-----   80   ___
Novičar iz domačih in tujih dežel
Z Dunaja. — 27. dne p. m. ste delegaciji v Buda-peštu začeli zborovanje. Skupno ministeratvo jima je v obravnavo izročilo 3 predloge, ki so tičejo stroškov o zasedi Bosne in Hercegovine za lansko in letošnje leto. Ce tudi Herbsta in Giskre ni v delegaciji, bodo vendar nekateri poherbsteni delegati ovire delali ugodni rešitvi, al njih trud bode brez vspeba. Kar je treba „novi Avstriji", to mora biti.
— Volitve poslancev v državni zbor bodo neki že le v jeseni o prvi polovici septembra meseca. Po
¦mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmimmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm&mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
takem se  bode   novi   državni zbor   začel še le oktobra meseca.
—   Ministru Stremajerju vendar ni obveljalo, da bi bil samostanom frančiškanov in kapucinov odtegnil sto iet navadno državno podporo.
Ogersko. — V tukajšnjem državnem zboru je o razpravi proračuna za letošnje leto, po katerem naj bi Hrvatska zopet škodo trpela, govoril 27. svečan* tudi vladni Hrvat Z i v kovic, ki je dejal, da hrvatski poslanci niso le zategadei prišli v tolikem številu v Pešto, da bi samo glasovali, ampak zato, ker hočejo* svojo patriotično dolžnost izvršiti. Vsega obstoječega zla ie krivo le slabo gospodarstvo prejšnjih let, dejal je. Hoteli smo (na Ogerskem) kar na hip postati kulturna država, in to je požrlo velikanske svote. Zdanja vlada — nadaljeval je Živkovič — je vse mogoče storila, da bi stanje oboljšaia. Vnanja politika, kakoršno si je ^neodvisna" stranka želela, povekšala bi le deficit* Okupacijo Bosne in Hercegovine je Evropa sankcionirala, in kdor zasede mioisterske stole, ta mora glasovati za zasedenje Bosne, rekel je. — To je res skrajnost oportunstva hrvatske politike.
—   Ogerske finance so strašno slabe. Od leta 1875* so se davki za 30 milijonov povikšali, vsako leto znaša primanjkava 28 milijonov, in za obresti dolga, ki ga Ogerska ima, je vsako leto plačevati 96 milijonov.
Hrvatsko. — V več krajih vojaške granice pa tudi v Dalmaciji imaio govejo kugo.
Grško. — Dogovori med Turčijo nimajo nobenega vspeha. Turki nočejo izpolniti tega, kar tirjajo Grki, naslonjeni na berolinakega dogovora nejasne obljube; če bodo hoteli kaj doseči, treba^ bode pot nastopiti, po katerem sta hodili Srbija in Črna gora. A Grecija, se zdi, nima poguma.
Z Bolgarije. — Dne 22. p. m. je v starem bolgarskem mestu Trnovem sesla se bolgarska skupščina, katero je z nagovorom odprl ruski komisar Dondukov Korsakov. Skupščina ima zdaj dvoje dognati: sprejeti ustavo in voliti kneza. V nji se snujete dve stranki: prva, zmerna, se hoče vdati sklepom berolinske pogodbe, po kateri ima biti Bolgarija razdeljena v dva dela — Bolgarija nad in pod Balkanom, — druga napredna, pa zahteva Bolgarijo združeno z Rumelijo tako, da bodo vsi Bolgari skupljeni v eni državi. Prvi stranki na čelu je Balaba-nov, a drugo vodi Zaakov. V skupščino so bili prišli tudi poslanci iz Rumelije, pa Dondukov, Drinov in francoski komisar so dosegli to, da so bili izključeni iz sej, dokler evropske oblasti tega vprašanja ne rešijo. Sploh pa ves bolgarski narod hoče biti združen ves, ne pretrgan, za to se moli po vseh cerkvah. — Ustava bolgarska, skupščini predložena, obsega 170 paragrafov in je v obče prav dobra; veljati ima pet let, potem se lahko spremeni ali popravi , če sklenete to dve tretjini skupščine. — Kneza voliti gre skupščini po berolinski pogodbi brez vsega vnanjega vpliva, le ne iz kake evropske vladajoče rodovine.