-ikim državnim 7Sc na teden za hrano brezposelnih Houston, T«*.—Tukajšnje ra-lifne oblasti ao prišle do zaključka, da zadostuje 76c na teden sa prehrano posameznega "klten-U." Bvpj zaključek so uveija-yjle s znižanjem relifa za 25',$. zborom raztrgal] nadaljnjo točko v versajskl mirovni pogodbi, katera se glaaf, jda je Nemčija zakrivila svetovno vojno. Nadalje je naznanil, da državna banka in državne železnice v Nemčiji niso več pod mednarodno kontrolo. Na temelju mirovne pogodbe je Nemčija zastavila zaveznikom državno banko in železnice kot poroštvo za odplačevanje vojne odškodnine. Hitler je govoril dve uri ob priliki štiriletnice, odkar je prevzel diktaturo Nemčije. Njegov največji triumf v Itirih letih je da je Nemčija spet enakopravna med. velesilami in da je spet oborožena. Njegova prihodnja pridobitev mora biti povrnitev kolonij. V Španiji nima nobenih teritorialnih interesov.- On Je za mir — toda z boljševiško Rusijo ne more biti nobenega kompromisa in nobenega sporazuma. Angleškemu zunanjemu ministru Edenu je odgovoril indiqaktno, da Nemčija ni Izolirana; ima pogodbe z Italijo, Japonako, Avstrijo in Poljsko ter prijateljske odnoia-je z Jugoslavijo, Bolgsrljo, Grčijo, Portugslsko in nacionalistično (FrancovO) vlado Španije. Apel francoskega ministrskega predsednika Bluma za mir je Hitler docela ignoriral. Dunaj, 31. jan. — Hitlerjev včerajšnji govor Je bil prvič oddajan po radiu po vsej Avstriji. -^- Mooney izgubil najnovejšo bitko Poštena in nepristranska obravnava, se glasi odlok San Franclaco, Cel., 30. jan.— Tom Mooney, sloviti delavski jetnik, ki Je bil obsojen ns smrt in pozneje pomiloščen na dosmrtno ječo v zvezi z eksplozijo bom-l»e, ki je ubila deset ljudi leta 1916, ko se je vršila parada za vojno pripravljenost v San Franciscu, bo moral še ostati v ječi. A. K. Shaw, razsodnik, kateremu je državno vrhovno ao-dišče poverilo ponovno preiskavo Mooneyjevega slučaja, je zdaj podal odlok, v katerem Je Mooney ju odrekel svobodo v smislu procedure habeas corpus. Shaw, ki je zasiišul Mooneyja in veliko število prič, je dejal, da Mooney ni bil žrtev omrežen j a. kakor trdijo njegovi zagovorniki, pač pa vsa predložena evidenca kaže, da je imel pošteno in nepristransko obrsvnavo. George T. Da via in drugi Moo-neyjevi odvetniki ao pri zaališa-nju pred aodnikom trdili, da je državni pravdnik, ki Je proaeku-tiral Mooneyja, potlačil vao evidenco, ki je bila v prilog Moo-neyju. Ou je dobil tudi ljudi, ki ao po krivem pričali proti Moo-neyju. Franklin A. Griffin, sod-nik, ki je predsedoval obravnavi proti MooneyJu, je pri t#m zaslišanju naatopil kot Mooney je-va priča. Trdil je, da Je po dolgi študiji tega »lučaja prišel do prepričanja, da je Ml Mooney žrtev omrežen ja in po nedolžnem obsojen. Ta in izjave drugih prič niso prišle v poštev v tej razeodbi. "Ugotovili smo, ds Je imel Mooney ßöfeeno in nepristransko obrsvnavo," pravi Shaw v svojem odloku "Odrečene mu ni bile nobena pravic« kot ameriškemu državljanu, noben prlvi legij v smislu uatsvc Združenih drla v. Naovrgljivo je dokazano, da ni bilo nobene zarote proti Mooney Ju s str s ni državnega tožilca alf. katerega drugega urad nika, ki j» representee! državo POPLAVA SE RAZTEGNILA NA DRŽAVO MISSOURI Več stotisoč akrov zemlje pod vodo NEVARNOST ZRUŠI-TVE NASIPOV Caire, III.. 30. jan.—Vode li ohijske doline ae zdaj valijo v kotline ob reki Mississippi, kjer je armada delavcev zaposlena pri utrjevanju nasipov ob tisoč milj dolgi črti. Avtoritete so odredile popolno evakuacijo prebivalcev is mesta Paducah, Ky., ki je pod vodo. Druga mesta in vaai od Hickmana do Bele reke v Arkan-aasu bodo tudi izprasnjena. Iz Jefferaonvilla, Ind„ so se vsi prebivalci isaelili. Okrog 26,000 ljudi je doslej prlllo v Memphis, Tenn., kjer ps zdaj razaajata pljučnica in influença. Iz Caira je* pobegnilo okrog 10,000 prebivalcev. Vojaški Inženirji so včeraj naznanili, da imajo poplavo pod kontrolo. Voda se je ob velikem nasipu dvignila 68 čevljev, toda nasip js vzdržal pritisk. Mesto Memphis, Tenn., je po-stslo zavetje prebivalcev, ki so se morali umakniti is nižin ob reki Mississippi. Sem bo v pondeljek prišel Harry L. Hopkins, nsčelnik federalne relifne administracije, ki bo po navodili) predsednika Rooeevelta nadziral sanitacijska dela v poplavljenih krajih. Položaj v Louisvillu, Ky.. se je nekoliko izboljšal. Mesto se Je pričelo iskopavsti is blata, ko je voda odtekla iz nekaterih mestnih predelov. Poplava ni napravila tako velike Ikode kakor ao prvotno domnevali. Velika poslopja v glavnem delu mesta so nepoškodovana. Elektrarne ao obnovile obrat in rsllfnl delavci in vojaštvo zdaj Čistijo ulice. Skoda, ki jo Je povzročila popis va, Je največja v rezidenč-nih distriktih. Rehabilitacija je v teku tudi v Cinclnnatlju in drugih mestih ob reki Ohio, ks-tere je zalila voda, ko je ta reka prestopila bregove. Hlkeaton, Mo., 30. Jan.—-Ozem< Nove zmage špan-skih miličnikov Deževni nalivi pomagajo lojalistom Madrid, 30, jan. — Poveljstvo španske milice nasnanja, da ao miličniki zadnje dni skoro brez boja okupirali velik kos teritorija med univerzitetnim pred-meatjem in parkom Časa de Campom, zaptfdrrt) od Madrida. Okupacijo'so izvršili v hudem dežju in megli, ko so fašisti čepeli vsi premočeni v svojih jarkih, v katerih je bilo do tri čevlje vode. V kolikor ni bilo fa-listov pobitih In ujetih, so po-bsgfiili. Fašistična posadka v univerzitetnem okraju je vsled tega ostala docela odrezana od svojih linij. Včeraj so fašisti skušali re-okupirati izgubljeno ozemlje, ali bili ao odbiti z velikimi izguba-mi. Milica je že utrdila pridobljene postojanke. Ta zmaga je zelo okorajžila vladne čete in meti brambovci v Madridu Je zavladalo dobro razpoloženje. lovzročil! ogromno škodo. Zad-I je ob 27 milj dolgi črti v državi 1 ,,jM Veat se glasi, da so zahtevali Missouri, od New Madrida do Birds Pointa, je zalila voda, ko ao inženirji obrnili tok voda reke Ohio na miaaourako stran, da rešijo meato Cairo, III. Visoki nasipi ob tem meatu, kjer se reka Ohio steka v reko Miaalsslp-pi, najbrž ne bodo mogli vzdržati silnega pritiaka. Ce se IxhIo porušili, bo vods poplavila meato. Prebivalci ao Že pripravljeni na l>«g v višje kraje. Farmarji, rellfni delavci In federalne čete utrjujejo nasipe, de zajezijo poplavo. Veliko število ljudi se Je že izaelllo v druga mesta, ki jim ne preti nevarnost poplave. Rdeči križ in druge organizacije ao prevzele oskrbo re-vežav, ki so morali zapustiti avo-je domove. Hiše v New Madridu In drugih mestih v nižinah ob reki Mississippi ao pod vodo. V rezi-denčnem diatriktu New Madrida štrle Iz vode le streha hiš. Ped*- že 57 človeških življenj. Pristanišče v Leixooau, Portugalska, je uničeno. Okrog trideset ribi-ških ladij in tovornih parnlkov, ki ao bili v tem priatanišču, ae <'oyoar*n. Mehika, 30. jan. — Leon Trockij je sinoči nsznanil, da bo a|>elirail na Ligo narodov, naj zasliši njega in predstavnike Stalinovega režima v Rusiji pred nevtralnim tribunalom. B-dino na ta način je on lahko od*' vssan od Infamne obtožbe v Mo. akvl, da Je on (Trockij) "glav-ql zaveznik Hitlerja in japonskih milltarlatov v zaroti proti Sovjetski uniji". Moskva, 30. jan, — Sovjetsko vrhovno sodišče je danes zjutraj izreklo obsodbo nad sedemnajstimi boljševlkl, ki so priznali krivdo velelsdaje. Obsodba «a glasi: Kari Radek, žurnalist In glavni zarotnik — deset let ječa. Gregor Sokotnikov, btvti sovjetski poslanik v Londonu in drugi glavni zarotnik, tudi deset let ječe. Vladimir Amold taki-sto na 10 let zapora in Mihail Strolov ns osam let. Ostalih 13 obtožencev je obsojenih v smrt s ustrolltvljo. TI so: Gregor Pjatakov, bivši komisar ss težko Industrijo; l*on Serebrlakov, bivši pomožni po|tni komisar; J. A. UvAlo, bivši pomožni Železnilkl komisar; Nikolaj Muralov, 604etnl bivši poveljnik rdeče gsrnislje v Moskvi, najstarejll med obeo-Jenel: Ivan A. Knjasev, bivši lef ruskih južnih železnic; J. N. Drobnis, bivši tajnik moskovskega sovjsta; Mihail Boguslav-skij, bivši član prsildija v moskovskem aovjetu; HergiJ RataJ-čak, bivši šef kemljake induatri-Je; Boria Norkin, bivli šef mu-nlcijakega trusta; J. p. Turok, bivši šef urslske železnice; A. fteatov, Ivan Graše in Gregor Pušin. Obsojenci imsjo 4S ur čaaa, ds apelirajo na centrslnl Isvrle-valnl sovjetski odbor zs pomi-loftčenje, tods |»omilo!č«fiJa naj-brže ne bo in smrtna obaodba ae Isvršl enkrst prve dni prihod-njoga tedna. V kratkem se sačne tretji Je potopilo. Vea (Kimoraki promet ob obali Podtugalake je pa- p^^proH Nikolaju RuharintJ, rallzlran. bivšemu uredniku oflclelnega Vihar Je deloma razdejal po- stajo britske admlralitete v G! braltarju Iti velike bojne ladje ao morale oatatl v zalivu. Več parnlkov, kati«re je orkan, ki Je drvel t brzino 90 milj na uro, zajel na odprtem morju, Je po-slalo klice na pomoč, Kuaki jiar- ¡ nik I rt là ae je potopil v bližini Why t by ja, toda moštvo ae Je rešilo. Pilni deževni nalivi v južnem delu Francije ao povzročili veliko škodo. Nekatere reke ao fte prestopili* bregove in poplavite Sporazum med nižine Brignoles in druga me momar§himi »tavkarji sovjetskega organa Izvestlj, Aleksandru Itlkovu, ki Je po Leninovi smrti leta 1924 naaledll Lenina kot predsednik vlade, In proti velikemu številu oatalih boljševlkov, ki so bili aretirani iadii je i ase. Vse kaže, da »talin nsmerava pomesti s vso opo-sleljo, to je s pristaši Trockija. kolikor jih je še ostalo v Kualji — in gotovo Jih je le mnogo tisoč-. sts v tem di'lu Francije ao po-plsvljena In vode še naraščajo, ralne četa pod povelj ništvom ga- ---— nerala Qraiga bodo sodelovale NmVaja ratificirala pri evakuaciji pol milijona pre- ^^ otrokk9ga j.la <'arson City, 90. Jan. — Kno-zbornlčna zbornica (brez senata) države Ncvade Je včeraj ratificirala amendment federalne ustave za odpravo otroškega mezdnega dela. To je doslej bivaicev v dolinah ob raki M is slsslppi, če nasipi ne bodo mogli vzdržati pritiska vode. Crsig Je dejal, da reka Missfssippi počasi narašča in upe. da ne bo podrla nasipov, ker ao deževni nalivi ponehali, toda pripravljen Je na vse. V louisvillu, Ky„ Clncinnstl-ju, O., in Kvanavillu, Ind , je voda upadla, toda mrzio vreme in anag sts povečale trpljenj« pre- da šalila vse maatne predele, Vo- rr*™ Lel'l'V. TTT T' «1» )• <*1 dveh do dvaj. bivaicev. Pljučnica In druge bo- » ' ■ . imrničs leznl so že pobrale veliko števl- ^Ä^vs^ J.tt lo ljudi. Pad urah, K y- 30. Jan — V tem mestu vlada kaoa, ker je vo- in delodajalci Man Francisco, ( :aî>> Jan-Ohe grupi, mornaraki slgvksrjl In repreiuHitantJe perobrodnih družb ata naznanili doaego kom-promiaa, ki ho olajšal nadaljnja pogajanja, da se stavka monar-akih delavcev, ki Je sejala pri-aUnišča ob za|iadni obeli in pe-ralizirala pomoraki promet, kon- «r-'" "tfSüyfsjyss predsednik diatriktne organizacije /.ves« priataniščnlh delav-* rev, ata naznanila, da je prišlo do aporasums glade mesdnega vprašanja In delovnih ur. Sedaj ae bodo pričela pogajanje med représentent! perobrodnih drutb in uredniki drugih mor- amendments in |>otrebnih Je 10 drlev, de ga odobre. moralo 26,000 sapuatiti mosto. A v-tor I teta so sgradile šotorišča v Cellfornljo ne Mooney Ju." I jutnem delu države, kamor p«v narekih unij, ki ao savojevane v >brsvnsvi proti šiljsjo prebévsk» Iz poplsvlje-, sUvki. da ae bSillB^, M tn^S , nlh mest In vasi. te vel mesecev, poravna. PB 03VETA PROSVETA TBI BN LIGHTEN MENT BUSOO MM LASTNIMA slovensas II POOrOtXI JSDNOTS Wtl! «Tm*!! h Lu ! m CW«a»a tIM m ml« M*. MM m 9* M»i w to J* mm pmrnl IU.) m *r—}m p*tlimk*tm to » atotoj«. a »«êuiM. ^ __ mmMM MttoUs «til m Im nxwi* O*« «U.. will to ratorwal ••Ir «to»........m to »ir i^fcui »»4 m»n< " mmammmrnm " ' ' » ' * • ' Sagto» m w. ktr I«m »A i Itotoai PROSVETA N*f4* to. L»w<«li A*«, or TSS rEUBKA Glasovi iz naselbin primar (OM. »I, l»M), pola* «»to» la «m» >a • to» totu«—i »otafeto aa» Vode ruiijo Sedanja povodenj v ohijski dolini je največja v ameriški zgodovini. Današnja doba je menda doba rekordov v vseh ozlrih ... Poplavljeno ozemlje obsega čez tiaoč milj v dolžini in čez ato milj v širini in čez milijon prebivalcev je oropanih «trehe; koliko ljudi je požrla umazana voda. koliko jih je zbolelo in podleže posledicam te katastrofe in koliko je gmotne škode, je dane* še nemogoče povedati. Strašna rana, ki Jo Je vsekala lanska povodenj Ameriki, še ni zaceljena in že Je tu nova fizična in ekonomska rana, ki vpije do neba zahtevajoč rešitve. Vode upadejo, blato bo počiščeno in ljudje ae vrnejo v svoja bivališča. To je gotovo. Na razpolago so milijoni dolarjev za pokrpanje škode. In potem? Ali ne naj ljudje vrnejo nazaj v ohijsko dolino In vlada naj potroši milijone aamo zato, da Amerika počaka prihodnje po-vodnji, ki bo morda še večja? Na ta način bodo vsi milijoni dobenedno vrženi v vodo! Povodenj imenujemo elementarno ali prirod-no katastrofo — in zelo lahko je ljudem zvrniti krivdo na slepo in gluho prirodo. Toda v tem alučaju je velik del odgovornoeti za vedno večje povodnji v Ameriki na ljudeh — na onih ljudeh, ki so pred desetletji v svoji neskončni za» telebanosti in v svoji neskončni požrešnoeti iz» sekali gozdove. Gozdovi so najboljša garancija ptoti povodnji m in vrtincem, ker drže v ozračju vlago in odganjajo nevihte s hudimi nalivi, na drugi strani pa vsrkavajo deževnico in reke e pritoki ne naraščajo tako naglo, ostanejo v strugi in poplave so neznatne. Deroči hudourniki in nagle povodnji so mogoče le na golih teritorijih, kjer so ljudje izsekali gozdove in goščave. Danes je prekasno, de bi Amerika popravila to, kar je zakrivila človeška nevednost in po-žrešnost v 19, stoletju. Zdaj Je vprašanje, če je na kak drugi, moderen način mogoče preprečiti bodoče poplave, in Če je. koliko bi to stalo. Združene države ao v svetovni vojni potrošile čez ftO milijard dolarjev in stroški tiste vojne še danes rastejo, če je torej Amerika zmogla to ogromno vsoto in ni bankrotirala, bi prav lahko zmogla tudi stroške reguliranja vseh svojih rek. ki do danea povzročajo povodnji. Citamo, da ao inienirji v službi federalne vlade že lani naredili načrt za kontrolo rek in izdatki te kontrole, ki jo določa omenjeni načrt. so preračunani na dve milijardi In 826 milijonov dolarjev. Malenkoatna vsota — skoro drobiž! — napram 60 milijardam, ki Jih Je Amerika zafučkala za avójo zadnjo vojno. Roosevelt je v zadnjih štirih letih zmetal — razume se, da z dovoljenjem kongrese — 15 milijard za direktni in indirektni relif ali pobijanje brezposelnosti in Amerika se še ni podrla zaradi trga. V načrtu federalnih inženirjev za kontrolo rek je 20110 projektov, ki se imajo zgraditi ob vseh večjih rekah. Ti projekti predstavljajo konkretne nasi|ie, jeze in druge naprave. V načrtu so umetne stranske struge, ki so v normalnih časih zaprte, toda čim začne kakšna reka itaraščaii, odpro zatvornice in voda se odteka po umetnih strugah v gotove nižine, ki bi drugače služile kvečjemu za pašnike, d oči m stalnih človeških bivališč ne b| smelo biti tamkaj. Te nižine bi federalna vlada pokupila. Na ta način se bi vsa odvišna voda odvedla tja. kjer hI ne naredila nobene škode, mesta ob rekah hi. pa bila varna pred poplavo. Na tem načrtu — ki zavzema vse večje doline na vzhodu in jugu. centralnem zapedu in ob Mlssia«ippiju ter nekatere kraje na zapa' du —- bi delalo atotlsoče delavcev pod upravo federalne vlade, namreč oddelka za javna dela In vzelo bi dolgo vrsto let. morda 16 do 20 let, predno hI bil izgotovljen. Ni pa vašno, koliko časa hi trajalo delo In koliko bi stalo Važno Je prvič, dali bi bil načrt praktičen, in drugič. I* je praktičen, da bi čim prej začeli z delom. Kadar enkrat začno z delom, je upanje, da bo to dela enkrat tudi realizirano in da ho Amerika končno zavarovana pred strašnimi katastrofami; poplav — pred trpljenjem stotisočev in silnimi stroški, ki Jih tirja vsaka povodenj z velikimi pomožnimi akcijami. Upajmo, da bo U katastrofa, ki >e prišla takoj za lanako. podžgala Rooae\eltovo admini-atracijo in kongrea, da pnjdeta takoj na delo In še letos sprejmeta načrt za regulacijo.rek O Cankarjevi ustanovi In njeni prireditvi Cleveland, O. — Našemu naprednemu življu je znano, kako je prišlo do ustanovitve Cankar^ jeve ustanove, ki bo izdajala ■ < ankarjev glasnik", zato ni potrebno, da bi ponovno piaal o tem. Potrebno pa je, da opozorim, da je bil ves napredni element v zadregi, ko je videl, kaj počenjajo naši klerikalci s pisateljem Ivanom Csnkarjem, in tedaj smo u-videli, da je naša dolžnost, da izbrišemo madež, ki je umazal vse Slovence v Clevelandu. Po dolgem odlašanju, po dolgem cinca-nju smo se končno odločili, da bo najlepši spomenik Ivsnu Cankarju, če najprej sebe izobrazimo, fia postanemo kulturnejši, da ne bomo ponovno za gazili v podobno burko, kakor se je zgodila z imenom Ivana Cankarja. Zamislili smo si delavsko revijo in ae trenutno oddahnili, se izkopali iz zagate, toda iz nje se bomo resnično izkopali šele tedaj, ko bomo svojo akcijo do konca izvrilili. Da se neksj izvrši — do konca izvrši! — pa vzame veliko dela, truda in požrtvovalnosti. Toda val ne moremo posvetiti ves svoj čaa eni sami stvari, posebno ker ima vsak posameznik svoje skrbi, svoj boj za vsakdanji kruh. Vendar je temu izhodi Vsi oni, ki so se z navdušenjem lotili akcije za svobodnem i-selno delavako revijo, se naj potrudijo in pridobe vsaj nekaj na-raihikov in ne bo dolgo, ko bomo dosegli svoj namen. Kljub temu, da so se goepodar-ske razmere malo izboljšale, jih jo še mnogo med nami, ki so v stiskah in se ne morejo naroči ti na revijo, vendar pa tudi oni lahko priskočijo na pomoč Cankarjevi ustanovi, in sicer s poletom prireditve, ki jo bomo imeli 14. februarja v Slovenskem domu na St. Clalr ave. Prireditev bo sljanja: petje, igra, deklama-cija, ples! Vstopnina samo 80 centov v predprodajl, pri blaga j ni 40c, Glavna točka programa bo govor našega delavskega pionirja Etblna Kristana. Zadnje čaae je naš napredni e-lement zelo požrtvovalen, zato se bo tudi na ta dan izkazal in pri hlt*l v SND v velikem številu! M. MedveAek. vimo, kajti tega nam kapitalisti še niso vzeli, četudi so nam vzeli marsikatero pravico. Ko a/no v veseli družbi, radi pozabimo na naše revno proletarsko življenje in razmere, s katerimi se moramo vsi boriti za obstanek, eni teko drugi na druge načine. Tukaj je dne 16. januarja u-mrla Ana Petan v visoki starosti 86 let, po domsče Jarmova Anka, doma iz 8el pri Sumbergu, vas Babna Gora, Jugoslavija. Tu zapušča dva ainova in eno hčer. Moj mož je doma iz iste vasi, vsled tega sta se dobro poznala In bila sta prijatelja. Četudi je bila star ra, je bila vedno vesela in koraj-žna. Človek lahko reče, da je dosegla častitljivo starost, kar bo dosegel le malokdo izmed nss slovenskih trgovcev. Tako je pra*, da eden drugemu pomagamo v vaeh ozlrih. iJMartlft me je potem peljal na finVA brezplačno, zakar se itn zahvaljujem. Obenem je tudi kuni listek r pomoč ponesrečenemu Marku Tekavcu, ki je v nesreči izgubil nogo in tako postal revež za vse življenje. Tudi vfč drugih rojakov je kupilo listke, ker se zavedajo, da je treba pomagati nesrečnim in potrebnim, saj pa Smo tudi vsi mi vedno izpostavljeni nesrečam: Naletel sem pa na rojakinjo, ki nima srca ne do Prosvete ne do revežev. Glede Prosvete ji /e dobro povedala naročnica Prosvete in Proletarca, zavedna žeha, ki je v naši naselbini jako priljubljena, je Izboraa pevka in igralka in vestna vzgojiteljica svoje velike družine. Ona, njen (Želim, da bi tudi Jaz dosegla mol> «k®*1 tsko visoko starost, ker se zani- D» nULhModril! v ^^ mam za razvoj in spremembe v ™ in drugod. Bili so že večkrat življenju ) povabljeni na razne koricertC in I Dsei je bila novica o smrti po- splo«no priznanje. Prav nič kojne Ane žalostna, Je baš ti * ** *»jijo, ** w J«h P°bral dogodek privedel skupaj nekda- BelcCbub zato, ker čitajo nanje sošolce. Moj mož je namreč P^ne delavske liste. Ona ter-hodil v šolo skupaj z njenim si- «U**» P* »matra take liste, ki Veseli In neveeett dogodki Joliet, III. — Z odhodom starega leta so odšli tudi slabi in doori spomini, vendar se človek raa spominja na prošle dogodke, kaj je vse prestal. Vedno menda več slabega ko dobrega. Ce bi Človek vse že prej vedel, kaj ga čaka, se bi gotovo prestrašil. Tako pa prihajajo dogodki polagoma, eden za drugim, veseli pomešani a slabimi, neveselimi. Mnogo ljudi bi menda obupalo, če bi vedeli vnaprej za to in ono. Večkrat slišimo» ko ta ali oni reče, češ, enkrat moram umreti, če prej umrjem, se ml ne bo treba več mučiti na tem svetu. Seveda taki ljudje mlaNjo le na slabe časi) ali dogodke, dobrih se ne spominjajo. Kljub temu včasih rečejo: aH se še spominjaš, kako smo ae dobro imeli tam in tukaj, le da bi mogli še enkrat to doživeti. V naši mladosti smo imeli pre». cej veselja. Dobili smo Janeza a» li J«>žeta s harmoniko, sodček piva, pa smo re zabavali stari In mladi, vse je bilo veselo. Pa poglejte danes! Mladina se hoče voaltl v avtih, v salunih ali ta-vernih so dekleta in moški, pri bari stoje in pijejo vse, kar jim pride pod nos, kadijo kot Turki, kajti to, pravijo oni, je v modi, to Je style. Ko se tako dodobra okorajžijo, (»a se gredo peljat v avtu na izprehod, a kmalu ae sliši. da je bil v avtnl k,»litiji ta ali oni znanec, sorodnik ali prija-ubit ali hudo poškodovan, morda pa pohabljen za vse svoje življenje. Pri tem nI prizadeta le dotlčna oseba sama, temveč tudi starši. Pa naj kdo rvče. da ima danes mladina drbre čase! Po mojem mnenju Jih nima. Takih laloatnlh novic niso naJH starši slišali o svojih dragih, v čaaopiaih niso brali vsak dan o novih nezgodsh na centah. Človeško življenje je tako kratko, da se ne izplača želeti smrti, ampak potruditi se. da s skupnimi močmi skušamo izboljšati splošne razmere, da bo življenje lepše. Kljub raznim nepri-liaam tudi aedsj lahko veaelo ži- nom in hčerko v starem kraju. On se je poslovil od njih pred 34 leti In potem se niso več videli. V tako dolgi dobi se pa človek precej spremeni. Pomislite kakšno veselje je zavladalo med njimi ob tem snidenju! Drug drugega niso poznali, solze so jim orosiie oči od veselja, ko so po tolikih letih spet skupaj prišli. Pogovarjali so ae o mladih letih. Četudi jih nieem še nikdar prej videla in so ml bili tujci, vendar sem bila zelo vesela, ko sem videla ta prizor. Vaak človek se rad sestane a svojimi prijatelji iz otroških let To nam bo ostalo v trajnem spominu. Mdrda se bomo še kdaj videli, ali pa morda nikdar več. 2eJimo in upamo, da bomo skupaj prišli še mnogokrat. Taki in podobni alučajl se dogajajo dnevno, če ne nam; pa drugim. Zakaj neki si bi torej človek želel smrti? Saj bomo'val enkrat itak umrli ln tedaj bo za naa vaega konec, bo prišel vse prehitro. Večkrat sem že videla ljudi, ki eo si menda kar tjaven-dan želeli smrti, ko so pa kaj *bo> leli, so brž poslali po zdravnika, s* mazali in kurirali na vae načine. Ako Jim ni nič za življenje, zakaj ae potem milejo, vlegli se bi in umrli. TCda ne, oni ae otepajo smrti. Bodimo veseli in korajžnl, vsak po svojih močeh. Za danes naj bo tega pisanja zadosti, ker «i*4a roka boli, četudi nisem ajde žela, sem pa svinčnik oziroma peroTa-bila, in to tudi človeka utrudi. Ce ne verjamete, pa poskusite! Helen Stentila, 116, S potovanja . sharon, P«, — Dne 26. Januarja ae je končno vendarle nebo zjaanilo, nastalo je mrzleJŠe, dež in aneg sta vzela slovo ter voda Je začela polagoma vpadati. Zemlja >je napojena z vodo in zato leti z nje v potoke in reke, katere ao od Wheelinga v W. Va. naprej prestopile vse bregove. posebno reka Ohio in njeni pritoki, tako da je katastro-falna poplava'poaekala vse prejšnje rekorde. Kakor izgleda, je država Penna za enkrat ušla pišejo reanico, za pregrešne Vprašal sem jo na lep način, kakor je pač moja navada, pa me je zavrnila, da pohabljeni bo dobil relif in bo lahko dobro živel. Taki ljudje tudi navadno rečejo, da je ponesrečenega, Bog kaznoval, ker čita pregrešne liste. Taki "argumenti" prihajajo seveda od fajmoštrov in patrov "flečkajnarjev". Njim vse prav pride. Nihče ne more dokazati, kaj je Krist učil. In kaj bo z onimi milijoni, ki so umrli pred Kristom? Kdo je njim odpustil grehe? In kaj bo z onimi mili-jorii, ki bodo umrli, ko katoliške cerkve ne bo več? Na U vprašanja bodo seveda "zlahka" odgo-vbHli kaplani ln župniki Slaje, Jager, kakšni trapistl in pa le-Mdtitski patri. » < Anton Zldanftek, i —-topnik Prosvete. ... koncert mladinskega zbora Barberton, O. — Nekako pred Štirimi meseci se je f naši naselbini ustanovil mladinski pevski zbor pod vodstvom pevovo-dje Louis Se me ta iz Clevelanda in pianistke Mary Govenc/ V tem mladinskem zboru ao sami mladi dečki in deklice v starosti od štiri do štirinajst let. Ta naš naraščaj prav rad poaeča pevske vaje In se pridno uči slovenske pesmi, tako da že prav lepo zapoje in jih je veselje poslušati. Temu mladinakemu zboru amo dali ime "Barbertonski Slavčki". fn ti naši "Slavčki" se pripravljajo, da priredijo svoj prvi koncert v nedeljo, dne 7. februarja. Koncertni program s« prične ob treh popoldne in se bo vrlll v dvorani samostojnegs društva Domovina na 14. ceati. V imenu pev. zbora "Slavčki" uljudno vabim rojake iz Clevelanda, Akrona, Kenmora. kalema, Centra Rikmonta (?) ter eploh iz vseh bližnjih naaelbin, kakor seveds tudi vse barber-tonske rojake, da se udeležijo prVega mladlnakega koncerta. Prepričani smo, ds ne bo nikomur Žal, kdor se bo udeležil. Vstopnina samo 36c. Slišali friiata turojeno mladino, ki bo večji poplavi, dasi je posebno v Pittsburghu resno grozila meatu pata klasične slovenske pesmi in In okolici in, kakor poročajo, na- eeveda tudi popularne. To bo pravila v Penni čez milijon dolarjev škode. Ker je omenjeni dan kazalo precej lepo, sem dejal ženi. naj skuha žgance za zajtrk, ker sem se namenil, da obiščem slovenskega farmarja Johna Cetino In njegovo soprogo. Ko aem po trudapolnl poti prišel k njima, sta brl opazila, da je treba potniku okrepčlla. V par minutah Je že stala pred menoj majolka dobre kapljice, na krožniku pa ae je režala porclja prašič jeve glave Oboje ae ml je imenitno prileglo. Pri dobri kapljici ae Tone rad pomudi in razgovarja. čaa pa prav nič ne odlaša, tem več beži z neznansko brzino. Ce-tinova sta ponovila celoletno naročnino na dnevnik Proevšto, jas ps sem ae jima prisrčno zahvalil za Izkasaao naklonjenost In postrežbo, K sreči je na farme pripeljal slovenski trgovec MArtin Trobentar. kajti tudi farmarji potrebujejo štarunarjev In nalt rojaki imajo to lepo navade v teh krajih, da avoje potrebščine najrajši kupujejo od Hmc. d j bo zastopšn tudi Canon-sburg. ZsdnjiČ. ko ste na* povabili k vam, smo Wie dornt» zadržane/zato prosimo,-da nam oprostit«, pridemo pa prihodnjič. Pričakovali bomo tudi j Avellčane. Na zahvalni dan smo se bolj sla-bo udeležili vaše veselice, k sms pa prihodnjič pripeljale celo krdelo puranov ali "turkeyjev", zraven pa tudi slovenska dekleta. Torej vi/ na Sygan na puatno soboto 6. feb.! Pridite od blizu in daleč. Cim več nas bo, lepše bo in bolj bo luštno. Pa bomo zapeli ono: "Kaj nšm pa morejo, morejo, morejo, če smo vesel' (mislim: znorel'). Nič nam ne mo-rejo!" Postrežba bo najboljša, vsem posetnikom pa se že vnaprej zahvaljujemo za obišk. Amalija Hrovat, predsednica našega goepoJinjskega kluba, Je zbolela za "f*u." Želimo ji, da bi hitro okrevala. * de en "dolg" moram n* tem mestu poravnati, iskreno «c zaliva .ti vsem sorodnikom in prijateljem za veselo presenečenje (surprise party), ki ste mi ga priredili na moj rojstni dan 6. dec. m. 1, Hvalä za skupni dar in posameznikom za darila, posebno pa onim, ki so k presenečenju največ doprinesli. Pozabljeni ne boste! Knezu se pa priporočam, kadar bo spet vodil "procesijo", da tudi mene povabi zraven Mary VršliM PONDELJEK, l. FEBRUARJA Pasja logika (Nota: ' Lapsus" je pomota, ki uide vredni kom listov. Naredi se nehote.) Urednika-humbugarja Pijanake domovin«. Hvala Bogu in sveti Petki, da velja za úredni! ke "lgpsns"! S to magično besedb "lapsu»" • lahko pokrijeva vsako najino laž, vsak najin humbUg ih vaako najino telebanščino. Saj ¡¡re in Še dobro gre: "Naši socialiati ao zapiti vao špansko kolekto do zadnjega centa".—(Lapsus, oprostite.) "Metropolski socialisti so ukradli in zapili vea denar Cankarjeve ustanove".—(Lapsus kaj se še.) "Naši socialisti so nakolektali $100,000 za milijonski fond (to znaČI, da je bilo milijon fon-dov, ampak "lapaua"!)".—(Ditto, nekaj je treba zapisati.) "Jontez, Grill in Molek niso Slovenci, to so španski židje!"— (Ditto, tak je naš business) "Naši socialisti in brezverci so krivi povodnji v ohijski dolini!"—(Ditto, ditto.) * (Nekaj, kar ni "lapsus"! Urednika-humbugarja se zadovoljno muzata vsem onim, ki re%. no pobijajo njune telebaničine in otročarije: "Al sva jih, ni res, Jakaf Spet sva jih fentula. < Še jih bova, še, da bo ie več jeze in pisanja! Le dajva jih, ardui!) a a a 1 To pa ni "lapsus" Urednika-humbugarja Pijanske domovine: "Smo pa voditelji ameriškega državljanstva v Ameriki!" —-- Metropolekl tepec: Jaz sem ptf voditelj ribniškega občanstva v Ribnici in Peter Kapa je vodja ciganskega ciganstva v Ciganiji! Sosedova pasja logika , - Revček Amer. Slovenček vsak čas čveka, da slovenskih socialistov ni nikjer. Nič niso vredni in nič niso dösegli. Vseh skupaj — s Hrvati, Srbi, Macedonci in Arnavti vred! — je komaj "par sto". Kaj bi s to peščico? Kaj nam pa morejo? Bog daj srečo in kravo rdečo!-- Revček A. Slovenček ima pa vsako leto kampanjo za nove naročnike — in takrat se obrne na oguljeni peti, skremžl pasji obraz in takole zacvili: Zdramite se, zdramite, katoliški bratje! Dajte, dajte, katoliške sestre! Naročite se, naroči-ka ki trguje že več let v Wal- lana naš list, katoliški strici in tete! Poglejte senburgu, eno hčer in enega aina^ ^sovražnika naše socialiste in brozverce! Poglejte, kaj delajo! Poglejte, kako kontroli- Poročilo o smrti Ronndup, Mont. ^ V Walsen- burgu, Colo., je dnfe 6. jan. t. 1. umrla znana rojakinja Josephine Bayuk. Pobrala jo je influença. Pokojna je bila doma iz vasi Gorice pri Ribnici na Dolenjskem. Njeno dekliško ime je bilo Pajnič in je bila sestra pokojnega Pajniča, ki je bil v zvezi z zlatim rudnikom Comeback v Ida-hu. V tej deželi je bila 36 let. Zapušča soproga Martina Bayu- ter pet vnukov, v Montani sestro Mary Panion in v starem krajo sestro Pavlo lic. Mary M. Panion. S pota Gilbert, Minn. — Zima je, kar pomeni posebno za Minneaoto, da je podobna sibirski, včasi pa je tudi malo bolj mila. RaAar je hud mraz, zleze živo srebro v toplomer ju na 40 pod ničlo, kadar pa odneha, kaže tudi 40 nad ničlo. Ruski romanopisec in filozof Tolatoj je v svojem svetovno-znanem delu "Vstajenje" zapisal, da pride pomlad oziroma vstajenje za vsa ljudstva—ampak kdaj? Ljudstva čakajo že etoletja in stoletja in vstajenje počasi prihaja, prihaja pa vendarle. — V tem zimskem času, ker me je šibko zdravje priklenilo v te kraje, zbiram epomine iz prejšnjih dni in davnih let. Pred menoi so prvi koledarji A. S. in G. N., ki je izdal že svoj 43. letnik. Dalje imam koledarje A. M: in Proletarca, to je Ameriški družinski koledar, prvi je 22-letnik in drugi 23-letnik. V Družinskem koledarju vidim marsikaj zanimivega: krasne slike, črtice, spise in opise. Vsebuje 224 strani in je tlakan na dobrem papirju. Dopadejo se mi slike našega slikarja-risarja Stanka Zeleta. Koledarjeva v se- ra j o SNPJ in kolektajo za španske "rdeče mesarje"! Poglejte, koliko so že nakolektali! Cez $2000 Te niso mačje solze! Poglejte, kako znajo! Poglejte, kako so močni! Poglejte, kako nam kradejo mladino in naročnike! Pokonci, bratje! Le vkup, le vkup, uboga gmajna I Dajte nam denar! Pošljite nam novce! Za vero! Za križ .častni! Naša vera je v nevarnosti!--- Enkrat nismo vredni nič in nič nas ni — drugič smo sila, ki jih lahko poplavi, če nas ne zajezijo z jezom — dolarjev! Ce bi bili pri Revčku A. Slovenčku res logični, ne eamo pasje logični, bi dali za zahvalno mašo, da naa imajo — kajti na koga bi se izgovarjali za svoje propadanje, za svojo mize-rijo, če bi ne bilo "naših" socialistov in brezvercev? Kaj bi sploh počeli brez nas? Koga bi oblivali z gnojnico, če bi ne bilo nas? Koga bi rabili na trnku pri lovu na katoliške ščuke, če bi ne bilo nas? . .. Summa summarum Pasje logike: Vsa ofenziva patrov Ae in/fratroveke Vojske proti socialistom, ateistom in imaginarnim komunistom je le — business večnega kolektanja: to get something for nothing! — . farnj krasnega. Koncert ae bo vršil pod nadzorstvom pevovodja fiemeta in pianistke Mary Gorenc. Na svidenje ob veliki udeležbi, da z našo navzočnostjo damo naši mladini več navdušenja za nadaljevanje slovenske pesmi! \lois Ocepek. O maškeradi in drugem Sygaa. Pa. — Ko je nastopilo novo leta smo si vsevprek voščili srečo in veeelje. Da bo kaj veselja. je pa treba prirediti kakšno zabsvo. Društvo št 6 SNPJ ln gospodinjski klub priredite skupno maškeradno veselico v soboto t. feb. Uljudno vabimo vae, ki Puata še kaj spoštujete, da pridete na pustno soboto k nam. da ae bomo skupno zabavali. Priporočamo, da prideta v maskah, morda vam bo sreča «i-: le in bot te odnesli nerado, kajti najlepše in najgrša maska bo-%ta deležni nagrade Se pevebej vabimo goepodinjeke klube , Moonrunčaake al še kar predeta-ijamo v maskah. Upamo in še-' Zvočniki namesto muezinov Zapadna civilizacija je občutno zavrla versko vnemo mohamedancev po Malajskem. Moderni promet je imel ta učinek, da verniki ne slišijo več glasov muezinov, ki jih s stolpov moš«j vabijo k molitvi. Malajski mohamedanaki voditelji pa so sedaj sklenili, da bodo civilizacijo pobijali z njenimi lastnimi pripomočki. Na vse štiri velike mošeje v Singapurju so n. pr postavili velike zvočnike. Dočim je .bilo slišati _____ prej glas muezinov kvečjemu na daljavo 100 bina "je bogata Zast^ni^vsi i <*° 200 m' P™aAgjo,gvočniki sedaj ta glas P/J našf napredni ameriški kulturni ko cestnega trušča več kilometrov dslst delavci in Katka Zupančič med njimi. Zalts je opuatll način pl-aanja o onem, kar je ališal, kar je vsekakor boljše. Etbin Kristan Ima svoj bogati priepevek kot poznavalec a vrtov nega delavskega gibanja. Anton Sular opisuje «spuščene slovenske naselbine v Kansasu. Zanimivo je to dilo. Molkov Lumberjack me spominja dogodkov v Duluthu. Matija Pogorele. Zaslužni darovalec krvi V Carigradu so odlikovsli s zlato kolajno 26-letnega Ismalla Hakija, in sicer v imenu 144 ljudi, ki so jim rešili življenje le e prenosom njegove krvi. Od same kolajne bi Ismsil Hski ne imel mnogo, zato so mu darovali tudi hišo. Vsega ekupaj je mlsdi Ismsil dsl svojo kri doslej na razpolago za 169 bolnikov. Petnsjst izmed teh je uhuio, pa to so bili primeri brez vsakega upanja. Vaega akupaj je dal Iemail Hslrf pri 169 transfuzijah 90 litrov avoje krvi. Vabim aa maškerade Detrolt, Mlch. — Naš go*{>o-dinjakl klub. odaek Slovenska-ga delavskega doma. priredi veliko maškeradno veaellco v soboto, dne S. februarja in maske bodo dobile nagrade. V zgornji dvorani bo igral dober orkester ss mladino, v spodnjih pa domača godba ja atarejše. Uljudno ste vabljeni vsi Slovani, da pridete v velikem številu Vesflfc* ee vrši v SDD na 487 8. Uv nois ave. Gospodinjski klub Jamči. da bo vsakdo zadovoljen Vstopnina samo 2fle Na sviftM nje! M f Pred dvajsetimi (Ib IVasvata i dn» ! feHraarto 1917.) Domače ventl. V Girardu. O, )e naglo umrt 27-letni John Steblaj od Iga pri Ljubljani Alkoholne pijače ao ga pognale v prerani grob, Delavnice vena Delavske organizacijo r Avstraliji močno proteetirajo proti nadsl)**»" nju vojne In obeojajo angleški Imperializem ftvtfoma vojna. Zavezniške ofenzive J Franciji in na ruaki, romunski ter turški fr so ponehale. Nemški trgovski poda*om» Dentschland prihaja le trotjlč v A»eriko fistf-pan g blagom In dragulji. Vesti iz Jugoslavije .....SSSf (Iivima perotlla is Jai ittK) skočila pop vlak N. Ježici Je našit ««rt pod vla-kom mlada Ljubljančanka V nedeljo 10. januarja zjutraj traj se je na Ježici, prvi postaji na progi Ljubljana-Kamnik, vr-kla ixm) vlak mladenka kakih 18 let. Strojevodja je opazil nad ježi nako postajo dekleta, ki je stalo ob progi in se nenadoma vrglo na progo, ko je bila lokomotiva le nekaj korakov od nje. Strojevodja je vlak takoj ustavil, toda bilo je seveda že prepozno. Stroj je zgrabil deklets, Šel čeznjo in vrgel ob strsn. Iz vlsks so skočili potniki in priskočili dekletu ns pomoč, s bilo je takoj jasno, da so poškodbe absolutno smrtne. Imela je rane na glsvi, hude poškodbe po vsem telesu in roko zlomljeno. Dekle je bilo sicer še živo, s brez meči. Kms-lu po nesreči je umrls. Orožniki so preisksli njeno obleko, tods niso mogli ugotoviti, kdo je to dekle. Imels je pri sebi nekaj malo densrjs, legitimacije riobene. Truplo, je pregledala zdravniška komisija in ugotovila, da je lokomotiva dekletu zlomila tudi hrbtenico. Poškodbe so bile torej smrtonosne. V listih so objavili popis dekleta in obleke ter navedli, da mora biti stara 17 do 20 let. Z Ježi-ce ni bila, morala je priti naj-brže iz LJubljane. Ko je brala žena mestnegs u-glužbenea Košička v listih opis samomorilke, je zaslutila, da gre najbrže za njeno hčer, ki so jo }K)grešali že drugi dan. Povedala je aVojo strašno domnevo možu, ki se je takoj odpeljal na Ježico, kjer je v mrtvašnici spoznal v samomorilki res svojo hčer Slavo, staro komaj 17 let. Dekle je bilo v službi pri nekem knjigovezu v Ljubljani. V soboto 9. t. m. je bila zelo potrta in zvečer sploh ni odšla domov. Verjetno, da je vso noč tavala okrog in se zjutraj vrgla pod vlak. Starši si ne znajo razložiti njenega samomora, povedali ao samo, da je bilo dekle od smrti svoje stare matere — očetove matere — zelo potrto. Kmalu za staro materjo je umrl tudi njen bratranec, in tedaj je baje rekla, da bo ona tretja smrt v družini. llatrelll njo in nato fte sebe Pred nekaj dnevi je ves Cako-vec razburil dogodek, ki ae je dogodil v delavnici čevljarja Ivana Levičnika v Cakovcu. Pri Levičnlku je bil za pomočnika 23 letni Dragotin Markovič iz Ljubljane in sicer že nekaj let. 1'red meseci se je zagledal v 33-letno Elizabeto, ženo brezposelnega ključavničarskega pomočnika Štefana Zadravca, Ta dva zakonca sta živela eicer vmiru, toda znano je bilo, da Elizabeta ni rada vzela Zadravca, ki ji je bil vrhu vsega še sorodnik. Zakon z Zadravcem je prenašala dalj rasa mirno, ko pa se je seznanila z Markovičem, ae je za-Ijubils vsnj in v njenem nesrečnem zakonu ji je bils ljubezen do Markovičs edina uteha. Tudi Markovič jo je imel selo rad. čeprav je bils 10 let sUrejšs "d njegs in poročena in mati e-nejra otroka. Toda svojega sreč-n«'Ks razmerja nista mogla skriti pred Zadravcem. Ko ps «ta *Poznala, da ne moreta pobegniti in da Zadravec gotovo ne bi co. kjer pa je že naalsdnji dan U. januarja — podlegel Oba »ta zapustila poslovilni pismi. Zadnji skrb Zadravčeve Je bil "J*n otrok: zapiaala Je, da pre-pušia svoje premoženje tiste-rnu- ki bo skrbel za njenega o-»roka. - '------ AMotakal ga Je povrnil. — Is gornjih Rušeč es Je napotil v ''**r+b 68 letni posestnik Anton Zmavc, čigar hčerka ima v Za-t^bu znano restavracijo "Js-Ifčerkf Je poslal vino, ki so ga vozili furmani, sam gospodar pa je šel peš do Klajnca in potem proji Kraljevcu na Sotll, kjer bi aedel na avtobus, da se pripelje k hčeri. Na poti se mu je pridružil posestnik Nepužlsn. Se pred Kraljevcem ps je zs njima pridrvel neki avtotaksi, ki je Žmavca podrl in mu zadal hude poškodbe. Šofer taksija Brešvir je avto ustavil, naložil ponesrečenca na svto in gs odpeljal proti Zsgrebu, a žs pred mestom je Žmavec umrl. šoferja so sret ira li, ker trdi Nepužlsn, da je vozil z eno ssmo lučjo in bres signs-lov s trobljo. Žmsvcs so pokopali v Sušecah. Smrt asd pretepom,—V Draž-gošsh je prišlo med predstsvo, ki jo je priredil tsmošnji Sokol, pred Sokolskim domom ns Pečeh do pretepa. Posestnikov sin Stsnko Jelene je nimreč pred vhodom v Dom miril družbo nekih fantov, ki so prispeli po cesti in začeli pri Sokolskem domu izzivati in kričsti. Jelene jih je miril, nsj ne motijo predstsvs, s vse ni nič pomagalo. Prišlo je do pretepa. Posebno bojevit je bil kočar Jernej Jelene (ki kljub enakemu priimku ni v sorodstvu s Stankom Jelencem), ki je Stanka vrgel na tla. NenadomS t je Stsnko strašno zakričal od bolečine, dva dni nato pa je podlegel hudi notranji poškodbi. Počil mu je bil namreč med pretepom želodec. Jerneja Jelenca so orožniki aretirali in odvedli v škofjeloške zapore. Letošnja zima je pri nas zelb lepa, a brez snega. V začetku decembra smo dobili nsksj snega in mislili emo, da se bodo u-resničila napovedovanja, češ, lani je bila zima lsps in bres snega, letos pa bo snega toliko, de bomo godrnjali čezenj. Tods sneg je kaj hitro izginil, solnce je spet sijalo in posušilo ceste in od tedaj imamo stslno prah na cssti, ls okrog novega leta smo dobili neksj kapelj dežji. Nekaj časa je doline pokrivala gosta megla, zdaj tudi megle nI, pač pa suh mraz in podnevi soln-ee. V planinah pa imajo že nad mesec dni solnce brez megle in šele nad 1000 metrov najdeš nekaj snega, ki je zapadel decembra. Vse kaže, da tudi letos ne dobimo hude zime, vsaj dolge ne. Seveda pa se lahko v nekaj dneh vreme temeljito spremeni in še je mogoče, da dobimo snega v izobilju. Zdaj pa je tako, da ponekod že kar vzdihujejo zaradi vode. Potoki in studenci na Gorenjskem so usalfnili in zamrznili, Sava je upadla in mnogo mlinoV in žag že stoji, ker ni dovolj vode. V vaseh, kjer imajo le kapnico in plitke vodnjake, morajo hoditi po ure daleč po vodo za kuho in posebno za živino. Kmet je drugače take zime kar vesel, da le zemlja zmrzuje in posevki ne trpe, slabe volje pa so smučarji, posebno še tisti, ki so se hoteli to leto začeti-učiti smučanja In bi potrebovali zato snega blizu doma v dolinah. Izurjeni emučarji pa morajo po več ur navkreber prenašati na ramenih svoje smuči, da se visoko v planinah lahko zapeljejo po ne visokem snegu. Zsradi ts-ks mile zime tudi še nI bilo nobenih zimsko-športnih prireditev. Da demokrstlsseijs pri nss nspredujs — kakor zstrjujejo klerikalci — dokazuje spet ns-slsdnji dogodek: nsrodni posls-nec dr. Frsnc Sem rov in predsednik Kmetake zveze Janez Brodsr sta aklicala v Kranju shod vlagateljev in upnikov, ki so prizadeti po novi uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. Za ahod je bilo veliko zanimanja, posebno med kmeti. Toda zadnji dan je okrajno glavarstvo shod pfepovedslo. ps čeprsv gs Je sklicsl poslanec Semrov is klerikalec Brodar. ki pa mende med klerikalci ni več prfljob» I jen, ker si upa kritizirati, kar mu nI všeč. Isdali so ne. — Ns Hrvatskem Je obstojala do raspusta ob na* stopu diktature tudi teko Imenovana frankovska stranka. Število njenih pristašev ss Je po mppustu precej dvignilo, ker so fTankovci predstavljali naj-ostrejši opozicijo med Hrvati. Frankovci ao bili tudi. ki so Ime. II največ zveze' z emigranti ss- nsj, ki so orgsnisirsli razne atentate. Mnogo frankovcev Je moralo zbežstl iz države, zate-ksli so se nsj več na Dunsj, v Italijo sli ns Msdiarsko, odkoder so pošiljsli v Jugoslavijo letake, agitatorje in. peklenske stroje. Njih sveta s msdŽsrski-ml in iUlijsnskimi oblastmi je dokasana. Očitno je bilo, da gre za hrvaški fašizem, toda marsikdo Je protestiral, če si kdaj zs-plsal, da to stalno poudarjanje hrvatatva s strani frankovcev ps tudi msčkovcev diši po fsši-zmu. Frankovci so se sdsj izdali. Zs časa hudih bojev za toled-ski Alcazar so frankovski akademiki Is Zagreba poslali bra-nilcefh Afcazarja brzojavne pozdrave. Zdaj so prejeli zahvslo Iz Burgosa po naročilu samega generala Franca! Klerikalci so bili prepričani, da bo huda Francova ofenziva 10. t m. zmagala, da bodo Fran-kovi vojaki zavzeli Msdrid in ds bo ves fašistični svet pijan od vessljs. Slovenski klerikalni "Slovenec" se je že priprsvljsl ns to. Z velikim veseljem je pi-sal, ksko bo Franco sdsj uspel in prve Francove uspehe js obesil ns veliki zvon in kričsl živijo. Toda čez dvs dni je moral fe zapisati, da se je ofensiva polegla brez posebnih uspehov in da so bili fašisti celo potisnjeni nazaj. Napisal ps je seveda, da je Franco ustavil ofenzivo in sklenil, da bo zavzel Madrid šele, ko bo izpraznjen. Kar ginljivo je gledati "Slovenca", ksko ob vsa-kem Francovem naskoku ups ns zmago, a je vsak up doslej bil zaman. Madrid noče in noče pasti. In s žalostjo pa tudi s Jezo in maščevalnostjo zapiše, ds js med branitslji Msdrids tudi nsksj tisoč Jugoslovanov, ki so po vsčini is vrst naših izseljencev in političnih emigrantov, posebno iz dslgije in Francije, pa1 tudi is Rusije. Nekaj pa Jih je gotovo ns skrivsj odšlo tudi iz Ju-goslavije.Pred krstklm Js ves klsrikslni tisk objavil senzs-cionslna poročila o tem, da moskovski agentje nabirajo ng Dolenjskem prostovoljce sa SpanI jo, in sicer ss l^ljfeviško Španijo. Agentje so nabirali ljudi pod pretvezo, da Jih potrebujejo v Franciji za délo, "Slovene ps js Uvohál, ds tlfcl zs tem a cijs zs madridsko vojsko, in seveda zmerja in kriči. Prav nič ps se "Slovenec" ne ftzburjs, ds kmetje frrsv dobro prodsjsjo živino, ki jo prekupčevslcl odpravljajo v Dalmacijo, ood vodnim curkom. ^^ Cmiriim lluztoi / Naplaal J. Clemenn Bella J one sova je bila blagajni-šarka. Sedela Je za avojo registrirno blagajno*— in če Je prav izračunala. Je izrekla veako minuto, vsaj šestkrat "Hvala"; po oeem ur na dan. torej vaak teden po pet in pol dni. Bila je v sluft-bi prodajalne velike tovarne kemijskih izdelkov. lastnik tovarne ai je z leti nakupičil denarja., akrstks: postal je od sile imovit. Kden od njegovih sinov se Je pred več tedni poročil s blagajni-čarko briztonske prodajalne, Od tistega nezaslišano romantičnega dogodka so porabile vse blagajničarke v deželi vsak teden pol svoje plače za lepot i I ne kreme. lepotilne pudre in vodno ko» dranje las. Vse so bile preiete s enakim upaujem. vse Je obeedla isU misel In tudi Bella Jooeao» va ni bila Izjema Odkar je napravila njena to-variiica is Briztona tako btests-čo kariero, je tudi ona škilila po škrlatu. Nič vet ni spodbujala pozornega mladega Friderika Too Vse je bilo zdaj pojasnjeno in v redu; toda zakaj na svetu jih ni dobil po grbi? Ni mogel drugače, kot ds si je razbijal glavo nad Um. ker je bil to v zadnjih letih njegope prakse docela osamljen slučaj. V kolikor in kadar sevala ni šlo za zastonjsko pijanost; U iena namreč ni več kaznovala. Pa suknjič? Ah. da, neerečni suknjič! Na U-ga je dozdaj čisto pozabljal. In iena očitno It ni odkrila, da je suknjič izginil. Aha, to je bil razlog za njeno obzirnost! Toda, kaj ga je v resnici pa tudi oddal, kaj ne viei mogoč« Še v sobi na žeblju? Da. žal, oddal ga jt in dobil svojo krono zanj. --K vragu vendar, v tem grmu tiči zajec! Saj je ves čas menil, da plava kaka usodna nesreča po zraku! Ah, ah, ah! Krojač Frank je zibal tolsto Ulo kot v notranji boli. 8aj suknjiča vendar ni oddal, Umveč-- to se pravi, oddati ga jt hoUl, a ni bilo nikogar doma. In Uko ga je odložil pri sUHnarju, predvsem in zlasti zato, da ga ne bi vlačil s seboj. —- —- Ds Je le mogtl kaj takaga storiti! Ah, seveda! Na, k sreči si nI izprosil ničessi^zsnj -r- vsaj nič posebnega — k vtčjtmu krono? Da, da, čisto prav, vprav krono, kolikor naj bi stalo popravilo. Lahko bi bil mirno dobil več, a al jt hoUl zagotoviti lt tvoj zaaluiek. Zaradi ttgs bi jra morali vtndar spoštovati. Ce bi le mogla stara coprnica to uvideti! Toda hudiča bo mogla, nikdar nt bo uvidelo, buda-lo, kakršno je v takih rečeh bila. 8!cer pa Bog vedi, kaj^si misli. Ali je vse skupaj odkrila in jt Mto apet do njega po mačja prijazna, samo da bo poUm lahko čisto po mačje na lepem padla po njtm? Da bi It starina r suknjiča nt prodal! Kajti potem bi mu huda predla. Ce bi nt bil krojač frank izobražen mož, kot je bil, bi bil atvtda začel zaradi Uga nesrečnega suknjiča rotiti nebo in ptktl. Toda vaako močno izražanja mu jt bilo odvratno In mastni zdravnik ga ni ntkoč zaatonj nazval, da jt proizvod moderna kulture, ko mu jt pomagal is cestnega ponikovalnika, in se mu je mojattr Frank zahvalil z globokim poklonom, ki ga jt spravil drugič v ponikovalnlk. K sreči jd bila to banko-pijanoet — od tistih, ki puščajo tfavo jaano in udarijo v noge; zato se jt poUm razločno spominjal poklona, ki mu ga jt dal zdravnik in ga jt ob primarnih prilikah rabil za do-kaa. MoJaUr Frank ni bil lt lzobraitn, marveč tudi bogaboječ mol, In meato, da bi se upiral usodi,, je ntžno akiepal tolsU roke in priporočal suknjič poetbnemu varstvu ljubaga Boga; In ko Je poakrbtl za to, ae je apravil na razlako-vanje, kje bi uitgnila oatati krona. Čudno, da se niti najmanj nI mogel spominjati, kako"Jo Jt porabil; sletr Jt vtdno vtdtl. za kaj Jt iti njegov denar. Glej, najprej nI ainočl nič zapravil, zakaj vse tri obroke granktga Jt plačal 6ved iz loUrije In z žganjem Ur pivom mu je atregel Jonas PaulSen ali pa njegova lene. In ribič Karl-aen je plsčsl obrok sodavfee in "nemški John" enkrst rum z slsdkorjem. > Tods toliko jt bilo gotovo, ds at jt morsl pozneje zvečer svinjtko ntumno vesti, če Je izdsl svoj densr. Ssj gs mends vendsr ni popsdls sUra. bedssU radost nsd ssprsvljsnjem ? Krojsč Frsnk Jt nensdno dobrodušno zstvli-gsl in poaUvIl kszalsc tik pred noa. Zdaj ae mu jt posvttilo v leščerbi. Tako Je bilo, asveds: v razmemo zgodnji stopnji pijanosti Jt uvldtl, ds nims nobene motnosti. ds bi zabil tisto krono, in Js bil Uko previden, da jo Je U mošnje vtsknll v levi iep pri suknjiču — zs vaak slučaj. (Dalj* prihodnji«.) la Zakaj čeprav je bil le-ta ugleden člah farmacevtakc drušbe in Je bil pri istem podjetju v službi kakor ona, se ji je kar na lepem zavihal nos više. To je bilo sa Friderika hudo, zakaj ljubil Jo Je s kar pasjo zvestobo in hoUl Ji Je poaUti dober zakonski mož. Bella si Je izposodila v knjrtni-ci knjigo o navadah elegantnega sveU. in od tiatih dol» se je pre-mnogokrat zatopila v branje; zlasti se je zanimala zs navade pri slavnoetnih pojedinah. O priprs-vljanu tskšnihle dobrot ai dalje ni belila glavo. Zakaj o tem ni bilo in ne more biti dvoma, da se tana kakšnega kneza nikoli ne poniis do gospodi n J akega dela. In knez. prav knez, pa mora biti! Manj še ne t Priznali jt pa trekp. da jt bila HeHa čedna In prikupna. In marsikateri gospod je kupovsi far macevUke izdelke samo zaradi tega, da Je slišal njen "Hvala" in opazoval pri tem energični po. aeg njene desnice. ko Je g drobnimi prsti pobrala in preštela denar In včasih je bil kateri izmed teh gospodov celo tako drzen. da Jo je vprašal kaj počenja zvtčtr. "V gledališče grem. tods z vami ne", je odgovorile Ukrst zmerom prsv pikro. Nekega popoldne je pa stopil v prodajalno res pravi knea. Vsaj na oko ai ga moral Uko ceniti. V dragoceni kožuh je bil oblečen, zs vrstom je imel še dragocenejši «vrstnik iz aatrahana, na gla-A mehak klobuk, v rokah bambusovo palico s zlatim ročajem. Kupil js resda samo tubo kreme za britje, s Bells je tskoj u-ganila, da Je bogataš Zakaj videle Je. d* se Je pripeljal v prekrasni črnorumeni limuzini. Ko mu js vmlls drobiž, se mu jt še pri-jaaneje zahvalila ko sicer. In BjJ-Is Je imele očsrljlv glas. Skoraj Je nekam spominjal na akrivno-stno trpkost glasa Marlcne Die-trtehove. "Hm . . . kdaj ps sspirate trgovino?" je tako mimo grede vprašal elegantni kupec. -O pol osmih." "Prsv. PočsksI vsa bom", Je dejal In odšel U trgovine. •ells Je osupnite. To Je ps šlo a bliskovito naglico! Tega ae ni fetta nadejala Ker at Jt ps spomnila nepričakovane «reče svoja brUtonske Uvarišict, at Je, brž odločil* Po hruškah, ki viao-ko vise, se je peč treba stegniti.. . Točno ko ura'Je obetal elegantni avtomobil pred trgovino. Ko Js Bella smuknila v svoj poceni plašč, Je zdajle pomialila: "Nsk, ni psmetmv rajéi js mahnem domov." Prsv v tistem trenutku Js ps poklical Friderik, tisti dolgočasni Friderik* ki Ji Jt ie poiteno presedal: "Hej, počakaj ! Gpeva skupaj!" "Misliš r si je ps tihem dels. "Ns boš, Friderik Tool, ne bom šls a teboj. Vozila se bom !" Glasno mu jt ps odgovorila: "Prsv žsl mi jt, tods neki prijstelj me pričakuje!" Stopila jt iz trgovine in zsvi-Is k Črnorumeni limuzini.-- Ko Jt prišla drugo jutro v trgovino, je Friderik mešal zs svojo mizo nskfkšne kemikalije. "Kako si se ps v£pfsj zabavala s svojim brezposelnim igralcem?" jt čtmerno vprašal. "Imenitno", je odgovorila Bella. "fie nikoli nisem doživela tako preleetnaga večera." "Kar smuk a j «e okrog tašnih 'kožuhovinastih" goepodičtv, ki imajo celo avtomobil, a vprašati jih menda ns smeš, odkod ga imajo. Ttko po cesUh pobirajo male deklica, kakršna ai ti, pa jih vržejo na bMŽnjtm cestnem ovinku v Jarek." "Misliš?" Jt pikro zategnila Bella. "Prav, prsv,. Samo to U proaim, ds s! dobro zapomniš, vem, ksj počnem. In prsv hvs-ležns ti bom, če as boš v bodoče zanimal Za avoje zadeve." "Ah!" je zagode» Friderik. "Ce jt it tako, pat vsaj ta moj nasvet poslušaj : vprašaj ga, kakšna so njegove zadeve." t Bella jt Vrgla glavo vznak, a se je še o pravem šasu spomnila knjige o imenitnem vedenju, ps Jt poirU pikrejši odgovor. Tods ko jt biU zvečer z Gtoffrtyem Harkerjem v gostilnici, ga jt vendarle vprašala, s čim se ukvs-rjs. "Ph," at je nasmehnil, "vse mogoče stvari zna|*m skupaj in jih potlej « dobičkom prodajam. Dober sssluftek Js to, tods zs dekle, kskrlnar sU vL Je U zsdevs psč nezanimiva, O, mnogo lepših pogovorov poznam. Vzemiva samo vaše «H P. Drugo jtltro je ilf Bella, pre-pevajt al vtttlo popevčico, mimo Friderik*. ImeniUn odgovor jt Imtla pripravljen, če jo bo apet zbodel. Toda tokrat je samo gledaf za njo a pazjevdanim pogledom. "2al mi J», da aem bil včeraj nevljuden," je napoaled zinil in zardel. "Da, In št ntkaj sem ti hoUl reči: veš, Bella. zdaj lahko ie tretjino švojt plače denem stran, pa tudi za življenje aem ae zavaroval ns pet sto funtov NI v tč dslsč čas, ko bom imt svojo trgovino ... In vtš. Bella, Uko rad U imam . . ." Na veo sračo jt Ukrst prišel mimo poslovodja, Uko BtlU vsaj odgovoriti ni bilo treba. Toda ko Je odšla v slačilnko, da odloži svoj plašč, ae je nehoU vprašala, kaj bi mu bila prav za prav odgovorila. Saj ga js vendsr ime-Is prsv rsda • .. Srce jo Jt mtlo bolelo, ko mu je pogltdslt v bledi obrez. Ce bo hoUl nocoj Iti z njo domov . I nocoj, ds. Nocoj js protU! Ko Jt ps prišel večer in je pred vrsti čsksU nsnj, Js šsl Friderik »»rez IwnmhIc mimo nje s pobešeno glavo, kakor da je ne bi videl. Zakaj prspričsn je bil da bo vaak hip obsUls pred tr-govino Črnorumena limuzina ... Bells je tris zs njim, potlej Je ps rahlo škossicslls s rsn ni. Prsv, ps nsj gre In počssi jo Je zsvils po Highsvi ulici proti domu. Trgovine so bili zvečine ie zaprli, asmo tu ps tam je še gorela luč. Pred isloibo nekegs dra-gotinarja js obstala in zamlilje na opszovala drsgooeno biserni ovratnico ns msMftm Um near bsriunu. Mords bo nskoč, če bo Geoffrey Harker «uspešno nada IjevsJ svoje trgovsaje, morda bo potlej tudi zs njenim vrstom si-jsl Ukšenle okras. Misel Je bila preopojns, ds se ne bi zsmislils vanjo. Kskor v snu je ztopils neksj korakov dslje . . . Zdajci oster pok, nekje je zs-žvenketak» sUklo ... Obrnila se Je in opszils veliko luknjo v dra-gotinarjevem oknu. Skozi to luknjo jt nekakšen capin porinil dolgo pinceto in ... Bella je zavpila, zakaj nepridiprav je pograbil prav "njeno" biserno o-vratnico. Dva skoka in vlomilec jt bil it pri avtomobilu, ki je čakal ob cestnem hodniku. Bella jt strmeU ko v snu. Ob hodniku jt stala črnorumena limuzina... Ko je odbrzela, medUm ko ze je vlomilec ko mačka zavihUl zkozi steklo, je pogledala po šoferju. Ni mu videla v obraz, vendar je opazila njegov ovratnik iz astra- Takšni to bili torej Geoffrey-jevi opravki . . . "Vse mogoče stvari znašam skupaj ..." Bella je žalostno zaihtela. Ko pa je prihlUl stražnik s knjižico v roki, pa vtndar ni imela poguma, da bi izdala Geoffreyja Harker-ja. Ko jt bil pa z njo zmtrom vljuden in dober! Potopila ae je v množici in akoraj tekla proti domu. Pred neko delikatesno trgovino se je skorajda zaleUla v Friderika Toola, ki si je bil pravkar kupil večerjo. "Oh, Fred," je zaihUla, "tako Žalostna sem." "Prsv ti Js," je zsgodel Fred. Potlej zi jo je nsUnčneje o-gledsl "Ksj ti ps Jt? Zsksj si Uko zasopla? Ali msr vods gori?" "Fred," je vzkliknile Bella, "sli so bile tvoje besede dsvi resne Fred je zsrdsl do ušes. "Ne-umno govorjenje . .. resno sem ps vendsrle mislil." Ksr ns lepem je prljels Bells Freda zs roko. "Frtd, drsgi, ntkogs potrebuješ, ki bo zkrbel zsU." Fredu je zsstsls ssps. "Kaaj," je naposltd izdsvil, "mislil sem ... da si se odpeljsls ns izlet z svojim kožuhovina-stim prijsUljem!" "Ah, ksj bi tisto!" se je zs zmejsls Bells. Potlej mu je stisnile roko in dshnlls: "Veš, hotela ssm zsmo, ds bi posUl ljubosumen r* » Prsv ob tisti uri je Ulefoni-rsl Geoffrey Hsrksr ns policijsko ravnateljstvo: "Ds, pred kakšno uro je moralo biti .. . Sele pred nekaj ml-nuUmi sem opazil, da so mi u-kradll avtomobil. Na obisku sem bil. Ko sem se vrnil, ga že ni bilo več. Da . . . da . . . črnorumena limuzina ... da ... zadaj je bil velik kovčeg . . . da . . . Pa št evoj koiuh sem pustil v vozu . . _ Temeljitost "Ans, pssiU ns gospods. Ds mi nt bo trosil ptpels ns perzijski preprogi, ds mi ns bo s blst-nimi čevlji hodil v sUnovsnje, ds mi ne bo is kleti iznotil preveč vins!" prldigujs gospa Pikolov-lcs pred odhodom svoji kuharici. "Prsv, milostiJivs," obljublja zvesU duša, "asmo to, prosim, mi šs povejU, koliko centov mu amem vsak «dan dati sa potrebi-ce?" Pri botaniki "PovejU mf kako cvetlico, ki prinaša nesrečo!" "Prosim, gospod profesor, mirUt" PONDELJEK, 1. FEBRUARJA HI' rwwm Pietur« Josef StsHn, sovjetski dlkUtor, pomaga delegstinji, da jo spr». vi ns oder, ds nagovori žene vojsških častnikov, ki so se udeležile vseunijskega kongresa v Moskvi. yiMMMMÉÉMÉÉÉiMBiBÉMi*-- ■tifiHÉ^^B^^B Uspavalo "Ali sU dajali možu uspavalni prašek?" "NaUnko po predpisu, gospod doktor. Toda pošteno sem zrn učila, preden sem ga vsaki-krat zbudila." Reklama "Oče, kaj pa je prav za prav reklama?" "Reklama, moj sin, je sliki deklice, ki je, pije, drži v rokah j ali pa je oblečeno v to, kar bi drugi radi prodali." P+*+***0*0******************** » »»»»«m»,*»»»«»» ***** Am*** NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO P* sklep« lt. rsda« konvencije s« lahk« naroči aa list Pr«sv«U Is prištej« eden, dva, trt, šUri «U pot čtenov Is «a« draUne k eni asrei-aial. Ust Pronveta stacs sa vse enako, sa ëlane aH a«člane $6.00 n eno l«ta« naročnin«. Ker pa ¿lani ie plalajo pri asesMeats $1.20 n tednik, se jI» U prišteje k narožninL Torej sedaj ai Tsroka. reéi, da J« list predrag sa ëlaae 8.N.PJ. List Preeveta Je vaša lastnin« ia getov« j« v vsaki drniini nekdo, kl U rad «tal list vsak dsn. Cess Usta Prosveta Je: Za ZdrnŠ. driave te Kaaado.$tJS Za Cicero te CUcago Jo-...$TJ# t tednik Is....,,,,,,,,,, 4.80 1 tednik ia.............. IJI t tednika tai............. Ml 2 tednika te............. S.10 t tednike te............. LM 2 tednike te............. IN 4 tednike te............. 4 tednik« In............. 2.TI 1 tednikov Is............ nič 5 tednikov In............ lil Za Bvr«p« j«____ Izpolnite spodnji knpon, priložil« potrebne vs«t« denarja ail Monty Order v planin te si naročite Proeveto. Hat, U je vaša laatnina. Pojaanilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti člsa SNPJ, ali če se preseli proč od droiins in bo sahheval sam svoj liat tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki j« tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, In obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ae atora, tedaj mora upravniitvo snišati datum sa to vsoto naročniku. PROSTETA. 8NPJ, 2S57 So. Uwndale Ave„ Chieaffo. III. ^ Priložene pošilja« naročnino sa liat Prosveto vsoto $........... % D Isae....................................CL društva št........ Naalov Uatavite tednik in ga pripiiite k moji nsročnlni od sledečih člssef meje drniine: ^— *)........................................Cl. društva št......... •).........................................ČL društva št,........ š>...............................M?.......<ÎL društva ŠL. ...... .............................................. društva H......... Mesto i .......................... Država ..................... N«v naročnik..................Star naročnik..................... t***»* »•******************0*****0*»*é*i**m TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA IzpraAsvsnJe "Kaj je tvoj oče. msli?" "Prehlsjen." . "No, to že. smpsk ksj del »r "Ksšljs." e "Obtoženec, kako je to. da ho-3tU nensdno prekiicsti svoje priznanje?" "Gospod sodnik, mej zagovornik me Je prepričal, da sem nedolžen." ' t tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, ča«n» knjige, koledarje, leUke itd. v sloveuakcm. hrvatak^ slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in «Jrugf VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANSTtd S.N.PJ., DA TISKOVINE NABOCA V SVOJI TISKARNI J - i i L m Vsa pojaaatla daje vodstv» Itaka Osm amerns. unijsko dete prve M Pišite po Informacij* aa naatev: S.N.P.J. PRINTERY 2657-59 80. LAWNDALB AVENUS ' Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, ILL. Tam ae dobe «a ftelte todl v«a •*