Poštnina olaSana v gotovini Maribor, ponedeljek 7. mafa 1934 Stev. 1A3 Leto vin MARIBORSKI ( (r c ' L n VECERNIK ©reflnlfctvo in uprava; Maribor, dospotka mi, 11 / Teletoo tfreOnUtv« 2440, uprav« 24&t Izhaja razaa nedelja tn praznikov vsafc dan ob 16. url / Velja maaečno pcajaman v upravi afl po pošti 10 Din« dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po conike / Oglas« »prejema tudi oglasni oddelek .Jutra* v Ljubljani • PofttnJ tekovni ročun §♦. 11.400 JUTRA n m Pogumna iskrenost narodnega socializma Veliko priznanje voditeija Ericha Kocha S strani Nemcev smo bili doslej navajeni trditev o nemškem praizvoru prebivalstva raznih danes nemških ali mešanih pokrajin. Tako so se n. pr. trudili mnogi nemški znanstveniki, da bi »dokazali« rasno germanstvo Prusov, in v Avstriji se razni dr. VV u 11 e j i še sedaj trdovratno poslužujejo laži o nemštvu Koroške ter ustvarjajo iz tamkajšnjih Slo vencev posebno »vindiško« raso, ki naj bi bila v bistvu nemška in se poslužuje samo nekega »slayiziranega dialekta«. Prav tako ali s še večjo brutalnostjo zatrjujejo italijanski fašisti, da je prebivalstvo Primorske bilo šele po Avstriji umetno poslovanjeno ter »popravljajo« sedaj na podlagi teh »znanstvenih dokazov* tudi slovenska in hrvaška rodbinska imena, napravljajoč iz Petričev Petrije, iz Uršičev Ursiie in Ursinije itd. Zato nas ie nenavadno in silno prijetno p r e s e-netila knjiga predsednika Vzhodne Prusije, odličnega narodnosccialističnega funkcionarja Ericha Kocha »Aufbau itn Osten«, ki je izšla nedavno v založbi W. G. Korn v Breslavi. Erich K o c h je z nenavadno smelo odkritosrčnostjo povedal v tej knjigi, da so Prusi produkt dolgotrajnega in temeljitega spajanja nemškega in slovanskega elementa in jim prav ta s slovansko pomešana kri daje vse vrline, pretakajoč se od Prusov še v ostale dele nemškega naroda ter osvežujoč ga z novimi energijami! Koch pa gre še dalje in trdi da je prav ta kri vez, ki more boli kakor vse drugo sPa]atl Pruse in s tem vse Nemce odnosno Nemčijo s Poljaki in Poljsko. Podlaga obeh narodov je s tem skupna, zato pričakuje od Poljske, da bo šla tudi sama po potih narodnega socializma in ustvarila na ta način veliko nemško-poljsko skupnost, ki bo največja sila na severovzhodu Evrope. Po njegovi trditvi se nemški rasizem ne postavlja na nobeno germansko stališče, marveč samo na arijsko ter velja njegov odpor izključno le Židom in ostalim nearijcem. Zato smatra sodelovanje Nemcev s Poljaki za najnaravnejšo in najpametnejšo zadevo in nemško-poljski pakt mu ni nič manj >n nič več kakor »dogodek svetovnopoli-*lčne važnosti«. »Ta pakt kaže,« pravi K°ch dobesedno, »da moreta Nemčija in ^oljska, čim se pričneta direktno sporazumevati Pilsudski in Hitler, Beck in Ncurath, torc.i vodilne osebnosti z vodilnimi osebnostmi in nkcionalizem z nacionalizmom, v najkrajšem času spremeniti vso dolgo vrsto starih nasprotstev v novo skupnost velike bodočnosti.« Za deset let uveljavljeni nenapadalni pakt med Nemčijo in Poljsko dokazuje za to svetu po Kochovi trditvi, kako pošteno moreta sodelovati Nemčija Arl .'Ka Hitlerja in Poljska Josipa P i I s ti d-skega. Ta pakt pa zaključuje šele prvo pripravljalno etapo r.emško-pc ':e in mirovne politike, ki obstoja v glavnem v tem, da se odstranijo obojestranski pred sodki, nesporazumi in nerazpoloženja. S tem se pripravlja pa že tudi druga e t a-p a resničnega in stvarnega sodelovanja obeh odločujočih političnih sil bližnjega vzhoda. Avtor knjige veruje v uresničenje teženj te druge etape in je trdno prepričan, da bosta nemški in poljski narod ter njuni državi Nemčija in Poljska v teku desetih let postala ne samo dobra soseda, marveč tudi odkritosrčna zaveznika in iskrena prijatelja. V nadaljnjih izvajanjih pa obravnava tudi še podrobno vsa vprašanja, ki se morajo rešiti in kako se marajo rešiti, seveda samo splošno političnega in duhovnega značaja, iiq da bi se dotikal tudi konkretnih zadev, kakor so n. pr. teritorialna in slična vprašanja. V splošnem pa gradi vse te svoje misli na historičnem temelju in pred vsem, kakor smo uvodoma omenili, na prusko-poljskem, odnosno nemško-slovanskem krvnem sorodstvu! Med tem torej, ko skušajo klavarni Doli fussovi križarji Wuttejevega kova, ki so sami produkt krvi slovenskih mater in očetov, »dokazati« sebi in svetu, da koroški Slovenci niso Slovenci in da je koroška nemškutarija pristnega germanskega izvora, oznanja voditelj narodnih socialistov v Vzhodni Prusiji Nemcem, Poljakom in vsem drugim, da so Prusi produkt velike množine nemški dodane krvi in da so prav zaradi te krvi vodilno nemško pleme ter temelj, na katerem naj se zgradi nemško-poljsko prijateljstvo in sodelovanje. Tako pošteno iskrenih besed še nismo nikdar slišali od nobenega Nemca, ne cesarskega ne marksističnega, kakor jih slišimo od tega narodnega socialista! Če bo nemški narodni socializem tako iskreno pošten, kakor ga kaže tu Erich Koch, potem se bodo res lahko u-resničile njegove želje o nemškopoljskem prijateljskem sodelovanju, ki se bo moglo razširiti še na prijateljsko sodelovanje z vsemi Slovani, v prvi vrsti pa s Čehoslovaki, Jugoslovani in Bolgari. In morda bodo potem tudi naši nemčurji in nemčuirčki postali ponosni, da se po njihovih žilah pretaka slovenska kri in da se morajo prav njej zahvaliti za vso svojo moč! -r. Boi za plebiscitno Posarie DVOJE VELIKIH ZBOROVANJ v NEMČIJI IN FRANCIJI. NOV KATOLIŠKI LIST V POSARJU. vanje, na katerem je govoril poslanec Fribourg o Posariu in izrekel upa BERLIN. 7. maja. V mestu Zwel-briteken v Vestpfalcu ie bilo včeraj ogromno zborovanje za Posarie, katerega se je udeležilo okoli 200.000 Hudi, od teh več ko polovica iz Posarja- Tamkajšnji voditelj narodnih socialistov Biirkel-Neustadt je apeliral uvodoma na Francijo in jo pozval, naj pripravi pot k sporazumu z Nemčijo, zlasti pa glede Posarja. Govoril, je tudi državni minister dr. Gobbels, ki je izročil pozdrave kancelarja Hlttlerja m vsega nemškega naroda ter izjavil, dii bo Nemčija branila svoje pravice do Posarja pred Francijo in pred Dru štvom narodov. Nato je bila prečitana Posebna proklamacija na Francijo iti Društvo narodov. V Sathenayu v Fran c~.as Dnevne vesti Zeleni )uri| Lepa proslava Jurijevega praznika na tezenskem vežbališču Nekoliko se je letos že katoliški sv. Jurij izneveril svoji nalogi, ker nam je pomlad prinesel že sv. Marko. Vendar pa to ni prav nič motilo tradicionalne proslave pravoslavnega Jurijevega dne ali jurjevanja, praznika prebujajoče se pomladi in nacionalnega dela. To jurje-vanje bo sčasom tudi v našem obmejnem Mariboru splošen narodni običaj, kar nam is bila dokaz včerajšnja velika udeležbav Mimo celokupne mariborske posadke so se zbrali ob napovedani uri na Trgu svobode tudi Sokoli, čete Narodne obrane in številno narodno občinstvo, ki jc krenilo v impozantnem sprevodu z vojaško godbo na čelu na tezensko vojaško vežba lišče. S tiho počastitvijo so se udeleženci jurjevanja spominjali obenem tudi prednikov, ki so se na ta dan zbirali v čete, in šli vedno znova v boj za svobodo. Zato je ta spominski dan s posebno svečanostjo proslavila zlasti naša junaška vojska. zvesta čuvarica svetlih tradicij slavne preteklosti Mogočen je bil pogled na Dečji dan. V okviru dečjih dnevov, ki jih prireja Jugoslovanska unija za zaščito mladine, so priredila tudi mariborska društva včeraj prvi tak dečji dan v prid počitniškim kolonijam na Pohorju in na morju ter v prid božičnici revnim učencem. Dopoldne ob 10. se je zbrala na razvrščene čete, ki so vzor discipline^ I dvorišču deške osnovne šole v Razlago-Mogočno je odjeknil pozdrav: »Bog ti vi ulici šolska mladina, ki je v sprevodu pomagao!« z naraščajniki Rdečega križa na čelu „ . ____odkorakala po Aleksandrovi cesti in Po zboru in pozdravu se je raz vi Vetrinjski ulici na Glavni trg ter po Go-prostranem vezbaliscu prisrčna z _ v , Sposki ulici v park. V parku so priredili pri kateri ^je neumorno igrala v j a narag^ajnija a-1 delih v vinogradu se bo vršil v no delo, ki ga opravljajo z ljubeznijo in požrtvovalnostjo mariborski reševalci in gasilci. Kako iskreno tovarištvo je med njimi samimi, pa nam je pokazal sobotni večer v dvorani Gasilskega doma. ko so proslavili v ožjem krogu 26-letnico obstoja reševalnega oddelka, 30-letnico neumornega delovanja požarnika Henrika Egerja, tisočo vožnjo reševalen ’ Cerčcta, dvestoto vožnjo poveljr nedičiča na pomoč pri požarih, st' njo na pomoč pri požarih Franca r-četa in petdeseto vožnjo požarnikov Kri-bernika in Herzmanskega. Slavili pa so obenem tudi odhodtiico treh mlajših gasilcev, Branka Volčiča, Ruperta Letnika in Emerika Korotočnika, ki jih kliče dolžnost pod vojaško zastavo. Slavje je otvoril predsednik mariborske Gasilske čete in reševalnega oddelka g. dr. Ivan Jančič, ki je toplo pozdravil zbrane gasilce in reševalce ter zastopnike maribor skih listov, posebej pa še omenjene slavljence. V svojem nagovoru se je hvaležno spominjal ustanovitelja mariborskega re-sevalnega oddelka, 95-letnega šefa zdravnika g. dr. Urbaczka, ki so mu navzoči tovariško stiskali roko in mu iskreno želili, da bi zdrav in čil, kakor je, dočakal 100-letnico svojega plodonosnega življenja. V svojih nadaljnjih izvajanjih je predsednik g. dr. Jančič omenjal zasluge slavljencev za požrtvovalno delo pri četi in reševalnem oddelku ter vsem iskreno čestital. Nato je svečano izročil umetniško izdelani diplomi slav Ijencema Egerju ii*, Ivanu Čerčetu. zlato vrvico poveljniku Benedičiču in Francu čerčetu. srebrno vrvico pa Hriberniku in Herzmanskemu. Po teh slovesnih trenut kili •< je razvila v dvorani tovariška za-hava, med katero je v imenu zvestih tovarišev poveljnik Benedičič izročil Henriku Egerju lepo plaketo z gasilskim znakom v priznanje zaslug in uspešnega de-lovania. Slavljenci so se posamezno zahvalili za priznanje in pozornost z zaobljubo zvestega tovarištva in zvestobe prostovoljne pomoči bližnjemu. Spregovoril je med drugim tudi zdravnik dr. Sc-kula in so njegove besede ponovno razgibale dobro in odkritosrčno razpoloženje pomembnega večera naših gasilcev in reševalcev. Slovesen zaključek samaritanskega tečaja. Mariborska gasilska župa je priredila trinedeljski samaritanski tečaj za po- lajka«. I soboto 19. maja t. 1. na ban. vinarski in Najlepši odpočitek v kavarni »Park« v sadjarski šoli v Mariboru. Pouk bo te- oretičen in praktičen ter bo trajal od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Obrtni knjigovodski tečaj v Mariboru se otvori danes točno ob S. uri zvečer v Trgovski akademiji. Ob otvoritvi se lahko vpišejo še novi interesenti. Dostop samo do 8. ur>e zvečer. Žalostna smrt tihotapca. V Novi gori stanujoči .321etni delavec Štefan Zavšek je bil dolga leta strasten tihotapec. Nobena kazen pri njem ni zalegla, dokler ga niso vtaknili v zapor, ker jc delal več mesecev pokoro. Ko jc kazen pred kratkim prestal je bil silno potrt. Za nobeno delo ni več prijel. Že v zaporu je najbrže sko val načrt. Našli so ga te dni obešenega v nekem gozdu. Kaj da ga je pognalo mestnem parku. SOKOL MARIBOR MATICA. Drevi ob 20. uri bo v društveni sobi v Narodnem domu odborova seja. Pridite vsi in točno! Zdravo! Častno povabilo docenta dr. Matka. Primarij mariborske bolnišnice, docent dr. Matko, je prejel od ministra za narodno zdravje g. dr. Novaka častno povabilo. s katerim ga je poklical v ministrstvo in mu poveril dolžnost organizacije boja proti jetiki v vsej državi. DO' cent dr. Matko je vabilo sprejel in bo v kratkem odpotoval v Beograd. Jutri v nedeljo pa odpotuje v Ljubljano, kjer se bo udeležil seje pripravljalnega odbora za prvi jugoslovanski protituberkulozni I ta^0 žalostno smrt, ni točno znano, kongres. Samomor prevžitkarja. V Polskavi si ie Iz državne službe. Iz Valjeva je preme- pognal kroglo v glavo 621etni prevžitkar ščen v Maribor tehniški pristav Milenko Fr. Dreo. Zadnje čase je bil zelo obupan Pilič. nikdo pa ni pričakoval, da si bo vzel živ- Iz banovinske službe. Za banovinskega Uenje. Krogla je nesrečnežu razbila loba-tajnika je imenovan pristav Franc Dor- njo in je bil na mestu mrtev. Vzrok samo nik pri okrajnem glavarstvu v Šmarju pri mora ni znan. Jelšah; premeščeni so: Ivan lic' iz javne I Nezgoda. Neki nepreviden avtomobilist bolnišnice v Celju v Ptuj, Ivan Verče pa s kmetijske šole v Št. Juriju k banski n pravi. Kolo sreče. Včerajšnja tombola Sokola Maribor III.. ki je bila na Trgu svobode, je bila dobro obiskana. Največ sreče je imel vojni invalid Josip Rotnian iz Bre-sternice, ki je zadel prvo tombolo, 2.500 Din. Drugo tombolo, 1.500 Din v denarju, je dobil učenec Sergej Cvetko s Pobrežja. tretjo, 1000 Din v denarju pa učenka Roza Novakova iz Bohove pri Hočah. Moderno kuhinjsko pohištvo je zadela Milica Logarjeva iz Studencev, žensko kolo Marija Kotnikova iz Rogoze, kuhinjsko posodo Ema Klampferjeva iz Ribniškega sela, špecerijo kotlar Alojzij Šorn iz Maribora in čevljar Alojzij Zadnik iz Studencev, fotografski aparat pod narednik Dušan Popič, blago za obleko kovač Ivan Černe iz Orehove vasi, vrečo moke kuharica Terezija Puklavčeva iz Maribora, dva m9 drv pa zasebnica Marija Selanova.' Drugo nagrado je priznala žirija Ivanu Miklavcu iz Ljubljane za osnutek lepaka letošnjega »Mariborskega tedna« pod ge-siotn »Oranž«. je sinoči povozil v Pesnici 281etnega delavca Franca Vidoviča in njegovo ženo 26-letno Marijo, ko sta nameravala pre koračiti cesto. Oba je vozilo'podrlo na tla kjer'sta obležala s hudimi poškodbami na glavi in rokah. Poklicani mariborski rc sevalci so prepeljali oba v bolnišnico. Nepreviden kolesar. Ko se je včeraj po poldne vračala s sprehoda 191etna žena kaznilniškcga paznika Justina Šterliče va, jo je podrl na tla neki kolesar, ki ga je prepozno opazila. Pri padcu sc je Šter ličeva tako hudo poškodovala, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Sirov napad. V Kamnici so sinoči na padli neznani fantje 35-letnega delavca Antona Rudeža, stanujočega na Pobrežju Obdelali so ga tako hudo s koli, da je ob ležal v krvi nezavesten na tleh. O napadu so bili obveščeni reševalci, ki so Rudcž spravili v bolnišnico. Vremensko poročilo mariborske mete orološke postaje. Davi ob 7. uri ie kazal toplomer 13.7 stopinj C nad ničlo, mini malna temperatura je znašala 12.7 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 1S.1 stopinjah 739.8, reduciran na ničlo pa 737.6; relativna vlaga 75: vreme ie jasno in tiho. ___________________________ # _ Nova planinska koča na Pohorju. V samezne gasilske edinice, ki je bil včeraj' južnih pohorskih predelih v območju Ve-ob navzočnosti predsednika mariborske likega vrha ima svoj široki delokrogSPD j gasilske čete g. dr. Ivana Jančiča slove; no zaključen. Tečaja se je udeležilo 35 gasilcev, ki so se izvežbali za sanitctiv slu/bo pri gasilskih četah. Zaključne pri reditve so se udeležili tudi banovinsk1 zdravniki z župnega teritorija. »odružnica v Slov. Bistrici. Njen davni sen, da si tudi ona postavi svojo lastno 'ostojanko bo še letos uresničen. Njena stavbna zadruga .»Koča pri Svetih treh kraljih; priredi v četrtek 10. tm. (na praznik Vnebohoda) ob 10.30 pri Svetih treh kraljih na Pohorju prvo pomembno pla- Grajski kino. Danes zadnji dan >Pesem z neba« z Janom Kiepuro in Marto Egger tovo v glavni vlogi. Od'jutri dalje pre krasen velefilm »Poljub pred ogledalom« Veliko filmsko delo po znani gledališki igri Ladislava Fodora. Kino Union. Do vključno srede največje mojstrsko delo »Predor« po svetovno znanem romanu B. Kellermanna. 1 ninsko slavnost s sveto mašo in polaga-1 Pri isiiijasu sledi na kozarec naravne Tekmovanje za svetovno šahovsko pr venstvo. V Stuttgartu se jc odigrala 12. ............... - , _ ., . šahovskega dvoboja za svetov- njem in blagoslovljenem temeljnega ka- »Franz JoseSove« grenuce, popite zju mna za kočo. Mariborski planinci bodo traj na tešče, brez muke izdatno iztreb za to prireditev organizirali svoj izlet. Ijenje črevesa, kar povzroči ugoden ol Spored izleta priobčimo pravočasno. Ičutek olajšanja. partija , no šahovsko prvenstvo med dr. Aljem-nom in Bogoljubovom, ki sc je po 10-urni borbi končala neodločeno. Pri pomanjkanju teka, kislem vzpeha-vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici o-svobodi naravna »Franz Josefova« voda vseli nabranih strupov gnilobe. Že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenie črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Lep napredek v obmejnem tujskem prometu, Te dni je otvoril a mariborska Tujsko-prometna zveza svojo ekspozituro v Št. liju, ki jo bo vodil g. Ivan ^oglič. Ekspozitura bo začasno poslovala v kiosku, dokler ne bo zgrajena enonadstropna stavba, ki jo bodo pričeli graditi že te dni. Načrte za obmejno zgradbo je izdelal inž. arh. Jaroslav Černigoj. Ustrezala bo vsem najmodernejšim predpisom in okusom. V prvem nadstropju bodo stanovanja za uradnike, v pritličju pa bodo poslovni prostori. Zamisel mariborske Tujsko-prometne zveze in realizacija prepotrebnega načrta za obmejno ekspozituro ni samo lokalnega, marveč vsedržavnega pomena. Tujci in potniki bodo že takoj pri vstopu na naša tla dobili vso potrebne informacije. V Gornii Radgoni pa bo zveza otvorila svojo ekspozituro prihodnji teden, ki bo začasno nameščena v novi zgradbi blizu mostu preko Mure. Ko pa bodo zgrajeni ob podaljšku mostu projektirani paviljoni, bo v enem teli paviljonov poslovala ekspozitura. Obe ekspozituri bosta imeli obenem tudi menjalnice, tako da bodo mogli tujci tudi menjati valuto, kar bo zelo ugodno uplivalo na naš tujski promet z ozirom na stroge predpise nove devizne naredbe. Zaposlenost v aprilu. OUZD v Ljubljani objavlja statistične podatke o zavarovanju delavcev v aprilu. Povprečno 'e bilo zavarovanih 77.375 delavcev in delavk (v primeru z aprilom lanskega leta .3205 več) in sicer 47.152 moških in 30.223 žensk. Bolnikov je bilo 1981. Povprečna dnevna zavarovalna mezda je znašala Din 22.68, celokupna zavarovalna mezda pa 1,755.048 Din. Konjunktura . zaposlenosti delavstva se je v aprilu 1934 prccej zboljšala. Tudi sezijska zaposlenost delavstva izkazuje precejšnje izboli šanjc. Od marca 1934 do aprila 1934 je prirastlo 2891 moških- in 378 ženskih članov. Predvsem gre to izboljšanje zaposlenosti na račun gradbene industrije, ki jc izrazito sezonskega značaja. Povprečna dnevna zavarovalna mezda, ki ustreza približno faktičnemu zaslužku povprečnega dclavca na dan, je v aprilu 1934 zopet nekoliko popustila, in sicer pri moških za Din 0.85, pri ženskah pa sanm za Din 0.08. Radio Ljubljana. Spored za torek $. t. m.: ob 11.00: šolska ura: 12.15: kompozi-’ cije Čajkovskega v reproduc. glasbi; 12.45: poročila; 13.00: čas. Donski kozaki pojo (plošče): 18.00: otroški kotiček (Mirko Kunčič): 18.30: reproduc. koncert citraškega orkestra; 19.00: sokolske vesti (Fran Lubej); 19.30: zgodovina Vrhnike (Stanko Kočevar); 20.00: poročilo 0 mednarodnem glasbenem festivalu v 1 lorenci (prof. Osterc); 20.20: klavirski koncert pianista dr. Relnerja; 21.00: radij ski orkester; 22.10: čas, poročila; 22.30; angleške plošče. V M a r i 6 o r u, 'dne 7. V. 1934. « i—n. ^ ■ ■■■!■ Henrik Ibsen: NORA Gostovanje Podgorske in Nučiča /eliki norveški dramatik Henrik Ib-a-;n, ki je s svojimi analitično psihološkimi dramami odkrival prepade človeških duš in družbe ter postal eden glavnih stebrov dramatike prejšnjega stoletja (rojen 1. 1828, umrl 1. 1906), je ustvaril v »Nori« delo trajne vrednosti, ki bo s svojo globino vedno osvajalo. Zato je bila tudi njena letošnja uprizoritev v našem gledališču za »Glembajevimi« v Gavellovi režiji največji dogodek, kateremu je dalo najvišji poudarek še gostovanje naših dveh odličnih slovenskih gledaliških umetnikov, članov zagrebške drame ge. Vike Podgorske in gosp. Hinka Nučiča. Poglobljena režija g. VI. Skrbinška je ustvarila mimo tega primeren okvir, tako da je bil uspeh vsestransko popoln. Ga. Vika Podgorska, ki je stopila prvič na »deske, ki pomenijo svet« prav v Mariboru, je s kreacijo Nore sijajno dokazala, da ji te deske tudi zares pomenijo svet. popolno umetniško izživljanje v pravem in polnem pomenu besede. Upo rahljanje glasu, mimike in gest, vse je Pričalo o mogočnem obsegu skale njenih sredstev, njenih globokih umetniških ouv stvovanj. Skoraj otroška razigranost in razposajenost v scenah prvega dejanja, boj med upom in strahom v scenah drugega. »igranje« in naposled globoko spoznanje v tretjem, vse je bilo tako silno naravno in prepričujoče, da moremo Pod gorsko mirne duše šteti med velike gledališke umetnice ne samo pri nas, temveč v Evropi sploh. Kdor je videl njeno Noro, jo je doživel in je ne bo več pozabil; ostala mu bo kot stara znanka, živa in pristna kakor iz resničnega življenja izven gledališča. Norin mož, odvetnik Torvald Helmer v drami ni tako obsežna osebnost, kakor je Nora sama, je pa umetniško dovršen lik. kakor so pri Ibsenu skoraj brez izjeme vsi in je tako nudil g. Hinku Nučiču še vedno dovelj prilike pokazati in uveljaviti svojo igralsko umetniško moč. Dokazal je, da je ta njegova umetnost zrela, na višku, tam, kjer ni nič več problematike, kjer je dejanje dovršeno in nespremenljivo. To smo zelo živo spoznali zlasti v tistih scenah, ki so odkrivale notranja razpoloženja. Kakor ga. Podgorska, je tudi on z lahkotno resničnostjo ustvarjal položaje in tako je Torvald Helmer živel resnično Ibsenovo življenje. Zares, gledališki upravi in obema gostoma, smo hvaležni za to gostovanje in bi samo želeli, da nam na prihodnje ne bi bilo treba zopet čakati tako dolgo, kakor smo na to! Ob ge. Podgorski in g. Nučiču so pa rastli tudi naši domačini g. VI. Skrbinšek, gdč. Kraljeva, g. Furijan in ga.Dra-gutinovičeva. G. S k r b i n š c k je ustvaril iz bolnega zdravnika Ranka živega človeka z vso pristno tipiko, fino pojmovano in dosledno v besedi, maski, mimiki in gesti. Isto velja za gospo Lindeje-yo gdč. Elvire Kraljeve. 'Skromna ženska, ki je prav za prav le ozadje, ki naj pokaže Noro še bolj plastično in po-Jl^^^^teživela svoje skromno, tiho, Obisk pri Leninu J* knjige Giovannija Papinija *Gog“ V knjigi »Gog« je pisatelj Papini ka-lakteriziral voditelja ruske revolucije. Seznaniti hočemo naše čitatcije z vtisi, ki jih je dobil pisatelj, ko je obiskal Lenina, čigar ime se vedno nekako rezervirano omenja v javnost:. <>Ves mesec sem si prizadeval,« pravi Papini, »in na* pel sem vse sile, da dosežem svoj cilj. Podal sem se v Rusijo samo iz razloga, da spoznam tega človeka in se nisem hotel preje vrniti, dokler nisem govoril z njim. Zdi se mi, da je bil Lenin eden izmed štirih našega veka, ki ga ie bilo vredno videti in slišati. Preden pa sem imel to čast, sem porabil nad 20.000 dolarjev, in to deloma za darove ženam raznih komisarjev, deloma pa za napitnine rdečih vojakov. Nekaj sem daroval tudi sirotam in boljševiškim ustanovam. In ni mi žal. Reklo sc mi je, da je Vladimir Ilič slaboten in utrujen ter ne sprejema nikogar, izvzemši svojih najbližjih prijateljev. Da a dobro življenje v kreaciji naše domače prvakinje ter je tako dovrševala podobo celote. A tudi g. F u r i j a n se je dobro vživel v značaj propadlega odvetnika Krogstada in ga podal z vso potrebno zunanjo in notranjo, duhovno in telesno karakteristiko. Uloga pestunje Ane Marije, ki je bolj ob strani vsega, je dala ge. Štefi Dragutinovičevi priliko za tiho upodobitev, skladajočo se posrečeno s celoto. Kar je domačine ločevalo od obeh gostov, zlasti pa od ge. Podgorske, ie bilo pomanjkanje nekaterih drob- Med onim* s čimer se Mariborčani lahko pobahamo pred tujci, je nedvomno tudi Mariborski otok z modernim kopališčem. Tujci nam ga zavidajo ne zgolj zaradi dimenzij kopalnih priprav, marveč tudi zaradi izredno lepe lege. Ali si pa tudi more človek misliti kaj lepšega? Srcd; deroče Drave z zelenim gozdom porasel otok, na solnčni jasi otoka pa najmodernejše kopališče, kakršnega nima niti Beo grad, Zagreb, niti Ljubljana in ga tudi ne morejo imeti, ker ie to naša posebnost ki se ne da imitirati. Sedaj na otoku še ni življenja in sameva zapuščen sredi narasle umazane Drave. Tišino otoka motijo le udarci kladiv, ki zakovičujejo železno ogrodje novega mostu, ker je starega odnesla voda. Dejal bi. da je prav sedaj spomladi naš Mariborski otok najlepši. Mislim prdvsem na one. ki jim ni vse samo kopanje in ki še dajo nekaj na romantiko toplih pomladanskih dni. Za take ho že sprehod na otok sedaj spomladi, ko človek začne vse znova doživljati, res pravi užitek. Mahneš jo na katerokoli stran, povsod se ti bo nudilo dovoli užitka. Po dolgi Koroški cesti, mimo starih, tipično mariborskih raztegnjenih hišic, kjer še danes posedajo ob toplih dnevih pred svojimi delavnicami krojaški in čevljarski mojstri in kljub krizi pomežikujejo smeje solncu, ko takrat v starih časih... In takoj za hišami raztegnjena polja ob be- li cesti in na njih meščani, ki jih obdelujejo, da ne bo treba vsega kupovati na trgu. Na desno so travniki, polni razkošja, cvetja, metuljev, cvrčečih murnov in pomladnega vetra, ki vse to pozibava v živahnem ritmu. Bogme, če bi bil tonfilmski režiser, bi zajel vso to pomlad na sliko in v zvolt in bi jo kazal pustežem, da bi se jim obra zi razlezli v smehljaj. In vedno kaj novega! Pot veftli mimo gramoznih jam. v katerih mišičasti in razkuštrani delavci odkrhavajo s krampi zemljo. V presledkih postajajo, si brišejo znoj in se šalijo med seboj. Tudi za nje je pomlad, ki jim je prinesla dela in kruha. Povsem nova okolica sc ti pa nudi, ko po položni poti stopaš ob v solncu lesketajoči Dravi in gozdičku na drugi strani. Kmalu se ti odpre pogled na zeleni otok. Lepo idilo moti gradnja mostu. Naokrog ležijo razmetani trami, na ogrodju mosta pa kar mrgoli pridnih delavcev. r.e živi v Moskvi, marveč daleč na periferiji, v mali vasici, v malem gradu, ki je bil pred vojno last nekega bogataša. Bilo je neki petek, ko sem prebrodil zadnje zapreke in bi! telefoničuo obveščen, da bom sprejet v nedeljo. Leninu so rekli, da mu utegnem pomagati iz njegovih težkoč in zato je pristal na moj sprejem. Pri vratih me je najpreje sprejela njegova žena, dobro zalita in okrogla, ki me je pomerila s svojimi ostrimi očmi od pete do glave. Lenin je sedel za mizo na mali verandi in imel pred seboj razne načrte. Napravil je name vtis zločinca, ki je obsojen na smrt in ki so mu dovolili, da preživi še nekaj ur življenja. Njegova karakteristična mongolska gla-\ a je izgledala kot bi bila narejena iz starega posušenega sira, popolnoma izčrpana n. brez znakov pravega življenja. Iz njegovih ust, ki so bila polna sline, so štrleli močni zobje s ciničnim nasmehom. Iz njegovih nemirnih oči je izžarevalo nezaupanje in sumničenje. O-stre jastrebje oči so sc od časa do časa skrivale pod debelimi trepalnicami, ki so bile polne krvi. V rokah je nervoz' no sukal srebrni svinčnik. Blede so bile nih fines igralske umetnosti, toda tudi le ponekod, kajti kdaj pa kdaj smo opazili-tudi razveseljive momente finih detajlov. Ulogi hišne Helene in postreščka sta pa odigrala gdč. Marija Križajeva in g. Ljudevit C r n o b o r i. Dobri so bili tudi otroci Ivar, Bob in Enwny, samo malo preveč plahi. Tako smo dosegli letos višek, z začetkom in s koncem, z »Glembajevimi« in z »Noro«, dočim smo doživeli vmes med tema dvema stebroma tudi nekaj., morda nepotrebnih — razočaranj. -r. Delovodje jih priganjajo. Hiteti je treba, ker ie kopalna sezona zaradi vročih dni pred durmi. Pred mostom je tablica, Ki te opozori, da je prehod nezaposlenim prepovedan. In prav je, da ni dovoljen. Hoditi preko provizorično zgrajene brvi je nevarno in bi prav lahko kaka mariborska neroda cepnila v vodo. Tako sem si mislil. Ker se pa ne prištevam k nerodam, sem jo le mahnil preko brvi. Na vsej kratkosti brvi me je ustavilo pet delavcev in irc opozorilo na prepovedan prehod, dokler nisem prispel na otok. Morda sc mi bo kdo smejal, če rečem, da takole zapuščeno kopališče kar impozantno učinkuje. Mislim namreč v fantaziji, ko človek vidi bazene polne vode, ob straneh pa plapolajo zastave vseh evropskih narodov in megafon javlja pričetek tekme na 100 m hrbtno za prvenstvo F.vrooe ... Med favoriti jc tudi Mariborčan Štefan Mevža. In plavajo ... Srdit boj... Mariborčan Štefan Mevža je pogorel tik za albanskim plavalcem ... Škrioljem z zobmi, in ko se prehudim v resničnosti ob praznih bazenih, kar hvalim Boga, da nam ne bo treba še tako kmalu — škripati z zobmi. Pravijo sicer, da se Mariborčani ne damo kar tako v plavanju. Bodimo odkritosrčni. Posekajo nas že »provinclerji« ala Kamnik in Slovenska Bistrica. In to kljub temu, da imamo najmodernejše kopališče v državi! Nismo pa Mariborčani nerodni samo vT plavanju, nerodni smo tudi v reklami, ker ne znamo za naše kopališče zainteresirati raznih športnih forumov. In prav radi tega jc mariborski športni firbec« prikrajšan za marsikatero atrakcijo v pla valnem športu na račun lastne malomarnosti. Uporabnost našega kopališča na otoku za velike športne prireditve je uvidela avstrijska plavalna zveza, ki je pred lagala Maribor za kraj plavalne tekme 'Avstrija : Jugoslavija. Tako nam morebiti res pade pečen golob z neba v usta. Okolico kopališča na novo urejujejo, tako, da bo otok letos še polepšan. Sicer pa se bodo obiskovalci lahko sami prepričali, kako skrbi občina za udobnost svojih »purgerjev«, ki so navajeni samo kritizirati in vdani’v usodo čakati, da jim bodo tujci odkrivali bisere znamenitosti in lepot. Prav bi bilo, če bi uprava kopališča na otoku sedaj ob pričetku sezone razposlala po vsej državi in tudi v tujino propagandne plakate, ki naj bi njegove roke in naznanjale so, da njegova smrt ni več daleč. Nikdar v svojem življenju ne bom pozabil na njegovo obličje, ki je napravilo name vtis, kot da je izklesano iz slonove kosti. Njegova ušesa so bila tako napeta, kakor da žele še pred smrtjo slišati vesti iz vsega sveta, da jih sprejmejo in razumejo. Prvi trenutki najinega razgovora so bili mučni. Lenin me je hotel docela spoznati in razumeti. To je storil tako ležerno, kakor da izpolnjuje neko tiskovino, ki se njega sploh ne tiče. Pred njegovim rumenkastim, utrujenim obličjem si nisem drznil staviti onih vprašanj, zaradi katerih sem ga prav za prav obiskal. Razburjen zaradi prvega vtisa m okoliščine, ki me je obdajala, sem pričel hvaliti veliko njegovo delo, ki ga ic storil za Rusijo. Na mojo pohvalo se je porumenelo in na pol mrtvo Leninovo obličje po vsem omračilo in njegov pogled je bil ciničen, njegov nasmeh sarkastiSsn. Nepričakovano in brez povoda je Lenin na ves glas z brutalnim navdušenjem zakričal: »Vse to je bilo že od nekdaj pripravljeno! Vse je bilo pripravljeno preden smo mi postali. Zunanje dr- vabili tujce na obisk mariborskega bisera! kot letovišča s prikupno sliko kopaliških naprav. Morebiti bi se izplačalo ... Btd. Ob petnajstletnici bojev za Koroško SpominujunakaFrana Malgaja V soboto 6. t. m. je poteklo 15 let, kar je umrl tragične smrti med Guštanjemin Dravogradom eden naših največjih mož burnih prevratnih dni, poročnik Fran Malgaj. Rojen pri Sv. Juriju ob Južni železnici je študiral gimnazijo v Celju ter bil potem v svetovni vojni, naposled kot častnik na soški fronti. L. 191S. se je vrnil v Celje in se temeljito pripravljal na razpad Avstro-Ogrske. Glavno pažnjo je posvetil Koroški, katero je v zadnjem poletju svetovne vojne tudi prepotoval in temeljito spoznal. Po prevratu je zbral Malgaj v Celju malo, a hrabro četo 40 častnikov, podčastnikov in vojakov ter krenil na Koroško, kamor je prispel v prvih dneh oktobra in zasedel v noči od 5. na 6. trg Gu-šlanj. V nekaj dneh je bil docela gospodar v vsej Mežiški dolini. Tja mu je prišla na pomoč četa 30 Srbov iz Ljubljane, katero je uporabil skupaj s svojimi starimi in novimi soborci za obvladanje ozemlja in za nadaljnji pohod. Zasedel je Piiberk in skoraj vso Podjuno ter vkorakal v začetku decembra v Velikovec, katerega ie zavzel po srditih bojih s petkrat močnejšim sovražnikom, oboroženim tudi s strojnicami in topovi. Malgajev cilj je bil doseči in zasesti Gosposvetsko polje in Celovec, kar je tudi nameraval, a .ie moral na višje povelje opustiti. To naše oklevanje je pa dalo Nemcem priliko, da so pričeli zbirati z vseh krajev Avstrije in celo Bavarske nove čete, katere so dobro organizirali, opremili ter se pripravili na napad na Malgajeve čete, ki so ostale slej ko prej neustrašne, a maloštevilne. Vendar je hotel Malgaj Ncmce prehiteti. Napadel jih jc. a uspel ni. Moral se je umikati in zapuščati postojanko za postojanko. Naposled je dospel Malgaj v Labudsko dolino, v Prevalje in Guštanj. Toda na višje povelje se jc moral tudi od tu umakniti in je krenil dne 6. maja 1. 1919. proti Dravogradu. Na tem umiku ga je dohitela smrt v bližini mesta, kjer stoji sedaj njegov spomenik. Nemci so ga pokopali za glista niškim pokopališčem kakor razbojnika in šele 25. oktobra 1. 1919. so njegovo truplo odkopali ter ga prepeljali k zadnjemu počitku v rojstni kraj Sv. Jurij. Z Malgajem smo izgubili velikega nacionalista ini dealista, ki je svojo ljubezen do naroda in domovine dokazal z neštetimi junaštvi. Dokler bo ostal spomin na naše osvobojenje, bo ostal tudi na Frana Malgaja. O njem bodo večno pričale najlepše njegove besede, izrečene nekaj dni pred smrtjo: »Gospa Sveta je moj vzor. Slovensko Koroško bom branil do zadnje kaplje krvi. Če pa padem za našo lepo jugoslovansko domovino, prepeljite moje truplo v moj rojstni kraj. Potolažite mojo mater, brate in sestre. Povejte jim, da sem padel za mater nas vseh, za Jugoslavijo!« žave napačno mislijo, da je tu nastal neki nov sistem. To je absolutno napačno prepričanje slepih državnikov. Boljše'-viki niso storili nič drugega kako: to, da so se poslužili svojih pravic, ki jim gredo kot pripadnikom velikega ruskega naroda. Krdela, ki šteje sto milijonov glav, ni mogoče ustrahovati brez palice, brez biča, brez tajne policije, brez terorja, brez vešal, brez prekega soda, brez ječ in brez trpljenja. Mi smo samo zamenjali ljudi, ki so na ta način gospodovali. Za časa carja je znašalo število tistih, ki so imeli vso moč in vso oblast, 60.000 plemičev in '40.000 višjih dostojanstvenikov in bogatih rodbin, torej gnojišče sto tisoč ljudi. Namesto teh sto tisoč gospode upravlja in gospoduje danes okrog dva milijona boljševikov bogati Rusiji. To je napredek in velik napredek, ker je število onih, ki gospodarijo 20-krat večje, toda 98 odstotkom s tem ni nič pomaganega. Bodite popolnoma prepričani, da 98 odstotkov ruskega naroda nima od te spremembe še nobene koristi. Toda, tako biti mora. To sem sam žele! in zahteval, ker pri nas tako biti mora.« 'Se bo nadaljevalo.) Pred ofvorHvifo kopalne sezone na Mariborskem otoku Pomladni vtisi in razmišljanje na izprehodu MARIJ SKALAN: 53 Roman Iz prazgodovine človeštva. Iz teme se je oglasilo zaspano mrmranje in nato se je prikazala čokata postava svetiščnega stražarja z dolgo sulico v roki. »Milost, gospod!« je vzkliknil vojščak. »Cesa želiš tako pozno?« »Odpri nama izhod na pot Osenčja.« »Kakor ukazuješ, gospod.« Stražar je zopet izginil v temini stolpa ter odmaknil težke križne zapahe, da so zacvilili in zaškripali. Sumeris in Nef-teta sta zagledala svetlo odprtino in prekoračila mrak notranjosti stolpa. Pred njima se je spuščalo v globino str-n.10. Mžno pobočje Gore prihoda, izgubljajoč se niže doli v temnem grmovju in še temnejšem gaju oranževcev. Za izhodom se je vila vzdolž obzidja ozka pot. Obrednik in favoritka sta se napotila po njej na desno in krenila nato nekaj sto korakov od svetišča vstran na komaj vidno stezo, ki se je izgubljala poševno po bregu med oranževci. Šla sta molče drug za drugim, kakor da bi sebala motiti z govorom divjo nočno ti- šino. Tako sta dospela naposled v gaj in skoraj z nogami tipaje šla dalje na levo. Ozemlje je postajalo skalovito, oranževci so se redčili ir. ozka steza se je stekala v sotesko, zastavljeno na notranji strani z visokimi, skoraj navpičnimi pečinami, na zunanji pa z nižjim in položnejšim grebenom divje raztrganih skal. Njuni koraki so plašili ogromne nočne ptice in velike netopirje, da so se glasno prhotaje s krili dvigali in odle-tali v temno noč. Okolica je postajala divje pošaštna. Raztrgane skale so dobivale oblike belih in temnih strahov, ki so se dvigali iz tal na obeh straneh soteske, kakor da bi stali na straži ali prežali na nerešljive v njihovo kraljestvo zašle žrtve. Naposled se je soteska razširila v prepad. Steza se je zavila v serpentine, vodeče na temno, v noči nevidno dno. Sumeris je obstal in se o-krenil k Nefteti. »Pred Arikdinilinim prepadom sva!« je dejal šepetaje z vidnim strahom. »Zapuščam te, gospodarica. V to temino ne grem s teboj. Hodi sama in pazi, da se ti noga ne spodrsne. Ubila bi se. Na dnu prepada je vhod v čarovničino duplino, našla jo boš z lahkoto tudi v mraku. Zdravstvuj!« Obrednik se je poklonil in umaknil s steze, da je mogla Nefteta mimo njega v prepad. »Hvala ti!« je dejala in odšla dalje, ne da bi se še ozrla nazaj. Jeza nad usodo zadnjih dni ji je pregnala strah. Na strahove ir. grozote sploh ni mislila. Prevzemala jo je le želja stopiti čimprej pred skrivnostno Arikdinilo, o kateri so v Se-misirisu pripovedovali najneverjetnejše stvari in so se je bali kakor nikogar na svetu. In vendar je bilo zelo majhno število tistih, ki so bili kdaj v njenem grozotnem domovanju v drobovju Gore prihoda. Tudi na faraonovem dvoru je bila čarovnica znana vsem, od sužnjev do najvišjih dvorjanov, a njeno ime se je izgovarjalo zelo poredkoma, in še takrat šepetaje, kakor ime nekaj nepopisno skrivnostnega, skoraj nepojmljivega. Strah pred njo in njenim podzemljem je bil kakor pravljica, ki so jo starši pripovedovali otrokom in ti zopet svojemu mlademu rodu. Najstarejši niso pomnili, kdaj in kod je prišla in so bili zato trdno prepričani, da je večna, neumrljiva. Nefteta je le skrajno počasi napredovala. Z rokami se je oprijemala skal, z nogami pa je tipaje iskala poti v skoraj popolnoma temno globino. Tako je hodila dolgo, naposled pa je prestrašena obstala. Mrzel znoj ji je oblil čelo. Pod seboj je zagledala na dnu prepada pod navpično, najmanj sto metrov visoko pečino vhod v Arikdinilino podzemlje, iz katerega je prihajala tajin-stvena medla svetloba. Groza, ki je poprej ni čutila, ji je popolnoma strla pogum, in misel, da bi se vrnila, pobegnila iz tega peklenskega žrela, se ji je kar sama porodila. Okrenila se je mehanično in hotela že nazaj, toda neka čudna usodna vera, da ji more samo čarovnica pomagati, ji je zopet zaustavila korak. Premagala je grozo strahu in se odločila: »Dalje pojdem, k njej, pa naj se zgodi karkoli!« je sklenila in odtavala dalje v globino. Tako je naposled dosegla dno prepada, posuto z drobnim peskom. Ob strani nekje je žuborel studenec, sicer je pa bilo vse tiho. Tudi iz votline prihajajoča svetloba je bila nekako mrtva, negibna. Nefteti je bilo srce tako močno, da je čutila vsak utrip kakor sunek v grudi. (Se bo nadaljevalo.) Šport Tekmovanje za prvenstvo LNP Lep uspeh SK Železničarja v Celju — Čakovečki SK igral v Ljubljani neodločeno — SK Svoboda prvak mariborskega II. razreda Včeraj se je tekmovanje za prvenstvo LNP nadaljevalo v Celju in v Ljubljani, dočitn se je v Mariboru odigrala odločilna tekma v tekmovanju za prvenstvo mariborskega okrožja. V Celje se je podal SK Železničar, da meri svoje moči s SK Celjem, v Ljubljani pa sta se srečala Čakovečki SK in ŽSK Hermes. Železničar je svojega včerajšnjega nasprotnika gladko odpravil, dočim so se morali Čakov-čani zadovoljiti z neodločenim rezultatom. Prvenstvena tabela izgleda po včerajšnjih tekmah takole: SK Ilirija SK Železničar Čakovečki SK ŽSK Hermes SK Celje SK Rapid ISSK Maribor 9 6 2 1 34:18 14 8 6 0 2 32:16 12 10 4 4 2 27:24 12 U 3 4 4 19:33 10 11 2 2 7 22:32 6 4 2 11 11:7 5 9 117 19:34 3 SK Železničar :SK Celje 5:2 (3:1). SK Železničar je včeraj nastopil v Celju proti celjskemu reprezentantu v podzvez-ni ligi, SK Celju, ž Železničarjem so se podali v Celje tudi najzvestejši prijatelji kluba, okoli 150 po številu, da bi si ogledali dogodke na zelenem polju. Bili so skoro ves čas v tesnih stikih s svojimi igralci, bodreč jih neprestano k skrajnemu naporu sil. Prvih 20 minut je kazalo, da namerava SK Celje servirati svojo zmago od minile nedelje v Mariboru v drugi, malo predelani izdaji. Ctjljani so bili 20 minut v stalni in očitni premoči, kar je dalo slutiti ponovno zmago. Šele ko so se Železničarji znašli, so polagoma zamenjali vlogo s Celjani iti vprizorili nevarne pohode pred celjskimi vrati. S tem je prenehal pritisk domačinov in naglo se je začela razvijati ofenziva Železničarjev, ki se je proti koncu prvega polčasa čedalje bolj stopnjevala, tako, da je prešla vsa pobuda na goste, ki so nasprotnika dobesedno blokirali. V drugem polčasu je bil polet Mariborčanov v polnem razmahu, dočim se je SK Celje s svojim sistemom vred popolnoma zrušil. Ni motgel odoleti silnemu startu gostov, ki so napeli vse sile, čim so opazili nasprotnikovo slabost in ranljivost, da izbijejo iz nove situacije čim največ koristi. Zmaga Železničarja je bila popolnoma zaslužena, ker je bil boljši nasprotnik. Lnajstorica je podala lepo kombinacijsko igro, in kar je redek primer, vsi igralci so bili na mestu. Koga pohvaliti je težko, ker bi s tem delali krivico drugim. Sodil je g. Jordan iz Ljubljane objektivno in dobro. V predtekmi je rezerva SK SK Železničarja zmagala nad rezervo Celja v razmerju 4:0 (0:0). Čakovečki SK:ŽSK Hermes 1:1 (1:0). Ljubljanska tekma za podzvezno prven stvo se je pravzaprav končala s presenečenjem. Po papirnati formi sodeč smo pričakovali zmago ČSK. Toda Hermes, ki je že nekajkrat prekrižal račune nasprotnikov, je tudi včeraj presenetil z dobro igro in izsilil neodločen rezultat. Sodil je g. Deržaj. SK Svoboda:SK Gradjanski (Čakovec) 2:0 (1:0). Na igrišču SK Železničarja se je včeraj odigrala odločilna tekma v tekmovanju za prvenstvo mariborskega okrožja LNP. Nasprotnika sta bila čakovški SK Gradjanski in SK Svoboda. Po lepi. vseskozi zanimivi igri, jeSK Svobodi uspelo premagati svojega najnevarnejšega konkurenta. Svobodaši so se včeraj odlikovali z izredno dobro igro; vsi igralci so vložil; v borbo vse. svoje znanje ter igrali prav do konca požrtvovalno in z elanom. Tudi Gradjanski je predvajal dobro igro ter je kljub porazom zapustil najboljše vtise. Sodil je g. Bergant v splošnem dobro. SK Ptuj:SK Mura 3:2 (1:1). V Ptuju se je včeraj odigrala prvenstvena tekma med SK Ptujem in SK Muro, ki se je končala po zelo živahni in napeti igri z zmago SK Ptuja. Sodil je gosp. Nemec iz Maribora. Predtekmo sta odigrali rezervi SK Puja in SK Mure. Rezultat 3:3. Ostale nogometne tekme. Zagreb: FC Roma reprezentanca Zagreba 2:1 (1:1). Beograd: BSK:Jugoslavija 6:0 (5:0). Gradec: Donavitz: GAK 2:1!!, Sturm: Sudbahn 4:3, Sportk!ub:Hakoah 5:5, Wa-cker:Avstrija 2:1. Prvenstvene tekme. Dunaj: Rapid:Avstria 2:2, Admira:Di-nau 3:3, Hakoah:Sportklub 2:2, Vienna: Liberias 4:1. Praga: Sparta:Viktoria Žižkov 2:0, Slavija:Viktoria Plzen 1:0, Židenice:Te-plitzer FC 3:2. Tenis SK Rapid:SK Železničar 7:0. V tekmovanju za prvenstvo teniških klubov sta se včeraj srečala SK Rapid in SK Železničar, in sicer so tekmovali gospodje in dame. Rezultati so bili naslednji: Gospodje: Hitzl (RLMazi (Ž) 6:3, 6:3: Leyrer (R):Škapin (Ž) 6:1,6:4; Hol- Mali o Razno KOSE. velika koiičina. po Din 5.— do 6.—- komad, v raznih velikostih. Justin Gustinčič. Tatten-bacliova ul. 14. 1766 Posest HIŠA Z VRTOM soba, kuhinja, 12.000 Din. — Gostilna, lokal tri sobe, kuhinja, hlev, 4 orale zemlje 60.000 Din. Lepo posestvo 15 oralov, hiša tri sobe, gospodarsko poslopje 90.000 Din »Rapid«, Gosposka ulica 28. 1830 Prodam VELIKA OMARA ZA LED Stanovanje SOBO IN KLHINJO oddam. Stritarjeva ul. 25. •1859 Lepo, solnčuo, trisobno STANOVANJE s pritiklinami v I. nadstropju iu velika špecerijska omara! oddam s 1, junijem stalni na prodaj pri Hausmaninger- j mirni stranki. Vprašati Koro-ju, Cankarjeva ul. 23. 1817 Sobo odda ška cesta 102, pritličje. 1847 Službo išče OPREMLJENO SOBO lnF.,. oddam enemu ali dvema go- , . ulaueNIC spodotna ali gospodičnama, i £ta “let. sprejme Snreimem tudi na hrano in, ko!l nočno službo, pod zelo 1J KmftP Na-1 »izkimi pogoji. Ponudbe pro- Večernika« stanovanje boljše osebe. Naslov v upravi »Večemika«. 1863 STANOVANJE IN HRANO oddam boljšemu delavcu. — Frankopanova ul. 15, dvorišču, levo. 1S62 NAZNANILO 1868 Dovolim si naznaniti, da prevzamem vse v špe-dicijsko stroko spadajoče prevoze, kakor: selitve, težke avto-tovore itd, po današnji krizi odgovarjajočih cenah. Za kulantno in točno izvršitev jamčim „Promet“ d. z e. z. Špedicij.. Vodnlkov trg itev. 4 Sim na upravo pod »Zanesljivo 400«. 1865 Službo dobi VAJENCA za ročno in strojno mizarstvo sprejme mizarstvo za. pohištvo in stavbe. Levstikova ul. 9. 1864 zinger (R): Škapin V. (Ž) 6:0, 6:4; Hal-barth (RLSkrobar (Ž) \v. o.; dr. Blanke (RLSkrobar (Ž) \v. o.; Hitzl:Holzinger (R):Škapin-Škapin (Ž) 6:1, 6:2; Leyrer-Halbarth (R):Mazi-Skrobar (Z) 6:4, 6:0. Dame: Lirzer (R): Borič (Ž) 6:0, 6:1 Lirzer-Legat (Ž) 6:0, 6:0; Čutič (R):Borič (Ž) 7:5, 6:2; ČutičiLegat 6:0, 6:2; Scher-baum-Halbarth (R): Borič-Verovec (Ž) 6:2, 7:5. Končni rezultat gosiiodie: Rapid: Železničar 7:0, dame: Rapid:Železničar 5:0. Slov. teniški klub:SK Ptuj 6:1. V Ptuju se jc odigrala teniška tekma za prvenstvo klubov Jugoslavije med Slovenskim teniškim klubom in SK Ptujem. Po lepih bojih je Slov. teniški klub premagal svojega, nasprotnika z rezultatom 6:1, in se tako kvalificiral za drugo kolo, v katerem nastopi Slov. L ki. proti športnemu klubu Zlatarju. Posamezni rezultati so bili naslednji: Vesely:Senčar 6:3, 6:4; inž. Gorup'.Sakotnik 6:4, 7:5; di. Muhič: dr. Blanke 2:6, 6:3, 7:5; mag. farm. Go-rup:Cvikl 2:6, 11:9, 7:5; inž. Gorup-Sen-car:Sakotnik-Vesely 6:2. 6:4. Ostale igre je dobil Slov, t. ki. p. f._________ Gospodarske vesli Turizem je v našem narodnem gospodarstvu velevažen činitelj, propaganda tujskega prometa pa zahteva od vseh gotova izkustva na mnogovrstnih področjih njenega izvajanja. Umevno je, da moramo slediti preizkušenim primerom v deželah z dobro razvitim in do-bičkanosuim turizmom, pri tem pa tudi skrbeti za to, da bodo propagandistične metode ostale vendarle svojevrstne. Najboljše propagandistične metode za tujski privnet so nam na razpolago v posebnem oddelku poučne razstave o reklami, ki bo prirejena letos na spomladanskem velesejmu v Ljubljani z bogatim razstavnim materialom, ki ga je dal na razpolago g. direktor Theodor Lach iz Gradca iz svojega najpopolnejšega re-klamno-znanstvenega instituta v Evropi. Bogata izbira reklamnih sredstev za pospeševanje tujskega prometa je zbrana pod naslovom: »Kako kontinenti Pr'_va^-Ijajo goste.« Boljšega pregleda turistične propagande si ne moremo misliti in iz njega bo vsem, ki so zainteresirani pri razvoju turizma v naši državi, vzklilo nešteto pobud in navodil. Razstava bo trajala od 30. maja do 10. junija t. 1. Konferenca predstavnikov lesne industrije. Včeraj jc bila v Beogradu velika konferenca predstavnikov lesne industrije Jugoslavije, Romunije, Avstrije in zastopnikov Sovjetske družbe za izvoz lesa v Italijo. Na konferenci so razpravljali o ukrepih glede izvoza lesa iz Jugoslavije. Romunije, Avstrije in Rusije v Italijo glede na povišanje carin na les, ki jih je uvedla nedavno Italija. 11 vsako AensM Mio jsiniH Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja ln urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.