PREDLOG PREDLAGATEUA Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji 41. seji dne 4. 2. 1987 obravnaval predlog odloka o sprejemu Ureditvenega načrta za del območja urejanja VS 211 Krakova in sklenili, da ga posreduje delegatom zborov Skupščine občine v obravnavo in sprejem. , , IZVRŠNI SVET PREDLOG Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih pose-gov v prostor (Uradni list, SRS, št. 18/84 in 37/85) in 79. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 13/86), je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na ........ seji zbora združenega dela dne ........ in na ...... seji zbora krajevnih skupnosti dne.......sprejela ODLOK o ureditvenem načrtu za del območja urejanja VS 21/KRAKOVO. I. SPLOŠNE DOLOČBE v' I. člen • '' S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za del območja urejanja VS 2/I KRAKOVO, ki ga je izdelal ZIL - TOZD Urbanizem LUZ pod št. projekta 34630 v septembru 1986. . '¦'¦ ¦¦¦->.¦• ¦¦'"-• '•:' 2. člen Vsebina ureditvenega načrta je tekstualni in grafični dei. Tekstualni del: 1. Zazidalna situacija 2. Funkcionalne in oblikovalske rešitve vzgojno-izobraževal-nih objektov ter stanovanjske stavbe 3. Promet -'. 4. Komunalna infrastruktura " . ' ! 5. Prostorske ureditve ^ ¦ :: 6. Predhodna ocena stroškov , ¦ 7. Etape izvajanja UN , . Grafični del: ~ .:'•.•::..-' 1. Območje obdelave M I : 1000 . 2. Situacijski načrt M I : 500 3. Kopija katastrskega načrta M I : 1000 4. Naravne lastnosti in ustvarjene razmere območja urejanja VS 2/I KRAKOVO - del 5. Ureditvena situacija M I : 500 > ; . > y- 6. Prometna ureditev M I : 200 7. Uskladitveni načrt komunalnih vodov M I : 500 8. Etapnost izgradnje M L: 500 9. Načrt obodne parcelacije M I : 1000 10. Načrt gradbenih parcel M I : 1000 11. Zakoličeni načrt z razdelitvijo površin M I : 500 12. Idejni projekt prizidkov 13. OsončenjeM I : 1000 II. OPIS POTEKA MEJE UREDITVENEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA UREJANJA VS 2/1 KRAKOVO 3. čien ..;:,:: • Območje urejanja se nahaja v katastrski občini Krakovsko predmestje. Meja se prične v severovzhodnem ogljišču območja, v presečišču osi Cojzove ceste, parcela št. 81/7 s podaljškom vzhodne meje, Vrtne ulice, parcela št. 81/15. Od tu se meja območja usmeri proti jugu, poteka po vzhodni meji Vrtne ulice do loma, ki je cca 24 m južno od severozahodnega ogljišča stavbne parcele št. 1. V tem lomu se meja območja usmeri proti severoza-hodu, poteka paralelno z osjo Cojzove ceste in prečka parcele št. 81/15 - Vrtna ulica, 21, 20, 19 18 in se v parceli št. 17 cca 6 m zahodno od njene vzhodne meje pravokotno usmeri proti severo-zahodu, poteka paralelno z osjo Cojzove ceste in prečka parcele št. 16, 15, 14, 13 in se v parceli št. 12 pravokotno usmeri proti jugozahodu. V tej smeri poteka 0,86 m, nakar se pravokotno usmeri proti severozahodu, poteka paralelno z osjo Cojzove ceste in prečka parcele št. 11, 10, 9, 8, 7 in se v parceli št. 6/1 cca 0,5 m zahodno od njene vzhodne meje usmeri proti severu. V tej smeri poteka v parceli št. 6/1 cca 6,5 m, nakar se usmeri proti severozahodu, poteka v premi paralelno z osjo Cojzove ceste do loma v Emonski cesti, ki je cca 4,5 m zahodno od vzhodne meje Emonske ceste in prečka parcele št. 5, 4, 3 in 1/1. V lomu v Emonski cesti se meja območja usmeri proti severu, poteka po emonski cesti do presečišča z osjo Cojzove ceste. V tem prese-čišču se meja območja usmeri proti jugovzhodu in poteka po osi Cozove ceste do severovzhodnega ogljišča območja, presečišče osi Cojzove ceste s podaljškom vzhodne meje Vrtne ulice, ki je izhodišče opisa poteka meje območja. III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE 4. člen V območju ureditvenega načrta za Krakovo, del območja ureja-nja VS 2/1, je predvidena novogradnja dveh prizidkov k obstoječi stavbi FAGG - VTOZD Arhitektura za izvajanje vzgojno-izboraže-valnega programa. V prizidku I (vzhodni pcizidek) so uporabne površine (skupno bep 1533 w, posamezna etaža bep 511 m2) razporejene na naslednji natir.: - v kleti je uporaba prostora dvonamenska in sicer parkirišče za 24 osebnih vozil ter javno zaklonišče - visoko pritličje obsega dvoranski prostor, predavalnico s 180 sedeži ter dve preciavalnici s po 80 sedeži in pripadajoče funkcionalno-tehnične prostore - I. nadstropje vsebuje knjižnico, čitalnico ter tehnično funk-cionalne prostore V prizidku II. (zahodni prizidek) so uporabne površine (skupno bep 1533 m2, posamezna etaža bep 511 m2) razporejene na naslednji način: - v kleti je menza, arhiv, zaklonišče šole in spremljajoči pro-stori - v pritličju so upravno-tehnični prostori, knjigarna in papir-nica s spremljajočimi prostori - v I. etaži so prostori instituta ter spremljajoči prostori Oba prizidka imata lasten vhod v središčni osi stavb in Cojzove ceste. Z matično stavbo sta povezana s pritličnim prehodom. 5. člen Obstoječo stavbo FAGG - VTOZD Arhitektura ter stavbo Coj-zova 3 je možno prenoviti v skladu z usmeritvami Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, pri čemer je potrebno ohraniti arhitekturno zasnovo stavbe. Potrebna je sprememba namembnosti iz stanovanjske v poslovno za potebe kulturno-izobraževalnih institucij iz območja Stare Ljubljane in Aškerčeve ceste. 6. člen ¦¦ -Nepozidane površine v območju, ki niso v uličnem prostoru, so urejene kot dvoriščni funkcionalni prostor stavb. Prepovedano je postavljati začasne pomožne objekte in naprave. Ograja, ki raz-mejuje funkcionalna zemljišča stavb mora biti skladna z določili člena 7 tega odloka. Do nepozidanega prostora ob Vrtni ulici je namenjen prometni ureditvi in uvozu v garažo. IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE ¦: 7. člen ¦ Horizontalni gabariti obeh prizidkov so v ulični gradbeni liniji obstoječe zazidave (matična stavba ter stavba Cojzova 3). Dvoriščni odmiki od roba parcelne meje so tolikšni, da omogo-čajo dostop intervencijskih vozil (odmik 5 ± 0,5 m). Razmerje dolžine in širine obeh prizidkov je 31 m ob Cojzovi cesti ter 18,5 m v globino parcele (± 0,5 m). Odmik prizidkov ob obstoječe stavbe šole za arhitekt«ro je 4 m. '"•'¦¦-'¦¦¦ 8. člen " G":n'' Vertikalni gabarit obeh prizidkov je k,P + 1 ob tem, da je maximalna višinska kota slemena 305 ± 0,5 m. Stropno strešna konstrukcija je oblikovana skladno s paviljon-skim karakterjem prizidkov, dvokapnica z naklonom 10° in smerjo slemena vzporedno Cojzovi cesti. 9. člen Oblikovanje nepozidanih površin (zelenic, tlakov, mejnih ograj) se izvede skladno z obstbječo tipično drobno urbanistično opremo, ki je naslednja: - parapetni zid za šolo za arhitekturo. Materiali novih parapet-nih zidov za prizidkoma so skladni z materiali, ki se jih uporablja pri zidavi prizidkov - utrjene talne površine dvoriščnih prostorov so izvedene z materiali, ki so pri ureditvi Cojzove ceste že uveljavljenl (dolomit-ski pesek, granitne kocke, čezlakitne plošče). Zunanja ureditev dvoriščnega dela vključuje zasaditev dveh dreves (lip) v osi prehodov med obstoječo stavbo ter prizidki. Ulični nepozidan prostor, javna zelenica ob obeh prizidkih ter pred obstoječo stavbo, je travnata površina, zasajena s piramidal-nimi hrasti. Preostali ulični prostor ob Cojzovi cesti (pločnik, prometna zelenica) se ohranjata v obstoječi obliki. Možna so vsa vzdrže-valna dela. Oblikovanje uvoza h garaži v prizidku I. ne preoblikuje obsto-ječe ureditve Cojzove ulice. Na zemljišču med Vrtno ulico in prizidkom I. je utrjena površina oblikovana skladno z dvoriščno ureditvijo za stavbami. Dvoriščna parcela Cojzove 3 ohranja do spremembe pamemb-nosti stavbe obstoječo namensko rabo in oblikovne značilnosti. Možna so vzdrževalna dela. Ob prenovi stavbe ter spremembi je primerna preureditev v javno parkovo površino. 10. člen Pogoji za arhitektonsko oblikovanje stavb določajo: - zunanji videz, oblikovanje fasade in stropno-strešne kon-strukkcije obstoječe stavbe FAGG - VTOZD Ahitektura ter stavbe Cojzova 3, se o hranja. Dovoljene so spremembe kolorita - cestna podoba obeh prizidkov je oblikovana s kolonado v rastru 3,3 m - nagnjenost terena določa, da je uvozna površina v garaže vhodnega prizidka - klet na koti 292,5 dostop iz ulice v stavbo pa je po podestu na koti 295,5 m - obe krili sta povezani z obstoječo stavbo na osi hodnika pritličja obstoječe stavbe, zahodni prizidek tudi na nivoju kleti - pri izvedbi se uporabljajo trdni materiali (armiranobetonska konstrukcija, finalna obdelava je omet, ostrešje je leseno, kritina je pločevina. V. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE 11.člen Kanalizacija Območje se odvaja v kanalizacijo mešanega sistema. Predvi-deni objekti se bodo priključevali naobstoječi kanal 0 80/120 cm, ki poteka po Krakovskem nasipu ob križišču Krakovskega nasipa s Cojzovo cesto. 12. člen Vodovod V osi Cojzove ceste poteka napajalni vodovod o 150 mm. Na njega se navezuje obstoječi objekt FAGG - VTOZD Arhitektura. Oba prizidka se bosta priključila na ta vodovod na mestu prik-Ijučka obstoječega objekta šole za arhitekturo. Potrebno je izgra-diti interno hidrantno mrežo za dodatne hidrante. 13. člen Ogrevanje ¦ . Obstoječi objekt FAGG - VTOZD Arhitektura ima interno kot-lovnico, ki se bo po izgradnji magistralnega vročevoda (potekal bo po Emonski in Aškerčevi cesti - LD 31875 z dne 30/7-1986) priključila na mestni sistem daljinske oskrbe s toplotno energijo za ogrevanje prostorov in ogrevanje tople potrošne vode. Nanjo bosta navezana tudi oba prizidka. .14. člen Po severni strani Cojzove ceste poteka že rekonstruiran plino-vod 0 250 mm, na katerega je možen priključek za potrebe kuhinje. 15. člen Elektnka V zahodnem prizidku, ki bo realiziran v I. fazi se bo v kletnin prostorih zgradila nova transformatorska postaja. Novo TP Arhi-tektura se bo vključila v obstoječo zanko srednje napetostne mreže po trasi obstoječe kabelske kanalizacije oziroma po trasi obstoječega nizkonapetostnega priključka obstoječe stavbe FAGG - VTOZD Arhitektura. 16. člen Telefon Ob južni strani Cojzove ceste poteka telefonska kabelska kana-lizacija, ki je vezana na rajonsko avtomatsko telefonsko centralo (RATC) Center I. Predvidene objekte je možno navezati v obstoje-čem jašku s kanalizacijo do priključne omarice v objektu. Poleg tega je potrebno položiti telefonski kabel ustrezne kapacitete od RATC Center I. do koncentracije notranje instalacije v objektu. Dolžina tega kabla bi znašala približno 300 m. Telefonski priklju-ček je potrebno posebej projektno obdelati (PGD, PZI). 17. člen Javna razsvetljava Na obravnavanem območju je že obstoječa javna razsvetljava. VI. POGOJI GLEOE PROMETNEGA UREJANJA 18. člen Pogoji prometne ureditve so naslednji: - motorni promet je možen skladno z ureditvijo prometa v mestnem središču v območju Cojzove ceste. - prometna ureditev k novi zazidavi: peš promet: ostaja nespremenjen, doda se pohodna površina pod arkadami obeh prizidkov mirujoči promet je možen le v garaži v pritličju prizidka I. Garaža se priključuje na Cojzovo cesto z desnim uvozom in izvozom. Kapaciteta garaže je 24 PM. - dostava in intervencijski promet se navezujeta na uvoz iz Cojzove kot parkirišče. Vrtna stran stavb je dostopna po utrjeni površini za objekti (5 m za prizidki in 3,5 do 6 m za obstoječo stavbo FAGG - VTOZD Arhitektura. VII. ETAPE IZVAJANJA UN IN REŽIM 19. člen I. etapa: gradnja prizidka II. in ureditev nepozidanih površin območja zahodno od obstoječe FAGG - VTOZD Arhitektura. Ureditev območja prizidka I. za parkiranje zahteva: - utrditev in ureditev parkirnih površin - utrditev poti za objekti za intervencijska vozila od Vrtne ulice do konca II. prizidka z uvozom iz Cojzove ulice. II. etapa: gradnja prizidka I. z javnim zakloniščerh in parkiriš-čem v kletni etaži. III. etapa: prenova stavbe FAGG - VTOZD Arhitektura IV. etapa: prenova stavbe Cojzova 3. VIII. OBVEZNOSTIINVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRIIZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA 20. člen Stavbe in zemljišča, ki se bodo prenavljala v IV. etapi obdržijo do prenove obstoječo namembnost in izgled. Možna so le tekoča vzdrževalna dela in manjše funkcionalne adaptacije. IX. KONČNE DOLOČBE 22. člen Ureditveni načrt je delovnim Ijudem in občanom, organizaci-jam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupno-stim stalno na vpogled pri občinskem komiteju za urejanje pro- stora in varstvo okolja občine Ljubljana Vič-Rudnik, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem LUZ, Zavodu za druž-beno planiranje Ljubljana, pri Mestni geodetski upravi mesta Ljubljane, pri KS Trnovo, FAGG - VTOZD Arhitektura ter pri Mestni upravi za inšpekcijske službe Ljubljana. 23. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Mestna uprava za inšpekcijske službe mesta Ljubljane. 24. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. PREDSEDNIK i SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Peter Vrhunc