M//MURMANSK v &J.., Drugi predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je dal uredniku londonskega nedeljskega lista »Sun-day Times« intervju o političnih ciljih svoje domgvine. Izjave dr. Be-neša so zelo redke in navadno tudi kratke; zato veI|ajo za posebno tehtne. Prezident je med drugim dejal, da trdno veruje, da bo Češkoslovaška spet doživela svojo neodvisnost, prav tako kakor je neomajno prepričan o končni zmagi zaveznikov. Zanimivo je, • da dr. Beneš -— po izjavi v omenjenem listu — ne verjame, da bi vojna trajala dalje kakor* leto dni. Berlinski dopisnik švedskega lista »Stockholm Tidningena piše po norveškem ukrepu proti nemški posadki ameriške ladje »City of Flint«; Nemčija kar ne more razumeti, kako se je mala Norveška predrznila to storiti. Nemški uradni krogi so kar obnemeli spričo tolikanj neverjetnega nastopa Norveške, in ne morejo razumeti, da se je tako majhna država upala prekrižati- nemške pomorske načrte. (Za lažje razumevanje: , Norveška meri sicer 323.600 km’, t. j. .*/* versajske Nemčije, prebivalstva ima pa samo 2,700.000, t j. 30krat manj kakor današnja Nemčija.) . • ' General Gamelln (čisto na desni) na obisku v angleškem glavnem stanu na Maginotovi črti. Čisto na levi: angleški vrhovni poveljnik general Gort Sobe, ki so ,,\v&i/ za p.cai/ že oddane" Znano je, da se meseca novembra seli največ ljudi. Mislim, da se nihče rad ne seli, saj pravi pregovor, da, tri selitve prav toliko zaležejo kakor en požar, še vse hujše je pa to, brez česar ni selitve, namreč iskanje stanovanja. To mi bo rad pritrdil vsakdo, lci ima za seboj takšen križev pot. Nas študente ta usoda zadene žal vsako leto znova. Pride jesen. Vsak dan že na vse zgodaj zjutraj gledaš oglase v časopisih in hodiš ogledovat sobe, ki pridejo v poštev. Poleg tega, da tu ni kopalnice, tam ne posebnega vhoda, pa naletiš še na druge »nepremost-Ijive« ovire. Poglavje zase so na primer sobe, ki so »prav za prav že oddane«, a kljub temu še niso oddane. Temu se boste najbrže čudili, a vendar je tako. Na primer: bereš v časopisu, da tam in tam oddajajo prazno sobo, poseben vhod, s kopalnico itd. Vse po tvoji želji. Stopiš pogledat ■— kdor prej pride, prej melje — in pozvoniš. Odpirat ti pride čedna gospa srednjih let, dobro gojena, v pisani domači obleki in copatkah. Najbrže je kakšna vdova ali kaj podobnega. Premeri te od nog do glave. Vprašaš za sobo, a odgovor te preseneti: »Soba je prav za prav že oddana.t Ko hočeš vprašati, kako je to mišljeno, se ti vrata pred nosom zaloputnejo. Še bolj te pa preseneti drugi dan isti oglas v časopisu, le s pripombo, da sobo oddajajo — samo simpatičnemu gospodu, najrajši seveda samostojnemu. Primer se vam bo zdel čuden, toda to se mi ni zgodilo samo enkrat. Študentke naj si pa pri tem izbrusimo pete za prazno sobo, ki jo oddajajo, a je »prav za prav že oddanae. Kronistka. Politični teJen Povratek demokracije , V nedeljo je v Osijeku imela shod Samostojna demokratska stranka. Predsednik stranke minister Budisavljevič je v svojem govoru odločno zavračal očitke, češ da bi dr. Maček s sporazumom hotel državo razkosati. Dejal je: »Vse, kar je bilo storjenega, je bilo storjeno zato, da se čim bolj okrepita naša država in naša državna skupnost. S časom bomo izvedli popolno preureditev države in takrat bomo dobili poleg banovine Hrvatske tudi banovino Srbijo in banovino Slovenijo. Delali bomo za popoln povratek demokracije. 2e danes se ponekod lahko svobodneje diha. Popolna svoboda pa se bo kmalu ▼mila. V prvi vrsti je treba vrniti ljudstvu občine s tajnimi in svobodnimi volitvami. Se letos bomo izvedli ■vobodne občinske volitve s tajnim glasovanjem. Njim bodo sledile volitve v narodno skupščino in hrvatski sabor. Svoboda tiska bo uvedena, kakor hitro bodo rešena politična vprašanja. Potlej bomo začeli urejevati naša gospodarska in socialna vprašanja.« Stiske reforme na Hrvatskem »Hrvatski dnevnik« napoveduje v svojih zadnjih številk velike pro-refonne na Hrvatskem, ki jih avlja predstojnik prosvetnega od-banske uprave fikorjač. Reforme > baje selo dalekosežne. Pred vsem sistem pouka popolnoma spreme-saj so ga naši pedagogi kratko malo precepili iz nemških šol. Zgre-■ena je bila prosvetna politika ljudskih šol, ki ni odgovarjala potrebam Bodstva. Zdaj bo pa vse šole, od ljud-Mke do vseučilišča, preveval nov duh, Id bo odgovarjal Idejam hrvatskega Ideologa Antona Radiča. Pred vsem bodo spremenili razmere k ljudskih šolah, in sicer tako, da se bo nepismenost čim bolj zmanjšala. Poleg tega bodo reformirali srednjo šolo, ki ne sme biti samo priprava za vseučilišče, temveč priprava za življenje. Reforme bodo izvedli tudi na univerzah, saj narodu še zmerom pri. ananjkuje sposobnih strokovnjakov. Minister za gozdove in rudnike dr. Džafer Kulenovič, voditelj muslimanov ▼ JRZ, je novinarjem izjavil, da bosta morali po njegovem mnenju pri pre- OKVIRJI SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE JULIJ KLEIN LJUBLJANA, Woltova ul. 4 Naivečie veselje na stara leta... Po tridesetih letih našla izgubljeno hčerko Križev pot matere, ki je v balkanski Tojni izgubila hčerko in jo je te dni po čudežnem naključju našla živo in zdravo Dubrovnik, novembra. V upanju, da ji bo v tujini bolje, se je pred tridesetimi leti preselila muslimanka Naza Hajdarhodžičeva s svojimi otroki iz Srbije v Turčijo. Naselila se je v turški vasi Katarini blizu Soluna. Tedaj se je začela balkanska vojna. Turčija je bila v hudi nevarnosti, prav tako se je znašla v nevšečnosti tudi muslimanka Naza. Treba je bilo pobrati šila in kopita in se vrniti čez Solun v domovino, v Dubrovnik, Vdova se je vrnila domov samo s tremi sinovi, dve hčeri sta ostali v Turčiji, kjer sta se poročili. Najmlajša hčerka, materina ljubljenka, je pa bila tisti čas v nekem turškem penzionatu in je niso mogli pravi čas vzeti s seboj. Njen brat Avdo pripoveduje takole o tistih burnih dneh: »Bilo je pet dni pred našim odhodom iz Katarine. Tedaj še nismo točno vedeli, ali bomo šli, ali bomo ostali. Potem smo odpotovali v Solun. Upali smo, da bomo tam našli sestro Hatico, ki naj bi se pripeljala tja z ladjo »Jedrene«. V Solunu smo pa izvedeli, da se je ladja »Jedrene« potopila. Do smrti žalostni in utrujeni smo sami z materjo odpotovali v Dubrovnik.« Pred kratkim se je pa neki prijatelj družine Hajdarhodžičeve mudil v Turčiji. Od ondod je sporočil v Dubrovnik novico, ki je staro Nazo in njene sinove silno razveselila, novico, da njihova hči in sestra Hatica še šivi v Carigradu, da je celo zelo dobro poročena in mati lepega sina. Priložil Je tudi hčerin naslov us Carigrada. Presrečna mati je ob tej razveseljivi novici od razburjenja večkrat omedlela. Ko si je nekoliko opomogla od veselega presenečenja, je takoj napisala svoji hčeri ljubeče pismo: »Zdaj mi je vseeno, če umrem,« je pisala stara Naza, »zdaj, ko vem, da si živa in zdrava. Rada bi te pa še enkrat videla, preden bom odšla na drugi svet.« Odgovor iz Turčije je kmalu prišel. Izgubljena hči je napisala materi dolgo in ljubeznivo pismo: »Poročena sem z Beščetbejom Kara-džoglom v Carigradu. Imam dvajset let starega sina, prilagam ti njegovo in svojo sliko. Ko sem dobila tvoje pismo, od veselja nisem vedela, kaj naj storim. Nisem mogla verjeti, da imam tudi Jaz če mater, brate in •estre... »Iz Katarine, kjer vas ni bilo več in kjer mi nihče ni vedel o vas ničesar povedati, sem odpotovala v Kavalo. V to mesto Je takoj vkorakala bolgarska vojska. Tam sem se tudi prvič poročila. Tudi iz Kavale sva morala z možem hitro bežati pred Bolgari. Na begu je moj prvi mož, bilo mu je komaj 18 let, padel. Nekaj mesecev pozneje sem mu rodila sina. V Carigradu, kamor sem se zatekla pred vojno, sem se drugič poročila z Beščetbejom. Sina Alija mi je vzela tašča prvega moža. Ko mu je bilo 18 let, mi ga je vrnila. Zdaj živi pri meni in hodi v šolo.« Na koncu je hčerka napisala: »Zdaj mislim zmerom samo eno: kako bi spet videla svojo mater. Skušala bom urediti tako, da vas bom prišla obiskat, kakor hitro mi bo mogoče, da bom videla vas, ljuba mati in svoje ljubljene brate... Stara Naza in njeni trije sinovi ee zelo vesele obiska svoje sestre, ki so zanjo tako dolgo mislili, da je že mrtva. ureditvi države igrati posebno vlogo tudi Bosna in Hercegovina, ker imata čisto poseben jugoslovanski značaj. Poleg banovin Srbije, Hrvatske in Slovenije naj bi tvorili četrto banovino Bosna in Hercegovina. — Konferenca ministrov in predsedništva JRZ se je vršila pretekli teden v Beogradu. Na konferenci so razpravljali o občinskih volitvah in novem občinskem volivnem zakonu, ki bo določal tajne volitve. — Kmetijski minister dr. CubHlovič je na shodu v Tuzli napovedal, da bo vlada kmalu izdala zakon o občinskih in skupščinskih volitvah. — Kočevski Nemci bodo po pisanju kočevskega glasila ostali v Jugoslaviji. List pravi, da o fem še ni bilo govora na odločilnih mestih, poleg tega pa preselitev ni potrebna, ker Nemci na Kočevskem lahko dostojno žive. Finska delegacija, ki se pogaja v Moskvi, se je pretekli teden vrnila domov in spet nazaj v Moskvo. Pinci so pripravljeni korigirati mejo v Kareliji in sevemovzhodni Finski, še zmerom so pa trdno odločeni braniti svojo nevtralnost in neodvisnost in odklanjajo vse predloge, ki so s tem v zvezi. — Poljake preseljujejo iz Gdinje in Po-morjanskega. Prav tako preseljujejo Zide iz šlezije in okolice Lodža na rusko mejo. V Gdinjo in Pomorjansko selijo Nemce iz baltiških držav. — Ameriška reprezentančna zbornica je sprejela načrt o ukinitvi nevtralnost-nega zakona. Tudi Roosevelt ga je že podpisal. Takoj nato so natovorili na ladje 300 bombnikov in jih poslali demokratskima velesilama, ki imata zdaj na razpolago neizčrpno skladišče surovin in municije. — Chamberlain je v svojem tedenskem poročilu v spodnji zbornici poudaril veliko enotnost britanskega imperija v sedanji vojni, kar Je najbolj očitno v tem, da dominioni prostovoljno pomagajo Angliji. — Obsedno stanje so proglasili v obmejni Holandski. S tako imenovano »vodno črto« so poplavili že prvi pas ozemlja ob nemški meji. — Velike spremembe so se izvršile v italijanski vladi. Izmenjali so več ministrov, med njimi tudi šefa generalnega štaba generala Pa-rianija. Spremembo vlade smatrajo politiki za znak italijanske nevtralnosti v sedanji vojni. — Napovedane nemške ofenzive ne bo, ker so generali kanclerja Hitlerja baje prepričali, da bi terjala preveč žrtev in imela premajhen učinek. — Vrhovni sovjetski svet je zasedal pretekli teden v Moskvi. V svojem govoru je predsednik Molotov naglašal pomen nenapadalne pogodbe med Nemčijo in Rusijo. Dotaknil se je tudi pogajanj s Finsko in je dejal, da Finska odklanja večino ruskih predlogov, češ da ogrožajo njeno neodvisnost. — Drugi govor Molotova, ki ga je imel te dni, je še povečal vznemirjenje na Finskem. Prezident republike je že podelil generalu Man-merheimu diktatorska pooblastila za primer vojne. — Madžarska je odklonila nenapadalni pakt z Romunijo. Angleški politiki menijo, da so Madžari to storili pod nemškim vplivom. — Ameriško ladjo »City of Flint«, ki so jo nemške ladje zaplenile in jo z nemško posadko odpeljale v neko norveško pristanišče, so norveške oblasti z ameriško posadko spustile, nemško posadko pa internirale. Nemčija je proti temu odločno protestirala. — Stiki med Italijo in Grčijo so se poglobili. Italija je namreč prostovoljno umaknila svoje čete z grško-albanske meje, sledila ji je z enakim ukrepom tudi Grčija. Obe državi sta po tem dogodku izmenjali prijateljski noti. Temu pripisujejo v vseh balkanskih prestolnicah velik pomen za mir na Balkanu in v Sredozemskem morju. — Maršal Goring bo prihodnji teden baje odpotoval v Rim. Tako vsaj trdijo italijanski listi, nemški tisk pa vest demantira. Nekateri politiki domnevajo, da pomeni Goringov odhod v Italijo novo nemško mirovno ofenzivo. — Zadnjim finskim pogajanjem v Moskvi je prisostvoval tudi Staljin. Njegovo navzočnost smatrajo nekateri za znamenje, da so pogajanja pred koncem. — Amerika je prepovedala vsem svojim ladjam pristajanje v angleških in francoskih pristaniščih na evropski in afriški celini do Kanarskih otokov, in sicer zaradi vojne nevarnosti. — Severne države so se sestale na tako menovani konferenci »oslskega bloka« v Kjobenhavnu. Udeležili so se je pravni strokovnjaki Luksemburške, Belgije, Holandske, Danske, švedske, Norveške in Finske. Razpravljajo o enotnosti postopanja glede nevtralnosti. Posebej se bodo bavili z vprašanji o letalskem prometu. — »Vojna je zajela več ko polovico človeštva«, je izjavil ruski komisar za zunanje zadeve Molotov v svojem govoru ob 221etnici revolucije. Na vsem svetu, na Daljnem vzhodu in na zahodu, vštevši kolonije demokratskih velesil, je zdaj v vojno zapletenih 1.300 milijonov ljudi, to je več ko polovica človeštva. Belgijski kralj Leopold in holandska kraljica Viljemina sta se nepričakovano sestala v Haagu in poslala Angliji, Franciji in Nemčiji skupen mirovni poziv, da se ustavi sedanja vojna. Izjavila sta, da sta pripravljena zastaviti vse svoje sile za posredovanje pri delu za mir. — Angleški zunanji minister Halifax je te dni po radiu izjavil, da se Anglija bori za ustvaritev novega sveta. Braniti hoče vse narode pred nasiljem, boriti se hoče proti kršitvi pogodb in dane besede. — Angleški finančni minister je parlamentu predlagal, da dovoli vladi najetje 60 milijard dinarjev notranjega posojila za vojne dobave. tkanini za damske kostume in plašče — priporoča Sl. & (S. Skaberne LJUBLJANA Uradni tečaji za november Finančni minister je predpisal za november naslednje uradne tečaje: PLAČAJTE NAROČNINO! 1 napoleondor . . din 350'— 1 zlata turška lira . 9 99 398'30 1 angleški funt . . 99 220'— 1 ameriški dolar . . # 99 55'— 1 kanadski dolar . . # 9» 54'70 1 nemška marka . . # 9» 14'30 1 zlot 9» 8'30 1 belga . 5 . • . 5» 9'30 1 pengo . i . . . S'60 1 braziljski milreis . 1» 2'80 1 egiptovski funt • 9» 228'— 1 palestinski funt . • 99 225 — 1 urugvajski pezo6 . • 9» 18'50 1 argentinski pezos. 99 12'50 1 čilski pezos . . . . 99 T25 I turška papirnata lira 99 34'- 100 francoskih frankov 99 124'50 100 švicarskih frankov 1233'- 100 italijanskih lir 9» 228'80 100 nizozemskih gold. 99 2917'50 100 bolgarskih levov . . 9* 46'— 100 romunskih lejev . 9» 30 — 100 danskih kron . , 99 1113*— 100 švedskih kron . . 99 1285 — 100 norveških kron , • 99 1250 — 100 pezet • 9» 240 — 100 drahem .... 99 40 — 100 čeških kron . . . • 99 150'50 100 finskih mark . . 99 108 — 100 letonskih lat . . 9» 730 — 100 iran. (perz.) rialov . 99 100- 100 iranskih (perz.) rialov 99 100*- Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim.«). Ne pošiljajte živil s pošto v inozemstvo Devizna direkcija Narodne banke sporoča: Obveščajo se vsi, ki naslavljajo svoje pošiljke v inozemstvo, da je odbor za izvoz pri Narodni bamkii v soglasju s finančnim ministrom izdal odtok, da se prepove pošiljanje poštnih pošiljk, ki vsebujejo življenjske potreb-* ščirie im vse druge proizvode, ki so bodisi delno ali pa v celoti tujega porekla. Izrečno je prepovedano pošiljati v poštnih zavitkih kakor tudi v zavitkih pod o zn a oko z-vzorec brez vrednosti« v inozemstvo pošiljke, ki vsebujejo kavo, čaj, kakao, poper in ostale začimbe, dalje čokolado, riž, milo, volnene in bombažne stvari, tkanine, platno, svilene tkanine, usnjene izdelke itd. Carinarnam je bil izdan nalog, da vrnejo vse pošiljke, ki so bile poslane v tujino in ki vsebujejo takšne stvari. Zato se opozarjajo vsi zainteresirani, da ne oddajajo na poštah pošiljk s takšno vsebino, da ne bi imeli nepotrebnih stroškov in da ne bi izgubljali časa, ker bodo vse takšne pošiljke pošiljateljem vrnjene. Listek ..Družinskega tednika** Čičerin o razmerju ned Rosijo in Jugoslavijo Napisal dr. Josip Smodlaka V začetku leta 1929., po uvedbi diktature, sem dobil imenovanje za poslanika v Moskvi, toda tja nisem šel in tudi nisem mogel iti, ker Jugoslavija ni priznavala sovjetske vlade, kakor je še danes ne priznava. To moje imenovanje je bila samo gola formalnost, ki jo določa proračun, kreditna možnost, ki se je pa nisem maral poslužiti, ker sem bil tedaj že sam dal diplomatski službi slovo. Toda v svoji karieri sem kljub temu prišel v stik z vodstvom moskovske zunanje politike, in sicer z nič manjšim kakOT s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve, zdaj že pokojnim Čičerinom. Z njim sem imel zanimiv političen pogovor, zelo zaupnega značaja, samo uraden ni bil. To je bilo konec leta 1927. v Berlinu, kjer sem bil tedaj poslanik naše države. Nekega večera v mesecu novembru pride k meni tamkajšnji turški poslanik Kemaledin-paša, mož, s katerim sem bil v zelo prisrčnem razmerju, in mi pove, da je Čičerin v Berlinu in da bi rad govoril s poslanikom Jugoslavije. Ker se mu mu- di — odpeljati bi se moral že drugo jutro na vse zgodaj — bi rad govoril z menoj še to noč. Odgovoril sem, da v tako kratkem času ne morem dobiti iz Beograda dovoljenja za sestanek z zastopnikom države, ki je naša vlada ne prizna. Turški poslanik mi je na to odvrnil, da je v istem položaju tudi bolgarski poslanik, a se je kljub temu odzval Cičerinovemu vabilu in mu obljubil, da bo prišel. Svetoval mi je, naj tudi jaz ne odklonim vabila, češ da bi voditelj ruske zunanje politike utegnil v tem videti osebno žalitev, tem bolj, ker je rekel, da bi bil zaupni pogovor z menoj zasebnega značaja. Mislil sem si, da naši državi ne more škoditi, če se sestanem s Čiče-rinom, da bi pa utegnili nekoč imeti nevšečne posledice, če bi se Cičerin čutil užaljenega zaradi vedenja jugoslovanskega poslanika. Tako sem se sklenil odzvati njegovemu vabilu. • Sestanek smo dogovorili točno o polnoči na sovjetskem poslaništvu na Pariškem trgu ▼ Berlinu, nedaleč od Brandenburških vrat. Dobil sem vsa potrebna navodila, da ne bi nihče izvedel o sestanku, ker je po Ciče-rinovi želji imel ostati tajen. Razumljivo je, da Cičerinu ne bi bilo ljubo, če bi se izvedelo, da je on prvi potrkal na vrata malih balkanskih držav. Naročeno mi je bilo, naj se pripeljem v javnem taksiju, ne v posla-niškem avtomobilu, in sicer sam, brez slehernega spremljevalca; da naj krenem po stopnicah v prvo nadstropje in naj brez trkanja vstopim; poslaništvo bo odprto. Ravnal sem se točno po teh navodilih, in tako sem v somraku, ki je vladal na stopnicah in na hodniku poslaništva, trčil ob sovjetskega poslanika Krestjinskega. Priklonil se mi je in me povabil, naj grem z njim. Potrkal je na neka zaprta vrata, jih takoj odprl in me pustil samega noter, on je pa zaprl vrata za menoj in odšel. Salon, ki sem vanj prišel, je bil takisto slabo razsvetljen. Čičerin je sedel v naslanjaču; ob mojem vstopu je vstal in mi stopil naproti. Ko sva se pozdravila, me je vprašal francoski, v katerem jeziku želim govoriti. Rekel sem mu, da lahko nadaljujeva v francoščini; nato mi je ponudil naslanjač zraven sebe. Mojo pozornost je takoj zbudila prezirljiva črta okoli njegovih ustnic in lesk njegovih živih, lokavih oči. Ves njegov obraz je bil, da se tako izrazim, mefistofelski, toda takoj si opazil, da zunanji cinizem prikriva neko notranjo bol. Tudi barva njegove polti je bila nezdrava, skoraj zelena. Ta obraz, na prvi pogled odbijajoč, je zbujal sočutje, če si ga natančneje pogledal. Komaj je odprl usta, so njegove besede izdale visoko inteligentnost, združeno s fino diplomatsko rutino. Bil je takoj pri stvari. »Zakaj Jugoslavija ne mara imeti vezi s Sovjetsko zvezo? Skoraj vse države, tudi največje, celo tiste, ki so bile v vojni njihove sovražnice, so priznale Sovjete in žive v dobrem razmerju z njimi. Jugoslavija (on je rekel .Srbija') more imeti samo korist od priznanja sovjetske zveze, ne samo gmotne koristi od medsebojne trgovine in od plovbe vaših ladij v ruskih vodah, ampdk tudi politične koristi. Mlada, še neustaljena država potrebuje zaveznikov, a prijateljev ne bo našla nikjer drugod kakor v Moskvi.« Želel je, naj mu povem vzroke naše sovražnosti do sovjetov, a če sem sam prepričan, da je obnovitev medsebojnega razmerja v korist Jugoslaviji, naj bi delal v tej smeri- Moj odgovor je bil, da jaz v tej stvari nimam besede in da tudi poklican nisem, baviti se z njo. O tem odloča samo vlada in ta stvar se mora načeti v Beogradu. Če pa želi. da pošljem v Beograd kakšno konkretno njegovo sporočilo, bom to rad storil. Odmahnil je z roko v znak resignacije in kakor da bi obžaloval, da ne izprevidimo koristi njihovega pri" jateljstva. Rekel sem mu, da je moje osebno mnenje, da bi bilo za Jugoslavijo zares dobro, če bi se v mednarodnem življenju lahko zanašala na Rusijo kot na prijateljico. Da je pa, sem rekel dalje, pri nas ne glede na razloge, ki vodijo politiko naše vlade in ki jih je lahko uganiti, zaupanje v sovjetsko politiko omajano, posebno po nekem govoru sovjetskega zastopnika v Italiji 0 naši zahodni meji. Ta govor, sem rekel, je dregnil v zelo občutljivo točko, in zelo boleče zadel naše ljudi, posebno Slovence in Hrvate. Južni Slovani, sem rekel, so bili vajeni, da ruski narod podpira njihove narodne težnje, zato nas je takratno novo i° nasprotno stališče Moskve zelo raz" očaralo. Čičerin je odgovoril, da niso Sovjeti nobeni državi jamčili meja, določenih brez njihovega sodelovanja, da pa takšnemu banketnemu govoru n0 3 £ h 3 na&A dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Na zahodni fronti (Haagsche Posl, Haag) Grda razvada Naša produkcija sladkorja. Zadnji dw leti so nastale pri nali produkti' sladkorja težave, ker domače to-niso pridobile tolrtoo sladkorja, fcpliloor ga porabimo doma. Letos smo eelo prin»o.rani, da amo uvozili inoaeinsk; sladkor, ker je že do avgusta meseca našega zmanjkalo, letošnji Po še nd prišel na trg. Država je pooblastiva dve tovarni, da sta brez ca-rir-i uvozili 482 ra gonov sladikorja v črednosti 18 milijonov dinarjev. Tega je bil0 pa nekoliko premalo. Zato so morale naše tovarne sladkorja letos produkcijo sladkorne pese povečati. Letos bodo utegnili napraviti 10.500 do 11.000 vagonov sladkorja. Tega bojno imel? dovolj do prihodnjega leta, Kajti vsako leto ga porabimo povprečno 9.000 vagonov. Kostnico žrtev svetovne vojne so uredili na pokopališču pri sv. Križu v Ljubljani. Prekopali so okrog 5000 žrtev in njih pozeineljske ostanke Prenesli v kostnico, nekaj jih pa pokopali v skupna grobišča. Za kostnico *n vso ureditev vojaškega pokopališča je ministrstvo pravde namerilo 400.000 dinarjev kredita, banska uprava je prispevala 45.000 din, mestna občina ljubljanska pa 100.000. Vsa zgradba bo namreč stala svojih 600.000 dinarjev. Mestna občina je za načrte razpisala nagrado. Prvo nagrado je dobil načrt inž. arh. Ravniharja in po njem so kostnico tudi zgradili. Kostnica je v glavnem že dozidana. Pred kostnico stoji Dolinarjev kip slovenskega vojaka, ki je že doslej krasil grobišče vojnih žrtev. Na kostnici bodo vklesana imena pokopanih žrtev. Prostovoljno je šel v smrt komaj 17 letini krznarski pomočnik Marjan P. iz Ljubljane. V krznarski delavnici svojega šefa na Sv. Petra cesti v Ljubljani si je pred vsemi tovariši na je peni pognal kroglo v glavo. Takoj je obležal nezavesten in so ga reševalci prepeljali v bolnišnico. Krogla mu je šla skozi glavo in mu izstopila pri levem ušesu. Zdravnika dvomijo, da bi mu rešili življenje. Vzrok samomora ni znan, ker ni nihče na fantu opazil kakšne spremembe. Domnevajo le, da je samomor napravil v trenutni »medenosti, ko se je napil žganja, ki ga 6ploh ni bil vajen. Žganje je prinesel v delavnico gospodarjev sluga •n potem 60 ga poskušali. Marjanu je pošteno slopi! v glavo in na lepem je vstal in se ustrelil. Smrtno se je ponesrečil 64 letni cestni pometač Franc Kranjc, uslužben pri mariborski občini. Prenočeval je v seniku posestnika Kolnika v Studencih pri Maril)oru. Tudi usodnega večera se je po lestvi povzpel na senik, na lepem mu je pa spodrsnilo, da jo padel znale na betonska tla in ti prebil lobanjo. Njegovo truplo so našli šele zjutraj. Rekord je dosegel ljubljanski tramvaj na praznik Vseh svetnikov. V prometu je bilo 52 tramvajev, med njimi tudi sedem domačih, ki so jih napravili pred kratkim. Doslej je bil tramvajski promet na ta praznik najživah- nejsi, letna je pa dosegel rekord. Lani 00 prodali nekaj nad 44.00 vozovnic, letos pa kar 49.000. Uprava ljubljanskega tramvaja je 8 tem dobila okrog 88.000 dinarjev. Sploh je opažati, da se je promet na vseh ljubljanskih progah zelo poživil, odkar drži tramvajska proga tudi do Sv. Križa. Kongreg invalidov kraljevine Jugoslavije se je vršil v Zagrebu. Ob tej priložnosti so se člani s področja banovine Hrvatske ločili od skupne organizacije in se osamosvojili v samostojni organizaciji za banovino Hrvat-sko. Slovo je bilo zelo težko in ganljivo. Kljub temu so si pa bojevniki, tovariši s krvavih poljan obljubili, da ostanejo v duhovnih stikih še naprej. Novi odbor si je postavil za cilj, da združi vse bivše bojevnike in invalide!: v skupni organizaciji. Grozen zločin je zagrešila 37 teina Marija Okornova, posestnikova žena iz Polhovega Gradca. Okornova je strastna pijanka in iz bogve kakšnega vzroka se je odločila, da bo spravila s 6veta svojega 13 mesečnega sinčka Francka. Pretekli teden se je napila žganja in legla na peč. K.o .je sinček ob peči zajokal, je hotela k njemu, toda padla je čezenj in otroka tiščala s komolcem na prsi. Šele čez nekaj časa si je toliko opomogla, da 6e je dvignila in vzela otroka v naročje, toda otrok ji je zletel iz rok in padel na tla, mati pa zraven. Ko je prišel mož domov, je bil otrok že mrtev. Resnica ie prišla na dan šele čez nekaj časa, ko so otroka že pokopali. Zverinska mati je orožnikom zločin priznala. Smrtna avtomobilska nesreča se je pripetila v bližini Murske Sobote. Trgovec Majer iz Murske Sobote se je z avtomobilom zgodaj zjutraj podal na semenj v Petrovče. Z njim so bili tudi njegovi pomočniki. V gozdu na cestnem križišču je šofer ustavil avto, da bi se na ovinku orientiral, ker ni poznal poti, megla je bila pa zelo gosta. Krojaški pomočnik Vincenc Ku-_ kojec je skočil iz avtomobila in hotel} pogledati naprej, avto ga je pa v tistem trenutku pregazil in mu prizadejal smrtne poškodbe po glavi in mu zdrobil obe nogi. Ponesrečenec zapušča ženo in otročička. Razstavo likovnih umetnic iz Ljubljane, Zagreba, Beograda in Snšaka; so otv.orile razstavo v Jakopičevem* paviljonu v Ljubljani. V imenu prireditvenega odbora je goste nagovorila ga. Dana Pajničeva, razstavo samo je pa otvorila ga. banica. Razstave so ee s svojimi deli udeležile tele umetnice: Milica Beševičeva, Mara Kraljeva, Dana Pajničeva, Štefa Paži-čeva, Elda Piščančeva, Mira Remčeva, Božena Ružičeva, Avgusta in Henrika Šantljeva. Jela Tmkoczyje^a in Anica Zupanec-Sodnikova. Razstavile so 87 akvarelov, olj, plastik v gipsu, keramiki in risb ter inonotipij. Razstava zasluži, da si jo občinstvo ogleda v čim večjem številu Odprta bo do dne 20. novembra. Spominsko ploščo pesniku Radi v* j ti Peterlinu-Petruški so odkrila četniki na njegovi rojstni hiši v Kamniku. Spominsko ploščo je odkril predsednik ljubljanskega udnuženja četnikov g. Žnideršič, M je ploščo iaročil v varstvo pokojnikovemu bratu prof. Peter-linu-Batogu. Plošča je iz črnega marmorja, na njej je pa upodobljen relief pokojnega Petruške. Relief je upodobil profesor Sajovic. ni ja Godčeva iz Trnovelj; 32 letni po-J Moj sošolec je iz ugledne in zelo sestnik Adam Videc iz Male Brezeibogute družine. Ker stanuje pri star- pri Laškem. V Radovljici: Vinko j Hudovernik, ravnatelj radovljiške hra-j nilnice v pok. V Dol Toplicah:; 87 letni Franc Pureber. V Kamni-^ ku: Ivana Vrhovnikova, gostilničar-j ka. V Sv. Križu ob Krki: Ma-; rija Kerinova, učiteljica. V Treb-J njem: Matija Zdiravič, starešina fi-J lUMHiie kontrole. V Zagorju : 56let-< ših, mu ni treba skrbeti za hrano in vem, da ni nikdar lačen. Toda v odmoru hodi od tovariša do tovariša in prosi kruha, ki so si ga ti prinesli. Nekateri fantje nimajo zajtrka, mnogi od teh jedo samo enkrat na dan toplo hrano. V šoli si kupijo za dinar ali pol kruha, toda ta naš sošolec, ki je najmanj petkrat na dan, Ct vecjcuneU ati nt Čeprav se Konjic ne nahaja v Ameriki, pač pa samo v Hercegovini, se vseeno ponaša s prav ameriško znamenitostjo. V Konjiču namreč lahko vidiš pravi, pravcati pasji spomenik. Spomenik je precej velik, izklesan iz belega kamtta; nanj je pritrjena črna marmornata plošča z zlatim napisom: »Jim, poginil v šestem letu svojega življenja. Za njim žaluje tetka Lora in ostala pasja družina V vasi Pribilcu pri Kraševcu imajo pekovko in ne peka. Kmetje so sredi vasi zgradili precej primitivno pekarno, vanjo nosijo kmetice iz vse vasi zastonj kruh peči. Kruh poriva v peč prijazna pekovka, edina za vso vas. Pribilski kmetje pravijo, da je kruh, spečen v njihovi pekarni najokusnejši v vsej krii-ševački občini. V mnogih naših krajih še zmerom cvete zamsnjalna trgovina. Kupec in trgovec ne kupčujeta z robo in denarjem, pač pa samo z robo, ki jo v približni vrednosti zamenjata. V tej dokaj primitivni trgovini prednjačijo Vži-čani. Na majhnih konjičkih pre-romajo vso Šumadijo in prodajajo predvsem smolo, ki jo v Su-mcuiiji mnogo porabijo. 7.a kilo smole dobiš v Šumadiji dve kili koruze, pri dobri kupčiji pa celo dve kili že pečenega kruha. Osebne resdi Poročila sta se: V Žalni : g. Rudi Marincič in gdč. Ida Šuligojeva, učiteljica v Ambrusu. — Obilo sreče! Umrli so: V Ljubljani: Antonija Keršičeva, zasebnica; Rihard Go!twald; Uršula Kalinova, roj. La-terškova; prof. Franc Spraehmann. V M a r i bo r u : Minka Sorlijeva, žena notarju; 83letni Andrej Janžekovič, veleposestnik; Marijana Legatova. V Celju : 65 letna Neža Rojčeva, žena cinkarmškega delavca; 47 letna Anto- na Marija Kuželova. V Gornjem, . . . ---- ^Logatcu : Slavko Smole, posestnik.; napade tudi te reveže in jih prosi V Vojniku: Barbka Popornova,\ _>šlccc<. zdravnik«. Nikoli ga še nisem videl, da bi si sam kupil kruha, čeprav ima zmerom dinar pri sebi. Seveda, če bi si kupil za dinar kruha, se mu ne bi mnogo poznalo, tako pa, ko obišče okoli dvajset tovarišev, se tudi njegov nenasitljivi želodec nekoliko potolaži, sam si pa prihrani denar. Ni lačen, to je le njegova grdaj razvada, saj se vsak dan ponavljaj Sošolec. Tako vzgaja cesta ... Pred nekaj dnevi sem se vračala opoldne domov. Za menoj priteče fantek, star kakšnih 12 let. Bil je slabo oblečen, pa me poprosi: »Gospa, dajte mi en dinar, prosim vas, lačen sem in bi si rad kupil kruha.« Prav rada sem mu dala dinar, tedaj pa veselo steče naprej in se ustavi pri bližnji trafiki. Ne meneč se zame, čeprav seni ga že skoraj dohitela, si kupi cigarete. Začudeno ga vprašam: »Kako to, da si nisi kupil kruha?« »Saj sem si ga,« mi odgovori z zadovoljnim smehljajem ter mi pokaže roko s cigaretami. Žal mi je bilo tega otroka, žal, da sem mu še jaz pomagala zastrupljati mlado telo, zastrupljati njegovo bedno mladost. O. G. Dobra reklama Pretekli teden sem čitala v »Družinskem tedniku« notico pod naslo-i vom »Dobra reklama«. Pisec tega SOBOTA, 11. NOVEMBRA * prispevka za rubriko »Zrcalo naših 7.00; Jutranji pozdrav 7.05: Napo-• dni« se pritožuje, kako so ga kar na ;; hčerka banovinskega ;;Naše iskreno sožaljeI * ► • i!Radio Ljubljana! od 9. Jo 15. novem. 1959.3 ČETRTEK, 9. NOVEMBRA 7.00: Jutranji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.(t0: S Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: JI Napovedi 13.02; Radijski Šramel 14.00: Poročila 18.00: Koncert Radijskega !’orkestra 18.40: Slovenščina za Slo-$ vence 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50 Deset minut zabave 20.00: Kitara in klavir 20.45: Reproduciran koncert simfo- nične glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Lahka glasba. Konec ob 23. uri. PETEK, 10. novembra 7.00: Jutranji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šol-jlska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila,' -objave 13.00: Napovedi 13.02: Opol-' danski koncert Radijskega orkeetra' 14.00: Poročila 18.00: Ženska ura' 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura; 19.40: Objave 20.00: Rezervirano za; prenos 22.00: Napovedi, poročila 22.15:; Plošče. Konec ob 23. uri. > vedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plo-pšče 12.30: Poročila, objave 13.00: Na-I »povedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila J ; 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled« [sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40:J pragu vprašali, ali bo kaj kupil, ko je hotel v trgovini zamenjati čevlje. Bali so se, da ne bi umazal tal. Ko sem to čitala, se mi je takoj zdelo malo verjetno, kajti kot trgov- \Med ameriškimi Slovenci 19.00: Na-J ska pomočnica v trgovini s čevlji do-“povedi, poročila 19.20: Nacionalna urajbro vem in sem prepričana, da noben 19.40: Objave 20.00: O zunanji poli-J trgovec ne bo tako odbijal svojih gre pripisovati pretiranega pomena. Sicer pa Sovjeti ne vodijo ruske nacionalne, a še manj ,slavjansko' politiko; njihova država, je rekel, ni Rusija, ampak samo Zveza sovjetskih republik, v kateri živi mnogo enakopravnih narodov. »Vem, da je tako,« sem mu odgovoril, »toda v tej Zvezi je tudi ruska republika, dvakrat tolikšna kakor vse druge zvezne države skup; zato je tisto, kar je formalno sovjetska politika, dejansko politika Rusije. Naši ljudje niso pikolovci. Naši ljudje vidijo, da Rusija ni na njihovi strani, in to jih boli, kajti kakor je Rusija ie od nekdaj bila zaščitnica Južnih Slovanov, tako jo je tudi naš narod že od nekdaj ljubil.« Cičerin mi je živčno skočil v besedo: »Vi Srbi niste ljubili ruskega naroda, ampak pravoslavnega carja. To so bile samo vezi verskega fanatizma, to ni bila narodna solidarnost.« »Motite se, gospod Cičerin,« sem ga zavrnil. »Srbi ljubijo Ruse kakor svoje brate, ne samo po veri, ampak tudi po bratstvu krvi in jeziku, naj, bolj pa zato, ker so jih Rusi pomagali osvoboditi. Vsi Jugoslovani goje bratska čustva do ruskega naroda, ne glede na vero in na carja. Lahko vam povem resnično anekdoto, da boste mogli sami soditi. Ko je rusko brodovje doživelo katastrofo pri Cu-šimi, sem na lastne oči videl, kako so drle solze po licih naših pomorščakov z dalmatinskih otokov, ko so °>e med jokom izpraševali: ,Ali je res, da so naši bratje Rusi propadli?' Ti preprosti ljudje niso bili fanatični Pravoslavci in tudi ne oboževalci* samosilniškega carja, ampak Hrvati,] katoličani in demokrati, pristaši mojel stranke, ki se ni navduševala za carizem, ampak ravno nasprotno.« Videl sem, da mu je bilo prijetno, to slišati. Obraz se mu je zjasnil in rekel je: Ko je bil lord Curzon (1859 do 1925) britanski zunanji minister, je imel nekega dne sprejeti svojega ruskega tovariša Čičerina. Toda to ni ilo kar tako. Plemič je bil namreč tako visok, da so o njem tekli: £ord Curzon se z nikomer ne tika, niti sam s seboj ne.' Ko je torej sovjetski komisar za zunanje zadeve prišel v zunanji urad, je moral silovito dolgo čakati v predsob ju. Naposled so ga vendar spustili k lordu Curzonu. Toda le-ta ni dvignil oči in je dalje pisal začeto pismo. Trajalo je nekaj minut, preden se je ministru zazdelo vredno, pogledali obiskovalca in ga z ledenim glasom vprašati: »Kaj je namen vašega obiska?« Na to priložnost je pa Cičerin ravno čakal. »Prišel sem,« je odgovoril s krotkim glasom, »da vam povem, da so Cičerini iz prav tako spodobnega rodu kakor Curzoni.« Po teh besedah je vstal, se priklonil in šel. »Naši narodi bodo ostali prijatelji. Politika se spreminja. Upam, da bodo vaši ljudje Rusijo prav tako ljubili kakor doslej. Utegnil bi kmalu priti dan, ko jo boste spet potrebovali.« Naš politični pogovor je bil končan. Vprašal me j« še po moji do- tedanji karieri in mi pripovedoval o svojem potovanju in zdravljenju — mislim, da je bil prav takrat namenjen v Neuheim. Na koncu sem mu rekel, da živi v vasi Podstrani, blizu kraja, kjer sem jaz doma, neka kmetska družina po imenu Čičerič. V tej družini govore, da je eden od njih odšel v Napoleonovih časih na Rusko. Cičerin mi je 'odgovoril, da ni nikdar slišal o tem, da je pa njegova družina že več stoletij v Rusiji doma. Tako sva se razstala in nikdar več se nisva videla. Nekaj dni po popisanem sestanku sem se pri nekem sprejemu srečal s sovjetskim poslanikom Krestjin-skim. Rekel mi je, da je bil Cičerin zadovoljen z razgovorom. Dejal mu je, da sem jaz politik, bolgarski poslanik pa profesor — in to je tudi v resnici bil. Cičerin je bil odredil, da ni smel tisto noč, ko sem se sestal z njim, nihče ostati v poslani-škem poslopju razen poslanika. Tako me je moral Krestjinski sam sprejeti, sam utrniti sveče in zakleniti pisarno, ko sem odšel. Se to mi je povedal, da je prisluškoval najinemu pogovoru, a je le malo slišal. Krestjinski je bil mlad, samozavesten človek, najmlajši član diplomatskega zbora v Berlinu. Vsi so mu prerokovali blestečo bodočnost In res je kmalu postal prvi pomočnik Litvinova. A ne za dolgo. Pri zadnjem velikem .čiščenju' v Rusiji je padel tudi on, Cičerin je pa umrl naravne smrti kmalu po najinem sestanku. O razgovoru s Cičerinom sem poslal točno poročilo v Beograd. Isto leto so me premestili iz Berlina. Nova Riječ, Zagreb. tiki 20.30: Vesel živalski krog 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Vesel konec tedna. Konec ob 23. uri. NEDELJA, 12 NOVEMBRA odjemalcev, pač pa bi bil vesel,, da jih pride čim več, ne glede na to, koliko mu pomažejo, čeprav bi moral ;, potem vso noč čistiti tla. če še povem, da v naši trgovini 8.00: Lahka glasba na harmoniki* vsak dan čistimo parkete ter vse 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve 9.45: Verski govor 10.00: Plošče 11.00: Vesel dopoldanski koncert 12.30: Poročila, objave 13.00; Napovedi 13.02: Koncert 17.00: Kmet. ura 17.30: Ljubljanski pevski jazz-kvartet in Cimermanov kvartet 19.00; Napo-: vedi, poročita 19.20: Nac. ura 19.40:!! Objave 20.00; Plošče 20.30: Domač koncert 22.00 Napovedi, poročila 22.1.5: Plošče. Konec ob 23. uri PONEDELJEK, 13. NOVEMBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napove- Pošten najditelj \! Ko je šla moja mama v začetku !! meseca k mesarju, je zgubila večjo !! vsoto denarja. Ker ni imela med potjo nobenega drugega opravka, je izgubo opazila šele doma. Bila je vsa di, poročila 7.15; Pisan venček vese-I I 5"^"? lih zvokov 12.00: Plošče 12.30: Poro-!: °““pdobila Kmato na se jf ogksU čila, objave 13.00: Napovedi 13.02:: Imenieni mesaTnri nas in nrS Opoldanski koncert Radijskega oike-. -J , k; P bi, k ^ stra 14.00; Poročila 18.00: Zdravstvo;:™ ZfllZ 18JO: Plošče 18.40: Od Devinskega servita de svetokriškega kapucina 19.00; Napovedi, poročila 19.20: Nacionalna ura 19.40: Objave 19.50: Zanimivosti 20.00: Zabavni koncert 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Šramel »Škrjanček\ Konec ob 23. uri. TOREK, 14. NOVEMBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.80: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Spored slovenske glasbe 14.00: Poročila 18.00: Plošče 18.40: Vera zemeta usodnost 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nacionalna ura 19.40: Objave 19.50: De-;; eet minut zabave 20.0t(: Pevski koncert Delavskega glasbenega društva 20.45: Radijski orkester 22.00: Napo-;; vedi, poročila 22.15; Citraški dueti. Konec ob ob 23. uri. SREDA, 15. NOVEMBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napove-vedi, poročita 7.15: Plošče 12.00: plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 18.00: Mladinska ura 18.40: Stari slovenski ljudski pleai 19.00: Napovedi,:; poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Uvod v prenos 20.00: Prenos iz ljubljanske opere. Konee:: ob 23. uri. stranke ljubeznivo in prijazno sprejmemo, vam bo menda dovolj jasno, da je notica prejšnjega tedna skoraj neverjetna, posebno še v današnjih težkih in za trgovca zelo kritičnih časih. Mislim, da je po drugih trgovinah, prav tako. Trgovska pomočnica vitku, na katerem je bil naš naslov. Hčerka H fiotrefino neprestano opozarjati na »Bayeru-jei* križ na Aspirin-tablelahl Pač, kajti vedno znova se pojavljaj« patvorbe z nakano, okoristiti se » svei »ovnim slovesom Aspirin A S P 1 R I N tABIET6 Ogfts '»Q. pod I brojem )260t §. še r,a fronti. Znan je primer, ko je takšen golob rešil več sto ljudi gotove smrti. Neki švedski golob pismonoša Kdo je bil »Unde Sam«? Ali /e original „Strička Samuela", simbola USA, res žive/? Legenda pravi, da si je kraljica Kleopatra pritisnila na prsi strupeno kačo, videč da se ne bo mogla več rešiti. Po razgovoru z rimskimi odposlanci je umrla. Profesor Tahes je pa drugačnega mnenja: »Ce bi Kleopatra res umrla od kačjega ugriza, ne bi več imela moči, raz-govarjati se z rimskimi odposlanci. Zgodovina omenja tudi, da so našli Kleopatrino sobo po njeni smrti her-metski zaprto in polno dima. To dokazuje, da se je kraljica Kleopatra zastrupila z zelo strupenim plinom, ki se razvija pri tlenju oglja, z ogljiko. V im monoxidom. Vojna ji je prinesla moža London, novembra. Navadno vojna dekletom pobere fan • te, ženam pa može. To pot je pa voj. na neki mladi Jugoslovenki, tam daleč v Londonu, moža prinesla. Gospodična Maričeva je študirala v Londonu angleščino. Ljubko mlado dekle je moralo ob začetku vojne ostati v angleški prestolnici. Tisti čas, ko je nameravala odpotovati v domovino, pa že ni imela listin v redu, se je spoznala z nekim bogatim Angležem, mladim Johnom Richardom Garli-ghom. Garligh se je v lepo Jugoslo-venko do ušes zaljubil in jo kmalu zaprosil za roko. Te dni sta se zaljubljenca v Londonu poročila. Garligh, sin nekega južnoafriškega milijonarja, je moral sicer takoj po poroki odriniti na fronto, lepa, mlada ženica pa v Londonu težko čaka, da bo konec vojne... Newyork, novembra. Marsikdo izmed naših bralcev najbrž« pozna karikatumo podobo »Uncla ■Sama«, »strička«, ki na mnogih sodobnih in nekdanjih karikaturah simbolizira Ameriške združene države ali pa njihovo vlado Uncle Sam je visok, suhljat v črtastih hlačah, s cilindrom v roki ali na glavi in s smešno koničasto bradico. Na splošno mislijo, da je njegovo ime posrečena okrajšava U. S., začetnic United States; ti dve črki se nahajata tudi na vseh stvareh, ki kakor koli pripadajo Združenim državam. Podoba Uncla Sama pa ni plod fantazije, kajti v prejšnjem stoletju je v Združenih državah res živel človek, ki so ga njegovi znanci imenovali Uncla Sama in ki je bil približno takšen, kakršnega vidimo danes na karikaturah. Kako je pa prišel ta Uncle Sam v karikature jn v zgodovino? Uncle Sam se je v resnici pisal Samuel Wilson; bil je lastnik velike tovarne za mesne izdelke v mestu Troyu v državi Newyork. Na j novejša raziskovanja so dokazala, da je Samuel Wilson resnični prednik Uncla Sama. Dva brata Samuel in Ebenezer Wil-son sta bila lastnika velike tovarne za mesne izdelke, ki je leta 1812. preskrbovala ameriško armado z mesom. Vladni uradnik, ki se je pogajal z lastniki tovarne za dobavo mesa ame- riški vojski se je pisal Elbert Anderson. Lepega dne je bilo na trgu v Troyu nakupičenih mnogo zabojev, napolnjenih z mesom. Na zabojih je bilo napisano: »E. A. — U. S.« Mimo zabojev so nenehoma hodili ljudje in eden izmed njih je vprašal stražo, kaj pomenijo črke na njih. Straža, neki Irec v službi pri bratih Wilsonovih, je nekoliko razmišljal, potem pa dejal: »Prav za prav tudi sam natanko ne vem, toda zdi se mi, da to pomeni, da so ti zaboji last Elberta Andersona in Uncla Sama.« »Kdo je pa Uncle Sam?« »Kaj ga ne poznate, Uncla Sama? On vendar hrani armado!« Okrog stoječi ljudje so se od srca smejali temu duhovitemu pojasnilu. Zgodbica je pričela krožiti po vsem mestu in še izza mej države Newyorka, kajti Uncle Sam je bi znan in priljubljen daleč naokrog. Nekdo jo je zanesel v armado in odtlej se je razširila po vseh Združenih državah. Kakšen je bil torej ta Uncle Sam v resnici? Ali je bil podoben tistemu, ki ga zdaj rišejo po karikaturah? Ce pogledamo njegove fotografije, bomo ugotovili precejšnjo podobnost. Vseka-ko je pa v svoji moški dobi nosil cilinder, progaste hlače in imel koničasto bradico. K obsednemu stanju na Holandskem: slika kaže holandske vojake v strel črti«, s katero utegnejo Holandci v vojni poplaviti skih jarkih ob tako imenovani »vodni velik del dežele. njihova hitrost poleta in zanesljivost, iih usnosabliaio za naiholiše nismonn. Ameriška letalca Schliepper in Carroll črpata med vztrajnostnim poletom bencin iz drvečega avtomobila za svoje vodno letalo. Letalca sta ostala v zraku več ko mesec dni in sta dosegla nov svetovni rekord. Skrivnost Kleopatrine smrti Newyork, novembra. Ameriški profesor Tahes Boorman se je posvetil raziskovanju egiptovske zgodovine; posebno se zanima za skrivnostno in napeto življenje egiptovske kraljice Kleopatre in za njeno skrivnostno smrt. V ječo, ker je hotela shujšati London, novembra. Komaj 181etno dekle Heleno Backe-richovo je londonsko sodišče obsodilo na šest mesecev ječe, in sicer zato, ker je hotela nasilno in pretirano shujšati, kar bi bilo v škodo njenemu zdravju. Drobna, slabotna Helena je bila že prej enkrat pogojno kaznovana. Tedni se je morala zagovarjati pred sodiščem, ker je pojedla toliko tablet za hujšanje, da ji je škodilo, posebno ker je že tako zelo suha. Sodniku je pa dejala: »S svojim telesom počnem kar hočem, nihče mi tega ne more zabra-niti. če je pa jemanje tablet za shuj-šanje kaznivo, zakaj jih potem sploh ne prepoveste?« Sodišče je pa to njeno ugovarjanje prezrlo in je obsodilo dekle na šest ! mesecev zapora, pred vsem zato, ker v zaporu ne bo mogla jesti takšnih tablet in se bo zanesljivo zredila in popravila. Leteči pismonoše na Maginotovi črti Pariz, novembra. Te dni je končana na Maginotovi črti poslednja koncentracija, in sicer koncentracija čet golobov pismono- i šev, ki je njih naloga, da vzdržujejo zvezo med posameznimi četami in kraji, Ti golobi so dragocen pripomoček za vojaka. Njihov smisel za orientacijo, Angleški kralj Jurij nadzoruje balonsko pregrado, ki naj bi London varovala pred letalskimi napadi. Na sliki ga vidimo, ko pregleduje vitel za navijanje in spuščanje balonske vrvi. je priletel iz »Doline smrti« s sporočilom: »Telefonske zveze pretrgane. Borimo se.« Prišla je pomoč in rešila francoske čete iz nevarnosti. Golob »Cher Arni« je rešil celo četo Američanov, ki so zašli v Argonih. Ta golob je ranjen preletel 45 km v 25 minutah in s svojim sporočilom rešil mnogo ljudi. Danes ga lahko vidimo nagačenega v washingtonskem mu- V svetovni vojni so imeli na zapadni fronti 30.000 golobov. Po premirju so izračunali, koliko jih je poginilo, bolje »padlo« v vojni, število ni bilo majhno: v svetovni vojni je padlo na za-padu 7462 golobov pismonoš. 20 let ni črhnila besedice London, novembra. Ravnatelj neke londonske knjigarne je dolgih dvajset let sestavljal izredno natančen in izčrpen francosko-angle-ški slovar. Ta slovar bo po svoji dovršenosti presegal vse doslej izdane slovarje. Izdajatelj te izredne knjige je ob koncu svojega dela dejal: »Vsak večer sem pozno v noč sestavljal to knjigo, ki naj bi postala remek delo mojega življenja. Da se mi je to res posrečilo, se moram zahvaliti predvsem svoji ženi, kajti ves ta čas me ni zmotila niti z besedico, tako da sem se mogel v miru posvetiti samo svojemu ustvarjanju.« Neverjetno, toda resnično! Le kaj bodo dejale k temu klepetave žene in kaj možje, ki pravijo, da ženska ne more niti trenutek molčati? Državna blagajna iz lesa Ziirich, novembra. Pred kratkim so shranili v skladišče pohištva švicarske republike nekdanjo blagajno Ženevske republike. Ta blagajna je po svoji originalnosti vredna, da jo pobliže opišemo: Posebno zanimivo je, da je ta nekdanja državna blagajna iz lesa, iz izredno močnega in debelega črnega oreha. Okovana je s starinskim že-lezjem, okrašena z izredno lepimi lesorezi. Blagajna se je odpirala s posebnim mehanizmom, tako vešče izdelanim, da komaj moremo verjeti, da so Tragedija v dveh slikah 123 metrov visok! Luksorski obelisk na Trgu Sloge v Parizu so pred napadi iz zraka zavarovali s pravcato goro vreč peska. Obelisk je star zgodovinski spomenik iz Egipta. ga naredili že 1789. leta. Kdor je hotel s pomočjo tega mehanizma odpreti blagajno, je moral poznati posebno šifro, razen tega je moral pa imeti še posebne ključe. Vlomilca, ki ne bi poznal šifre, pa bi kakor koli dobil ključe do ključavnice, ga bi zgrabila posebna železna roka in ga ne bi več . spustila. Blagajno so pa tako strogo varovali, da ni nihče poskušal vlomiti v njo. Via njivi v alcotiri lfacšavt DridtUi in ameriški ^cočevaiec V bližini Varšave je šest otrok kopalo krompir. Priletela Juiien Bryan, fotografski poročevalec ameriške agencije so nemška letala. Padle so bombe. Eno izmed dekletc »VVide VVorld« je bil z nekim tovarišem priča te trage-je opazilo, da je ubilo njeno sestro. dije. Tolažil je siroto, kakor je vedel in znal. Sliki m tekst po pariškem ,,Matchu“ Križanke in vojna Pariz, novembra. V času vojne so iz vseh francoskih listov na mah izginile tako priljubljene križanke. Bralci francoskih časopisov so zaman prosili uredništva, naj jih vendar spet objavijo, te izpre-membe je bila kriva višja sila — cenzura. Vojna cenzura je bila mnenja, da bi mogli nasprotniki, razni vohuni in tuji agenti uporabiti zamotane križanke za svoja sporočila in šifre. Uradniki cenzure pa tudi ne utegnejo vsak dan sami reševati na tisoče rebusov in križank. Te dni so se pa v francoskih časopisih spet {»javile križanke, ki jih cenzura dovoljuje v posebnem sporazumu z uredništvi časopisov. 100.000 dolarjev za okostje Newyork, novembra. Ameriški prirodoslovni muzej spada med največje muzeje na svetu. Hkrati je ta muzej tudi ena najbogatejših znanstvenih ustanov v Združenih državah. Razpolaga z ogromnimi gmotnimi sredstvi, tako da je organiziralo vodstvo muzeja že več znanstvenih odprav po vsem svetu, celo po puščavi Gobi in Mongoliji. Ker ta, sicer zelo popolni muzej, nima okostja ogromnih mamutov, j« ponudilo vodstvo 100.000 dolarjev za okostje, ki so ga pred kratkim našli na skrajnem severu Sibirije. Rusi so pa to ponudbo odklonili, ker potrebujejo okostje ?a svoje muzeje. Leteli taksi Newyork, novembra. Archle Baxter je bil še pred neka] feti šofer elegantnega taksija. Na le-Pem mu je prišlo pa na misel, da bi ustanovil najnovejši taksi, »leteči taksi«, letalo, ki ga za nekaj dolarjev lahko sleherni najame za nekaj ur. Ta domislek se je izvrstno obnesel. Archie Baxter je postal kmalu šla-Vcn- Njegova lahka in okretna letala so letela v prav različnih naročilih na vse strani sveta. Trgovci jih naroče, da s pomočjo letalske reklame konkurirajo trgovcem v bližnjih mestih, zaljubljenci se peljejo na sprehod z letalom, namesto z avtom, polivki jih naroče, da jim sipljejo propagandne letake nad hišami volilcev. Z letalom se vozijo tudi fotografi-ama-terji, da narede nekaj slik orjaškega kipa svobode v newyorškem pristanišču s ptičje perspektive. Kmalu ob pričetku svojega dela je dobil Baxter prav nenavadno naročilo. Neki mladenič, čigar zaročenka se je °dpeljala z oceanskim parnikom v Evropo, mu je naročil, naj kroži z letalom nad ladjo v poslednji pozdrav pred dolgo ločitvijo. Kmalu so ga prišli posnemati tudi drugi. Zdaj leti Baxter vsak teden večkrat nad odhajajočimi ladjami, saj sprejme lahko več naročil hkrati in računa za njih Izvršitev samo reka j dolarjev. Poleti je nastala huda konkurenčna borba med nekaterimi newyorškiml časopisi. Pri tej borbi je Baxter prav mastno zaslužil, ravnaje so po pregovoru: »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.« Dan za dnem je letal nad Long Islandom in metal časopisne zvitke, ki so jih spodaj že čakali raznašalci. Tudi s prevažanjem premožnejših Newyorčanov na nedeljski weekend se je dalo dobro zaslužiti. Razen tega ima nekdanji šofer taksija tudi posebno letalsko šolo, kjer se je že 200 ljudi Prav hitro naučilo samostojno letati. Vojna obveznost za pse v Nemčiji Berlin, oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo Ukaz, da se pehota opremi s psi, ki bodo služili v vojne namene. Zato so Pozvali vse lastnike čistokrvnih in pol-čistokrvnih psov, da jih v določenem času prijavijo pismeno ali ustno pri Pristojnih policijskih upravah in o njih dajo potrebne podatke. Višina psa, »sposobnega za vojsko«, tnora znašati 50 do 70 cm. Lastniki, ki ne bodo prijavili svojih psov, bodo kaznovani. Pse bodo uporabili za obveščevalno službo. Umor v letalu Newyork, novembra. Ze večkrat smo slišali o samomoru V letalu, toda o umoru v letalu, in še v višini 1000 metrov, doslej še nismo ne brali ne slišali. Z letališča v Indianopolisu v Zdru Ženih državah sta odletela mlad pilotski učenec Ernest Pletch in njegov letalski učitelj Karel Biwens. Letalo sta krmilila oba, tako da ga je lahko krmilil učitelj, pa tudi njegov učenec. Zdi se, da sta imela učitelj in učenec namen letalo ukrasti in pobegniti z njim. Najbrže si pa v tem načrtu še nista bila popolnoma na jasnem, kajti v višini tisočih metrov se je vnel srdit prepir. Ostalo ni samo pri besedah. Nasprotnika sta se dejansko spoprijela. Letalo se je nevarno nagnilo in z bliskovito hitrico drvelo proti zemlji. Tedaj je učenec potegnil svoj samokres in ustrelil svojega učitelja, da je omahnil. Naravnal je letalo in letel s svojim mrtvim tovarišem še precej daleč, lskaje pripravnega terena, kjer bi lahko pristal. Naposled se je spustil na neko njivo. Učiteljevo truplo je vrgel za neki grm, slekel pilotsko obleko in vzletel. Vrnil se je na letališče in dejal, da je učitelj padel iz letala, ne da bi mu mogel pomagati. Vsem se je zdelo to zelo nerazumljivo. Ko so našli Biwensovo truplo, so spoznali, da gre za zločin. Pod težo dokazov je učenec priaaal svojo krivdo. Zvesta žival London, novembra. Znano je, da nekatere živali prehodijo velikanske razdalje, da bi se vrnile v kraj, kjer so dolgo živele in kjer živi njihov gosopdar. Rekord vseh zvestih živali je pa zanesljivo postavila neka angleška mačka. Prehodila je dolgo pot 450 kilometrov od Ta\v-ttaa do Newcastla, da se je vinila k svojemu nekdanjemu gospodarju. Glorija Jeanova, naslednica Deanne Durbittove HolIywood, novembra. Deanna Durbinova je že toliko odi-rasla, da ne more več igrati na platnu raznih otroških vlog, ki jih ameriški gledalci tako radi gledajo. Zato je prepustila igranje takšnih vlog svoji naslednici Gloriji Jeanovi, llletni Američanki, ki ji je neverjetno podobna. Sleherni bi dejal, da je mala Glorija Deainnina sestra. Razen tega je Glorija tudi že izvrstna igralka in ima prav lep sopranček. Z Deanno sta igrali v nekem filmu sestrski vlogi, odslej bo pa Glorija nastopala v filmih samostojno kot naslednica »pojočega škrjančka« lepe Deanne, ki bo igrala zdaj že ljubimske vloge. Avtomatski vojak Cikago, novembra. Inženir Joe Whitmann iz Chikaga je izumil za svetovno razstavo v New-yorku avtomatskega vojaka. Vodijo ga s pomočjo posebnih električnih valov; ta orjaški vojak lahko kljub svojim 500 kilam teže razvija izredno hitrost Namesto srca ima orjak električni motor z 18 konjskimi silami, njegove noge, debele kakor moge slona so zelo gibčne. V rokah drži velikanske gorjače, z enim samim zamahom lahko z njimi ubije celefa vola. Posebna naprava, skrita v njegovi glavi, lahko s pomočjo radia daje zapovedi njegovim rokam in nogam. Avtomatski vojak je slep, toda saj ne potrebuje oči, ker gleda zanj njegov zapovedmik v svoji celici. Viljem II., nekdanji nemški cesar ima 22 vnukov na zapadni fronti Amsterdam, oktobra. Nekdanji nemški cesar Viljem II. zelo pazljivo zasleduje potek bojev na zapadni fronti. Vsak dan posluša različna radijska poročila in potlej za-znamenuje razne novozavzete postojanke z majhnimi zastavicami na velikih zemljevidih. Tako vsaj poroča holandski časopis »Telegraaf«. Smrt njegovega vnuka Oskarja mu je šla zelo do srca. Nekdanji nemški cesar ima na sedanji nemški fronti 22 vnukov. Mož in žena sta se pobila zaradi vojne Amsterdam, novembra. Evropska vojna je terjala na Nizozemskem dve žrtvi tako rekoč še preden so na zapadni fronti padli prvi streli. Pred dvema mesecema je neki rudar iz Schesburga na Holamdskem po večerji zavrtel radijski gumb in poslušal govor predsednika angleške vlade Chamberlaina. Med govorom je povedal nekaj opomb na račun Nemcev. Njegova žena je pa simpatizirala s Zahtevajte za VaSe žimnico in tapecirano pohMtvo ŽIMIO sa*no z zaščitno plombo STERILIZIRANO ZADRUŽNA TOVARNA ŽIME m i nr#m' STRAZISCG PRI KRANJU Naša žima Je higiensko očiščena in sterilizirana na par! 115* C, ne diši, Je brez maščob« in fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji la aparati. Odklanjajte žimo Iz prepovedanih Sušmarsklh obratov, ker Je slabo in nehigienska izdelana, ni deslnficirana, vsebuje fermente In ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji in mrčes. Prepričajte se pred nakupom! Naše ecne so uojsolldneJS« 1 Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plomba STERILIZIRANO CnambertatnuTimi nasprotniki in je pripomnila »ekaj gorkih na račun Angležev. Vnel se je prepir. Zena je v jezi pograbila steklenico in jo treščila možu v glavo. Užaljeni mož je pograbil blizu stoječi stol in ga z vso silo raztreščil na ženini glavi, ženo so nevarno ranjeno prepeljali v bolnišnico. Sodišče je šest tednov po tem nenavadnem dogodku obsodilo razbori-tega moža na osem mesecev zapora. Gosenica povzročila paniko v vsej vasi London, oktobra. Te dm je majhna, neznatna gosenica povzročila veliko paniko y angleški vasici Sweentonu. Gosenica se je ČUDNI UUDJE • (UDEN SVET Tega najbrže ne veste, da so tudi med živalmi zelo bojeviti primeri, in sicer celo med zelo majhnimi živalcami. Tako bojevite so nekatere, da so jim celo znanstveniki dali temu primemo ime. Neki hrošč se na primer imenuje »bombardie«. To pa za-; to, ker je opremljen z najnovejšimi pripomočki , takšnimi, kakršne uporabljajo v sedanji vojni. Če hrošča kdo napade, se hitro obrne in v sovražnika puhne iz dveh žlez neko jedko kislino. Kislina se v zraku ta- • ■ ko j spremeni v plinsko paro. Seveda ! ’ se sovražnik ustraši že nenavadnega < • pojava, kaj šele pokanja. Kislina se namreč v zraku spremeni v plin z vsemi enaki eksplozije, torej tudi poka. • Kraljevska igra šah je prišla v Evropo v desetem stoletju iz Perzije. J Znano je, da ima ta igra ime po f perzijskem kralju-.šahu. Takrat so ♦ bile pa šahovske figure še popolnoma drugačne kakor so danes. Bile so približno tako velike ko pest in narejene iz železa, tako da so v potrebi služile tudi kot obrambno sredstvo, če so se duhovi preveč razvneli. Kako se zgodi, če človek nima zaupanja do svoje lastne umetnosti! Ena najlepših stavb v Draždanih je cerkev, ki na svoji ogromni kupoli kaže obris vsega mesta. Cerkev je še za časa Avgusta Močnega (1G9U do 1733) zgradil stavbenik Georg Bdlir. Ko je svoje delo končal, se mu je zdelo, da je popolnoma zgrešeno. Mislil je namreč, da temelji ne bodo zdržali velike kupole. Obupan nad »ponesrečenim« delom se je povzpel na stolp in planil v globino. Dve sto let je že minilo od tistih dob, ne da bi se pokazala niti najmanjša napaka pri gradnji. Kupolo so celo že bombardirali in kljub temu se ni zrušila. Šele zdaj bodo cerkev 'nelco-liko popravili. To je sicer pravi čudež, toda resnica je, da je pri poročenih Tibetan-kah dolžnost, da skrbe za svojo zunanjost, pa ne za lepo zunanjost, temveč za čim gršo. Zato se Tibe-tanke po obrazu mažejo z neko rdeč-kastočmim prahom, narejenim iz krvi in rastlin. Ta prah pa prav nič bolje ne diši kakor je videti na pogled. Svoja lica pa pomažejo Tibe-tanke tudi še z drugimi, vsemi mogočimi mazili. Lamaizem, tibetanska veroizpoved, namreč propoveduje, da je lepota v zakonu neprikladna za srečno življenje. Lepota poročenih žensk bi tudi drugim moškim zbujala poželjenje. Zato ne sme nobena zvesta zakonska žena s svojo lepoto priklicati takšnega greha nad svojo glavo. Če je kdo povabljen na slavnost, v prvi vrsti poskrbi za svojo zunanjost. Kajti ob takšnih priložnostih mora človek pokazati svoje najboljše, črna obleka, snežnobela srajca s trdim po-prsjem in snežnobel ovratnik. Očitno so tudi Egipčani polagali veliko paž-njo svoji toaleti. Kadar so se odpravljali na kakšno svečanost, so tudi oni oblekli srajco s trdim po-prsjem, Ker pa takrat še niso znali srajo škrobati, so si pod srajco pri-;; šili mrežico iz trde rogoznice. Svet je že tako ustvarjen, da tisti, ki pri delu največ stori, navadno »kratko vleče«. Tako je že od pamti-veka in tako bo najbrže ostalo do konca sveta. V začetku novega veka je zbudil največjo pozornost izum tiska. Nemec Gutenberg je takrat iznašel črke in natisnil slavno 42vrstič-no biblijo. Do danes se je ohranila še 51 primerkov, in sicer 41 tiskanih na papir, deset pa na pergament. Te knjige veljajo za najdragocenejše na svetu. Ironija je pa to, da je bil Gutenberg ob njihovem rojstvu reven ko cerkvena miš. Njegov delničar ga je namreč osleparil in pripravil ob vse imetje, s tiskarno in vsemi tiskarskimi pripravami vred. Poleg tega mu je pa zaplenil še njegovo živ-jenjsko delo — tiskano sv. pismo. Medtem ko bi pred dve sto leti dobili Gutenbergovo sv. pismo še za kakšnih dva do tri tisoč mark, je do zadnjih let cena narasla za izvod na papirju na 516.000 mark, za izvod na pergamentu pa 1,155.000 mark ali !£>,635.000 dinarjev. namreč plazila po žici, ki sproži sireno za alarm pred zračnim napadom. Ko se je priplazila do konca žice, je pričela sirena tuliti. Ljudje so kajpak prestrašeni bežali ▼ zavetišča, misleč da se bližajo sovražna letala. Dolgo se niso upali iz zavetišč, kajti sirena v drugo ni zatulila. Naposled je paznik; sirene ugotovil, kaj je sprožilo pripravo, vnovič je sprožil aireu:o in ljudje so se vrnili v svoje domove. Umrl je najslavnejši kuhar Stockholm, novembra. Te dml Je umrl eden najboljših in najslavnejših kuharjev na svetu Adolf Linstrom v 93. letu svoje starosti. Adolf Linstrom ni bil samo med najslavnejšimi in najboljšimi kuharji na svetu, znan zaradi svoje kuharske umetnosti, pač pa tudi zato, ker je spremljal marsikaterega raziskovalca na Severni tečaj, med njimi tudi Amundsena. Linstrom je bil miren in duhovit človek. Kuhal ni samo i^edno okusno, pač pa tudi spretno, ekonomično, kar je za dobrega kuharja zelo važno. Raziskovalci Severnega tečaja so izgubili v njem vnetega pomagača in zanesljivega tovariša. Smrčeča Duše Eleanara Duše, slovita igralka (1659 do 1924) se je nekoč ponudila prijateljski zakonski dvojici, da jima bo čuvala otroka, dokler se ne vrneta 2 daljšega sprehoda. »Kaj boste počeli, če bo začel otrok vekati?« so jo vprašali starši. »Kaj bom storila?« je ponovila Duše. »Zapela mu bom kaj. Polno čarovnij poznam, ki je treba z njimi zabavati dojenčke.« Ko so se starši vrnili, so uzrli otroka, kako sedi v vozičku in strmi nepremično proti zofi. Tam je ležala slovita tragedka. Glava ji je visela dol, oči je imela zaprte, usta pa odprta. Smrčala je. Na vse pretege, sonorno in enakomerno. Po malem je odprla oči. »Pst! če samo za hip preneham s smrčanjem, se začne otrok koj jokati,* je zašepetala. Pozneje je začudenima zakoncema pojasnila zagonetko: »Pela sem ji, plesala sem, osle sem ji kazala, eaigrala sem ji celo igro .Paolo e Prancesca1, pa z vsem tem ni bila zadovoljna. Toda smrčanje — ;;to jo je od prvega glasu dalje navdu-, šilo...« Novela »Družinskega tednika** Načrti na varnem Napisal Karl Kurt Ziegler »Kar čaka naj! Čakanje povzdigne razpoloženje!« je zabrundal Nila Banner, zakotni odvetnik v neki stranski Jiewyorški ulici. »Dama je, dama, pa še lepa povrh!« je pripomnil njegov tajnik. »Potlej pa še prav posebno; kar deset minut naj čaka!« je zinil Banner in študiral dalje svoj časnik. Natanko deeet minut kasneje je vstopila miss Alford. Vsaj tako se je predstavila. Banner 6i jo je občudujoče ogledoval. Toliko lepote in toliko vonja v njegovi mračni sobi! Toda ni se izdal, da ga je dama očarala. S strogim gta60in je vprašal lepotico, česa želi. Smehljajoča ee lepotica je v starinski stol sedla udobno, kolikor je le n)ogla. Koketno je prekrižala svoji vitki nožiči in spregovorila: »Sinoči ste imeli obisk, mister Banner!« »Obiski so moj kruh,« je odvrnil odvetnik. »Ze, toda sinočnji obisk je bil tako važen, da prav gotovo veste, kam merim. Predsednik Corthy je bil pri Vas.« Banner se je začuden vzravnal. »Kaj veete o tem obisku?« »Vse, prav vse!« je zmagoslavno za-žgolela dama. Odvetnik se je za hip zmedel. Potlej je pa zatulil: »Ni mogoče, edino ako vae predsednik sam pošilja.« »Potlej bi pač ne nadlegovala vas Načrti me zanimajo popolnoma iz drugih vzrokov.« Banner je skočil pokonci. »Menite morda, da pri siromašnem odvetniku lahko dosežete vse, še to nemara, da bi izdal poslovno tajnost!!« »Predsednik je zvit lisjaki Pravilno je sklepal. 2iv krst ne bo mislil, da ima sam predsednik Corthy zveze z nekim Nilsoin Bannerjem. Kaj še, da bi se mu zdeli njegovi načrti pri njem varnejši kakor v jeklenih shrambah njegove banke. Toda, vedite, mi6S Pe-iouny se ne da preslepiti!« Banner je s široko razprtimi očmi zastrmel v 6vojo čudno gostjo. »Peronuy,< je dahnil, »gangstrka?« »Živa od pet do glave,« 6e je nasmehnila lepotica. »Zdaj bova menda najin razgovor hitreje skončala. Koliko Vam plača predsednik za hrambo papirjev?« »To vam nič mar!« »Ponujam vam dvojno ceno, samo če smem za hip pregledati načrte. Jamčim Vam, da ne bom ničesar vzela, pa tudi prerisala ne.« ižal mi je. Poštenjak sem in pogodba e stranko mi je sveta.« »Trojno ceno!« je vabljivo ponujala gangstrka. »Nikar se ne trudite!« jo je zavrnil Banner in se spet zatopil v časnik. Tedaj je lepotica vstala, stopila k Bannerju, in dve nežni ročici sta ga objeli okoli vratu. Zapeljiv glasek mu je šepetal na uho: »Midva, Nila, hi vendar lahko tako lepo vzajemno delala, ako pametno uporabiva predsednikove načrte. Udari v mojo desnico — in najin dogovor drži. Čez mesec dni si zasluživa čistih dvajset tisoč dolarjev!« Banner se je prav počasi izvil iz njenega objema. Nerodno je vstaL »Ne, po nobeni ceni!« Ko 6» je p* obrnil, je uzrl cev samokresa preleče namerjeno nase. »Ako a pametjo ne gre, pa naj kro- gla spregovori. Dvignite roke kvišku. Zdaj mi pa povejte, kam ste skrili načrte!« Trd in leden je bil njen glas. Toda Banner se je samo v zadregi nasmehnil: »Kakšnega mlajšega tovariša bi menda že pretentali, mene ne več. Taka reč mi navdahne kvečjemu dobro voljo.« Zabaval se je, ko je opazoval lepotico, kako je s svojimi spretnimi prsti segala zdaj v ta, zdaj v drugi predal, kako je brskala po blagajni in stikala v miznici za načrti. »Morda mi dovolite, da spet pobesim roke. Prav gotovo vae pri vašem lovu ne bom oviral,« se je norčeval Banner. »Končala sem — in brez uspeha. Dobro 6te skrili listine.« Lepotici je spet ljubek nasmešek razjasnil obraz. Samokres je vtaknila nazaj v torbico. »Ali sera Vas hudo prestrašila, dragi gospod Banner?« je sočutno vprašala. »Še malo ne. Zmerom sem rad dobre volje.« »Meni je pa do boljšega plačila I Po naročilu svojega šefa, predsednika Cor-thyja, Vam izročam za zvesto hrambo njegovih načrtov dvojno plačilo, hkrati Vam pa predam izvirne listine. Do te preskušnje so bili namreč v moji lasli. Kje imate načrte, mister Banner?« Banner je malce negotovo okleval. Toda miss Alford mu je brž prepodila pomisleke. »Na beeedo mi lahko verjamete, dragi prijatelj. V zapečatenem ovitku so sami stari časniki. Prepričajte se, prosim!« »Potlej Vas moram že prositi, da vstanete!« je dejal Banner in potegnil izpod sedala pri stolu za obiske zapečateni ovitek. Ko ga je še nekam ne-zaupno odpiral, je zdajci sprevidel, da lepa dama ni lagala. V njem so bili sami stari časniki. Z veliko skrbnostjo je vtaknil ovitek z izvirnimi listinami pod sedalo, hkra-tu je pa iztegnil roko in smehljaje se segel po ponujenih bankovcih. »Zdaj mi pa še povejte, kdo ste res!« je prosil skrivnostno obiskovalko. »Virginia Corthy, in menda boste vsaj Vi lahko prepričali mojega očeta, da sem vendar prida igralka.« »Prav gotovo!« je vzkliknil Banner in je spremil lepo gostjo do vrat. Potlej je stopil k telefonu in je « premislekom obrnil številke, »Koliko ste r»kli včeraj? Tisoč dolarjev? Hm. Pravkar sem dobil izvirne načrte. Da, kadar hočete, si jih lahko ogledate. Toda stvar je kočljiva in nevarna. Zato se rajši pogodiva za dva tisočaka! Drži? No, prav! Taka re? me 6pravi res v dobro voljo!« Letošnja rimska moda Je v znamenju mufov. Moli pri plaščih, mufi celo pri oblekah. K preprosti popoldanski obleki *e sijajno poda muf iz srebrne lisice, povezan ■ krasno baržunasto pentljo, M očinkuje kakor cvetlica. Pri modelu opazimo tudi ljubek klobuček, Id ima obliko krožnika in Je ovit s pajčolanom. UGANKE*?] j VasttcUtiiU 5 minut pzcd spatifefn KRIŽANKA 1 23456789 Pomen besed: Vodoravno: 1. ploskovna mera; del (cerkve; 2. poljska rastlina; Levsti- kov junak; 3. zbodljaj; turška gostilna; 4. pravljična dežela; 5. štev-nik; priprava za šivanje; tuj pred- _ log; 6. staro bojišče; 7. prislov; ita-1potico? lijanslci slikar; 8. rudnina; azijski-vladar; 9. kamenina; zaimek. 'Navpično: 1. talisman; veznik; 2. židovski duhovnik; čut; 3. kos lesa; žensko ime; 4. razstrelivo; 5. pouk; pojedina; zaimek; 6. netopir; 7. samostanski predstojnik; panoga športa; 8. poljska rastlina; moško ime; S. narobe predlog; slovenska gora. Poslednjih pet minut pred spanjem se marsikdo nas odraslih prej boji kakor veseli. Kajti teh pet minut se le prerado raztegne v uro ali dve. Za marsikaterega izmed nas je zaspati eden najtežjih problemov našega življenja. Le malo ljudi zna iz vsakdanjega življenja, polnega dogodkov in dejavnosti brez težave zdrkniti v žametasto tišino spanja. Pri mnogih ljudeh so prav njihove matere krive, da ne znajo hitro in mirno zaspati. Zakaj? Mati ima nekoliko živčnega otroka. Otrok težko zaspi. Mati ima zvečer dosti dela, v kuhinji jo še čaka pomivanje posode, in njena edina želja je, da bi otrok kar najhitreje zaspal. Zdi se pa, kakor dd bi otrok prav malo upošteval to željo. Nestrpno sc premetava po posteljici sem in tja in kar venomer vprašuje: iMama, ali bomo šli jutri spet v park?« >Mama, ali naš učitelj vse zna?« »Marna, kam je pa danes šel očka, da ga ni domov?« ■»Mama, ali bomo tudi jutri spekli POSETNICA Otilija H, čurč Delnice Kaj je ta gospa po poklicu? ČRKOVNICA cA j j v v E O I E N O E C V Z T I G M P A M U N A A K L A SKRIVALNICA ČETNIK — OSEBA — SVEČNIK« Nekatere matere potrpežljivo odgovarjajo na ta vprašanja, dokler se otrok ne utrudi in naposled ne zaspi. Te store prav. Mnoge se pa naveličajo odgovarjati. Kratko in malo ugasnejo luč z besedami: s>Spi zdaj! Lahko noč, in mir mi daj,« in gredo iz sobe. Otrok ostane sam v temi, prehod iz dneva v noč je za takšnega občutljivega otroka vse prehiter. Če se matere boji, je sieer tiho, toda navadno dolgo, dolgo ne zaspi. In če zaspi, zaspi z občutkom, da se mu je storila huda krivica. Če je pa otrok razvajen, prične jokati in »spravi vso hišo pokonci«, kakor mi je pred kratkim zaupala neka mati. Poslednjih pet minut pred spanjem je za otrokovo duševno in telesno ravnovesje izredno važnih. Teh pet minut, ko otrok ni več čisto buden, pa tudi še ne spi, se splete med tenkočutno materjo in občutljivim otrokom duševna vez, ki pogosto druži mater in otroka za vse življenje. Nekatere matere so mnenja, da mora otrok zelo dosti spati in da je bolje, če se navadi otrok takoj zaspati, ne da bi se pogovarjal v postelji. Pri nekaterih otrocih je to mogoče, pri večini pa ne. Duševni mir, ki ga dobi . otrok v teh petih ali desetih minutah, TRGOVEC — UPANJE — BRE-i jc pa ve£ vreden kakor cela ura ne-A — DARILO — POŠTAR — LE- J mirnega spanja. ICAR — CETINJE — CERKEV — ODESA — NESREČA _ SEMIČ. : Iz vsake besede vzemi dve zapo-: 'redni črki in sestavi iz njih prego-! jvor. : * PREMIKALNICA TOMIŠELJ KOROTAN SLADOLED LEGENDA MACEDONIJA MONARHIJA Premikaj te besede tako, da dobiš |v treh zaporednih navpičnih vrstah špansko mesto, ameriško državo in italijansko pokrajino. DOPOLNILNICA iUUBUASEBEOUS ************ A A N A A N A S A A A N; Namestu zvezdic vstavi v srednji Vrsti prave črke, da dobiš v navpičnih vrstah besede, v srednji vodoravni pa ime in priimek slovenskega pesnika in pisatelja. VERIGA _ LE - — ME — — KE - — LI — _ GO - — RI — — VI - — TI - Otrok je v teh nekaj minutah med spanjem in budnostjo navadno najbolj iskren. Nekako sluti, da mati z njim ne bo tako stroga kakor podnevi, zato ji prav ta čas marsikaj zaupa, kar bi ji sicer ostalo prikrito. Da je tako udaril sosedovega fantiča, da se mu je kri ulila iz nosa. (Mati zdaj razume, zakaj je soseda že nekaj dni tako zapeta do nje.) Da v šoli ni ubogal in je moral stati v kotu. (Mati zve, kakšen je otrok v šoli in naj se pozanima pri učitelju zanj, sluteč, da ni vse v redu.) Poslednjih pet minut pred spanjem je važnih ne samo za otroka, temveč tudi za mater. Otrok, ki ga bo znala mati vse od najnežnejših let ;; pravilno uspavati, bo znal tudi po-I; zneje, ko bo že odrastel, pravilno zaspati. Marsikdo od naših bralcev mi bo pa priznal, da je hitro in pravilno zaspati velika umetnost. S. V Namesto črtic vstavi zloge, da do biš v vodoravnih vrstah besede. nji zlog vsake besede je obenem prvi zlog naslednje. Zadnji zlog prve in zadnji zlog zadnje besede v verigi sta enaka. Naša kuhinja KAJ BO TA TEftEN NA MIZI? Jedilnik skromnejše razmere Četrtek; Vampa e krompirjem. Zvečer : Jetra v omaki. Petek: Krompirjeva juha, sirovi štruklji. Zvečer: Češpljeva kaša. Sobota: Goveja juha z jajčno kašo, krompirjev pire, govedina, špinača. Zvečer: Krompirjev golaž. Nedelja: Zeljnate juha, svinjska pečenka, pražen krompir, pesa. Zvečer: Palačinke. Zonedeljek: Ješprenj s kranjsko klobaso. Zvečer: Krompirjeva solata. kava. Torek; Goveja juha z zdrobom, sladko zelje e krompirjem, govedina. Zvečer: Golaž. Sreda; Fižolova juha z rižem, kislo zelje, krompirjevi cmoki. Zvečer : Fižolova solata. Jedilnik za premožnejše Četrtek: Zelenjavna juha, polpeti, krompirjeva solata. Zvečer : Jetrne klobase z zeljem. Petek: Fižolova juha z rižem, vani-lijeva pogača1, kompot. Zvečer: Palačinke, čaj. Sobota: Telečji golaž, ocvrli ptički’ solata. Zvečer; Rižota, solata. Nedelja: Goveja juha, piščanci v papriki3, pražen riž, mešana solata, kostanjev kompot4. Zvečer: Govedina v solati, keksi, čaj. Ponedeljek: Kisla repa, ajdovi žganci, jabolčni zavitek. Zvečer; Pečenja.]*, kompot. Torek: Krompirjeva juha, telečji zrezki, pražen krompir, solata. Zvečer: Hrenovke z gorčico, čaj. Sreda: Goveja juha, čebulna omaka, kiompirjev pire. govedina. Zvečer : Rižev narastek s šodojem. Pojasnila: 1 Vanilijeva pogača: Potrebujete: poL vanilijevega klinčka, kavno skodelico mleka, 3 velike žlice sladkorja v prahu, o veliki žlici' vanilijevega sladkorja v prahu, žlico presnega masla, 2 rumenjaka, 4 beljake in nekoliko soli. Vanilijo in sladkor pomešajte z mlekom in dodajte pol klinčka vanilije, vse skupaj ekuhajte, potlej pa vanilijo vzemite ven. Pustite, da se ohladi. Dajte nazaj na ogenj in dodajajte prav po malem moke, dokler zmes ne postane gosia. Vzemite z ognja in dodajte počasi presno maslo in oba rumenjaka. Potem beljake nekoliko osolite in iz njih napravite trd sneg. Počasi ga primešajte testu. Namažite pekačo z mar slom ali mastjo in vanjo stresite testo. Pecite v pečici kakšnih dvajset minut. Vzemite ven in takoj postavite na mizo. Na isti način lahko napravite čokoladno pogačo, samo da ji dodaste 3 reberca nastrgane čokolade. a Ocvrti ptički: Napravi testo iz pol kile moke, štirih jajc, 6 žlic stopljenega presnega masla, nekoliko mlačnega mleka, soli in treh dkg drožja. Slepi ga dobro in pusti shajati. Potem dajaj testo z žlico v obliki kepic na pokrito in z moko potreseno desko, kjer naj znova shaja. Naposled potegni kepice po dolgem, da bodo imele obliko ptičkov, ocvri jih na maslu in potresi z vanilijevim sladkorjem. 3 Piščanci v papriki: Zreži piščan-osoli jih in deni na razbeljeno mast ali na presno maslo in na zarumenelo čebulo, ki si jo potresla s pa-Duši piščance, naposled jih malo zarumeni, zalij z juho im majhno skodelico kisle emeta-ei v njej raztepla kakšno žlič-moke. Na mizo jih postavi z makaroni, kruhovimi cmold, dušenim riali čim podobnim. * Kostanjev kompot: Lep, zrel kostanj kuhaj v vreli vodi. Ko se nekoliko ohladi, mu olupi samo zunanjo kožo, potem pa daj nazaj v vrelo vodo, da se bo še nekoliko skuhal in mu boš lahko olupila notranjo kožico. Tako olupljen kostanj pusti, da 9toji kakšno uro v hladni vodi, ki si ji dodala dosti limone. Posebej pa pripra-tako imenovani sirup iz enega Mira vode in 60 dkg sladkorja. Odcedi kostanj in ga kuhaj v sirupu samo nekaj minut, toliko da začne vreti, potem pa pokritega pusti do naslednjega dne. Takrat kostanj poberi ven in pusti sirup nekoliko vreti. Spet daj vanj kostanj samo za nekaj minut, potem pa pusti etati še en dan. Naposled ga skrbno naloži v kozarce, si- Rešitve ugank iz Krilanka: Vodoravno: rt, napaka, Job, Sedan, atom, luč, Velebit, me, dok, tu, dinamit, Krč, Nora, rovar, Jan, Ararat, na. — Navpično: rjavec, Ra, totem, kor, bol, drva, medičar, as, bon, ar, pelikan, adut, mo), Kač, tiran, »a, autana. Posetnloa: Progovni mojster. Crkovnica; Preberi najprej rartnjo MVpično vrsto od spodaj navzgor, potem predudnjo od Igor«] navzdol in t Utem umUlu dalje, pa dobiš: Zlato ]• najvamejta turovim v vojni. Skrivalnim Del >a tolncem mora prlU. Izpromanllnfca: Vida Jerajeva. Magiton kvadrati dotik, opeka, Ikona, arat Račun a Irkami: Število 42421 pomnoitl a •42, pa dobit 19Ž«MK», baržunasto pentljo, cvetlica. Pri modelu klobuček, U ima in Je ovit s pajčolanom. Ena največjih pariških modnih hiš je izdelala praktično pošito čepico iz črnega tafta, ki jo krasi velika pentlja iz klobučevine, pritrjena prikupno ob strani. Hkrati je na sliki opaziti bel jabot, kvačkan iz precej grobe niti. rup pa zlij nanj. Kozarce dobro zaveži in jih kuhaj v pari 8 do 10 minut. Kadar kompot potrebuješ, ga previdno jemlji iz kozarca, da se kostanji ne zdrobe. MODA v vGisUuiaUU se cUZcu/aU Angleška moda je zavrgla vse ekscentričnosti in se je popolnoma prilagodila resnim vojnim časom. Na Francoskem so pa samo nekatere modne hiše dale svojim plaščem in kostimom vojaški značaj, medtem ko so obleke pri vseh, brez izjeme, polne ženskosti. Linija oblek je po večini prilagojena telesu, hkrati ga pa tudi polepšava. Ženskam, ki nimajo popolne postave, se ni treba bati, da ne bodo lepe v novi obleki, tistim ženskam pa, ki jim je bila narava naklonjena, in tistim, ki so s telovadbo izpopolnile svojo postavo, bodo moderne obleke pripomogle do popolnega uspeha. Obleke se po večini do pasu popolnoma prilegajo telesu; le redko je pas podaljšan do bokov, s čimer se doseže še bogatejša širina gub zadaj, na straneh ali pa krog in krog. Razen teh gub so se damam zelo priljubili različni zvončasti vstavki, ki dajejo obleki tako mladosten videz. Dame so se jih šele letos docela privadile. Nekatere vodilne pariške modne hiše so letos ustvarile modele, ki jih je veselje pogledati. Ženskost to vitkost je pa morebiti še najbolj izražena v modelih pariške modne hiše Gaston. Linija popoldanskih ohlek te hiše je zmerom kar najbolj preprosta, toda izražena z umetniškim okusom. Tvori- Prl težavah vsled hemoroidov polagata le 1 do 2 Leo-piluli, če jih jemljete po jedi. To sredstvo pomaga le po petih, testih urah do lahkega in prijetnega odvajanja. Oglaa »eg. pod Sp. br. »89 od M. X. 1988 Leo -pilule va teh oblek ustrezajo sedanjim pogojem življenja moderne ženske: modeli so napravljeni premišljeno in z mnogimi novimi podrobnostmi. Obleke, posebno popoldanske, so okrašene z naborki, ažurjem, šivi, zvitimi trakovi, v čemer je Gaston pravi mojster. Tudi kolekcija Francise in Ferand je izraz preprostosti, zelo mladostne in jasne linije, polna izredne umetnosti v kroju in podrobnostih. Popoldanske obleke zelo mehko padajo in po-lepšavajo postavo. Nasproti tema dvema, pogosto imenovanima modnima hišama, so obleke gospe Sciaparellijeve zelo komplicirane. Tako imajo nekatere njene popoldanske obleke nekakšen predpasnik z naborki in se zadaj zavezujejo z veliko pentljo. Precej preprosti rokavi so pa odlika nekaterih njenih modelov. Veliko pozornost posvečajo v tem salonu krilu. Krila so namreč vsa pošita z naborki in drugimi okrasi itd. Takšne obleke pa pristojajo le zelo vitkim ženskam. Kolekcija Briere ima spet svojo lastnost, ki iznenadi in prijetno preseneti. Kroj je zelo udoben. Gornji del života je okrašen z naborki, nadržanimi gubami na prsih, nižje se pa naborki lepo razgube in omogočajo prosto gibanje. Krila so včasih nagubana, in sicer na najrazličnejše načine. Od okraskov na lepih, preprostih popoldanskih oblekah so najpogostejši nakit, rese, svetli pošivki in aplikacije iz baržuna. Kdaj pa kdaj je širok, učinkovit pas vse .okrasje. V svoje nove modele je zlasti gospa Chanelova vpletla dosti svoje znane osebne iznajdljivosti. Iznašla je tisto, kar bo letošnjo zimo riajvečja moda. Odlike njenih modelov so v glavnem tele: normalna ramena, precej kompliciran pas, srednja dolžina. Sirimo krila povzročijo gube, ki se začno že v pasu. Znane so tudi njene dvodelne obleke. Bluza je po večini iz drugačnega tvoriva ko krilo, zato te obleke učinkujejo ko pravi kostimi. Obleke gospe Chanelove krase različni pošiv-ki, biserni okraski, vlečke, pasovi. Posebno lepe so baržunaste obleke, na prsih izvezene. Popolnoma drugačna je pa moda na Angleškem. Krinolinam, turnirjem in konjskim dirkam in podobnim prireditvam je vojna napravila konec. Vse to se bo morebiti vrnilo, ko se bodo stvaritelji mode vrnili s fronte in ko bodo od žene zahtevali spet njeno stoodstotno ženskost. Danes pa zahtevajo na Angleškem resne, dogodkom primerne obleke. Kostime, ki so podobni uniformam, visoke ovratnike in dolge rokave — celo pri večernih oblekah. Odstranjene so vse čipke, ki so tri- Nadaljevanje na 7. strani. Pripravna popoldanska temna obleka, kakršne so letos zelo v modi. Obleka na naši sliki je iz črnega volnenega blaga, okrašena t belimi, na roko ve ženinu čipkami. Nogavice perilo dežniki najboljši kvaliteti, po tovarniških cenah, v prodajalnah tovarne VIDMAR Pred Skotijo 19 Prešernova vi. 10 Gosposvetska 2 Tyrieva 5, Palača ,SUvija" V VELIKI IZBIRI VAM NUDIMO ZA DAME || plašče, obleke, bluze in perilo ŽA GOSPODE H kravate, perilo in nogavice ZA OTROKE r plaščke, oblekce in pletenino po priznano ni-zkih cenah pri J»n. ItfFgi, Ljubljana ,na Sv. Petra c. 11 tonila v vojskuiočih se državah Nadaljevanje s 6. ptrani * Umfirale zadnje mesece in ki se je ♦ zdelo, da bodo še prekosile navdušenje* naših prababic zanje. * Kljub temu pa angleška moda ni* brez novosti. Tako imajo dame na An-* gleškerr. v času alarma, ko je treba* hiteti v protiletalska zavetišča, tako* imenovane »obleke za zračni napad«.* To je nekakšen komplet iz hlač in* bluze. Ko zatuli sirena, žena skoči* v dolge hlače, in naravnost iz postelje} steče v klet ali v Kakšno drugo zaveti-J ®če. Tam mora namreč včasih tudi poj nekaj ur prebiti v hladu. Na srečo { ima pa toplo obleko. Ti kompleti so* namreč napravljeni iz volnenih tka-} nin, ki se sijajno priležejo. Zato jih bodo žene lahko tudi po končani vojni s pridom uporabile v različne namene. Za vrt ali za taborjenje. Kot druga novost se je pojavil »plimski kostim«, komplet iz čepice, bluze in hlač — iz celofana. Ta kostim lahko dame nosijo s seboj povsod, zvit v plaščnem žepu ali torbici; takšen kostim utegne dama obleči sredi ceste in v dveh minutah postane članica reševalnega oddelka. Pri tem je imel seveda tudi frizer svojo besedo. Iznašel je pričesko, ki je tudi plinska maska ne more pokvariti. Lasje so namreč počesani gladko, čisto ob glavi, šele pri ušesih se začno kodri. Tako plinska maska ne škoduje pričeski in se prav lahko sname. Tudi bele damske nogavice so postale moda. To pa zato, da jih v času zatemnitve na cesti vidijo. Ravnatelj nekega londonskega hotela je pa na-pravil tole kupčijo: v njegovem hotelu} se gostje ob zatemnitvi namreč zelo} varno počutijo in ker gospodar to ve,} je začel k hotelskim računom pripiso-} vati postavko — prispevek za zatem-} eitev. J, Pletena jopica iz angorske volne Za jopico potrebujete 4 klobčiče aiv gorske volne in 4 pramene res fine : navadne volne. Sestavite pa barve, ki ; so letos v mod’.. To bo storila vsaka ; pač po svojem okusu. Jopica je zelo : topla in hkrati elegantna. Poleg tega : je letos moderno takšno pletenje, ki : je sestavljeno iz dveh barv in po mož- I nosti dveh različnih voln. Angorska ! volna je ko nalašč zato. Pletli boste : s pletilkama št. 2 in pol patentni ! vzorček, ostali hrbet pa s pletilkama ' št. 3. Za hrbet torej nasnujte na pletilki št. 2 in pol 110 petelj in pletite 7 cm visoko er-o levo in eno desno. Potlej predenite na pletilki št. 3 in pletite vseskozi gladko. Na vsakih osem vrst nasnujte na vsaki strani po eno petljo, dokler jih nimate 116, naprej dodajajte na vsakih 6 vrst po eno petljo, dokler jih nimate 122, dalje na vsake štiri vrste, dokler jih nimate 140, nakar pletite naravnost, dokler ni del visok 25 cm. Oblikujte rokavno odprtino. Najprej snemite na vsaki strani po 8 petelj, naprej pa v vsaki vrsti po eno, dokler jih nimate na pletilki 98. Dalje pletite naravnost, dokler ne bo hrbet visok 43 cm, potlej pa zaključite. Za rokava nSsnujte 46 petelj na pletilki št. 4 z angorsko volno. Lahko je tudi navadna, da ne boste angorske toliko porabile, ker je precej draga. Pletite eno levo in eno desno, 10 cm visoko. Potlej predenite na pletilki št. 3 in pletite z navadno volno gladko. Že v prvi vrsti jih nasnujte toliko, da boste imeli na pletilki 60 petelj. Na vsakih osem vrst dodajte na vsaki strani po eno petljo, dokler jih ne boste imeli 66, potlej na vsakih 6 vrst, dokler jih ne boste imeli 76, in na vsake 4 vrste, dokler jih ne bo na pletilki 92. Naprej pletite naravnost, dokler ni rokav dolg 44 cm. Potlej pa začnite takole snemati: najprej 4 petlje na vsaki strani, potlej pa v vsaki drugi vrsti po eno petljo, dokler jih ne ostane 60, potlej pa v vsaki vrsti po eno petljo na vsaki strani, dokler jih ne ostane 30. Te snemite hkrati. Prednja dela sta pletena z angorsko volno in popolnoma gladko. Začnite pa pri ramenu in nasnujte 30 petelj na pletilki št. 4. Pletite popolnoma gladko, razen prvih in zadnjih dveh petelj na pletilkah, ki jih vseskozi pletite desno. Potlej tudi dodajajte in snemajte vseskozi pred te- Problem št. 122 Sestavil A. Bayersdorfer (1902) Mat v 3 potezah (B 26) Problem st. 123 Sestavil Carl Behting (1902) a m ma dvema petljama. Najprej pletite 2 cm naravnost, potlej pa dodajajte na vsake štiri vrste po eno petljo (vsega skupaj 14krat), da boste oblikovali vratni izrez v obliki črke V. Brez dodajanja potlej pletite dalje, dokler ne meri prednji del 3 cm manj kolikor meri rokavna odprtina zadnjega dela. Potlej dodajajte po eno petljo v vsaki naslednji vrsti na rokavni strani, vsega skupaj šestkrat, nato pa na isti strani nasnujte na novo 12 petelj. S tem ste končali rokavno odprtino. Nato pa na isti strani snemajte po eno petljo v vsaki četrti vrsti, vsega skupaj petkrat, nato pa pletite naravnost, dokler ne bo imel prednji del prav takšno obliko na rokavni strani kakor hrbtni del. Tako do konice pri pred- h»kubd nasveti telofan v gospodinstvu v: ' Zdaj, ko bomo morali hraniti s kolonijskim blagom, vam priporočamo, da čaj po uporabi posušite in zdrobite s kuhinjskim kladivom, da boste tako izkoristili kar največ njegovih snovi. Potlej ga znova prekuhajte. Vsaka gospodinja ima v svojih omarah za perilo in obleko različne, zelo občutljive kose perila in obleke, različne čipkaste ovratnike, fine bluze, tanke pahovke, umetno cvetje iin druge stvari, ki jih uporabljamo po večini samo v določenih letnih časih. Tem stvarem moramo posvečati še posebno pozornost, če nočemo, da se nam pokvarijo zaradi prahu, da ne zblede in se ne mečkajo ali da se jih ne lotijo nadležni molji. V takšnih primerih se dobre gospodinje poslužujejo tankega celofanskega papirja. Ni ravno potrebno, da je celofan nov. Lahko je tudi star, saj tu in tam dobimo vanj zavite nekatere stvari, ki jih kupimo v trgovinah. Te kose skrbno zlepite in vam je zavijte tiste stvari, ki jih morate ohraniti: ovratnike, nežne bluze, svileno perilo itd. Prav tako se pa tudi za krznene predmete celofanasti ovoji sijajno obnesejo. Ce krzno zavijete vanj in ga še potresete s tem ali onim praškom, jim ne morejo molji do živega. Kljub temu pa vsi ti predmeti niso skriti skrbnim gospodinjinim očem. Ta ali ona bi utegnila pristaviti, da bi v tem pogledu tudi kakšen drug papir ravno tako dobro služil. Toda to bi gospodinji povzročilo le še več dela. Nalagala bi zavoj za zavojem na kakšen kup ko bi pa to ali ono stvar rabila, bi morala odviti in premetati vse zavoje. Zato je treba preveč časa in energije. Vse stvari, zavite v celofan, pa leže pred očmi gospodinje, ki ji v primeru, da to ali ono stvar potrebuje, ni treba prav nič brskati, saj vse lahko spregleda v trenutku. Vrh tega so pa ti predmeti še obvarovani pred škodljivimi vplivi. Skrbne gospodinje bodo v celofanastem papirju torej spravljale vse tiste predmete, ki jim posebno leže na srcu. Fino perilo, čipke, lepe prtiče in še tisoč stvari, ki jih vsak dan ne potrebuje, a so v nevarnosti, da se pokvarijo. Kljub temu ali pa prav zato ima pa gospodinja v omarah lahko prav takšen red in pregled^ perilo je zavito lahko prav tako lepo zloženo, kakor ima zloženega pridna gospodinja, če je nezavito. Drage gospodinje, poskušajte tudi ve obvarovati svoje perilo na ta način, in imele boste še večji užitek z novim redom v omarah, poleg tega pa zavest, da so nežne tkanine dobro spravljene. Ce imate dovolj prostora, boste vse zavite predmete, razen perila, spravile v poseben predal in tako imele še večji pregled nad njimi. MODNA NOVOST Namesto ovratnikov in zapestij iz čipk, kakršne smo doslej navadno nosile na jesenskih oblekah, je zdaj prišlo v modo krzno. In sicer astrahan ali pa kakšno drugo krzno. Okrog vratu in zapestij bomo našile prav ozke proge tega ali onega krzna. če se vam je strgala nit, na k teri so visele korale, jih boste najlažje nasnuli »a novo nit, če jo boste zlepili s staro in spustili korale na novo nit. To vam bo dalo še najmanj dela. Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši Matek & Mikeš UUBLIANA, FraniiSkanska ulita Vezenje perila, predtlsk ženskih ročnih del njem delu. To pa snemajte takole: na; roka vini strani v začetku vsake vrste 1 po tri petlje, na notranji strani pa po| eno petljo v vsaki vrsti tako dolgo, j dokler petelj ne zmajka. Oba prednja dela sta popolnoma j enako pletena, le v obratnem smislu, j Vse gotove dele zlikajte z vlažno j krpo narobe, sešijte najprej provizorno,: potlej še z gostimi vbodi. Notranja) robova prednjih dveh delov obkvačkajte J z angorsko volno in napravite štiri ali j šest gumbnic, če pustite neobkvačkano, j rob podložite s kakšnim blagom in pri-j sijte patentne gumbe. Na robu pa jo-j pico okrasite z gumbi. Prav tako ob-j kvačkajte okrog vratu, da se ne boj raztegnilo. Naposled polikajte še sešite robove in jopica je gotova. Bodi praktična pri pranju] perila \ Kako dolgo boste imeli lepo, celo in* snežno belo perilo, to je odvisno od J pranja. Perilo morate prati zelo paz-J ljivo in natanko, kar pa ne pomeni, da* morate porabiti neznansko količino raz-1 nih dragih pralnih praškov. Perilo* ohraniš čedno kljub pogostemu pranju,* če se točno ravnaš po nekaterih pra-t vilih o pravilnem pranju. Zal se pa ne-* katere gospodinje kaj malo zmenijo za* takšna pravila. • Ta pravila se priono že pri namaka-J nju perila. Najprej moramo ločiti tako! imenovano ,pisano' perilo od belega.; To zna že marsikatera gospodinja. Le; redko katera pa pomisli, da bi bilo; dobro posebno umazane konce ovrat-; nikov in rokavov očistiti že pred na-; makanjem. Perilo namakaš v vodi, ki! si ji primešala kakšno dobro sredstvo! za omehčanje. To sredstvo moraš pa: zelo dobro raztopiti. V tej vodi naj se: namaka perilo 12 ur. Potlej izperemo perilo v čisti vodi. Videle bomo, kako se bo umazanost kar raztajala, perilo bomo pa že dokaj čisto dale v lužen je. Vodo za luženje moramo 10 do 15 minut pred uporabo omehčati s sodo. Le tako se bo pralni prašek, ki ga uporabljamo za luženje, res popolnoma spenilo. Ce perilo poprej pred luženjem namočimo po zgoraj opisanem postopku, bomo lug od belega perila lahko še uporabile za luženje pisanega perila, nogavic itd. Sele če je lug popolnoma neraben in zelo umazan, ga zlijmo proč. Prav zanimivo in važno poglavje pri; pranju je izpiranje perila. Najprej je; treba perilo izprati v vroči vodi, nato v; mlačni in nato v mrzli vodi. Zapomniti; si je tudi treba, da moramo vse perilo: hkrati namakati, hkrati lužiti in hkrati: izpirati. Ce vržemo k perilu, ki se je odmakalo 12 ur, srajco, ki se je od-makala samo pol ure, potlej nas ne sme presenetiti, če ta srajca ne bo tako čista kakor ostalo perilo. Utegne pa celo pokvariti belino drugega perila. Kakor pri drugih stvareh, tako je treba tudi pri pranju perila paziti na sleherno malenkost, če hočemo, da bomo imele v omari lepo, čisto, belo perilo. Mat v 3 potezah Metamorfoze prodirajočega kmeta so zelo duhovito zasnovane. Primerjaj tudi s problemom št. 124! (B27) Problem št. 124 Sestavil W. A. Shlnkmnn (1870) ^^1111^ A fiifi ilB,. Jlii *i B wk « mm wm ................... m m m Mat v 3 potezah Primerjaj s problemom št. 123! (B 85) Rešitev problema št. 119 1. De3—cl! Kd8—e8 2: Del—hit kar kol 3. Dhl—a8 (h8) mat. 1.... Se6—c5 2. DclXc5 e7—e6 3. Dc5—f8 mat. Rešitev problema št. 120 1. Lf8—h6 Kf7—e7 2. Kg5—g6 Ke7—d6 3. Lc4—d5 Kd6—e7(e5) 4. Lh6—f8(f4) mat. Rešitev problema št. 121 Praktičen škotski kostim. Jopica Je iz rdeče - zeleno - rumenkastega volnenega blaga, ki je rezano poševno. Posebno učinkoviti ste dve vrsti oblečenih gumbov, za vratom pa velika pahovka. Krilo, škotska čepica in rokavice so temnozelene. ČIST BEL OBRAZ ▼ 10 dneh z uporabo FEMINA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna 20' — din. Po povzetju pošilja: MRFUMERUE ULM — STARI BKEI. Dunavaka banovina. 1. Dg7—d7 2. Dd7—g4 šah 3. Se3—f5 mat. 1..... 2. Dd7—h3 šah 3. Se3—d5 mat. 1. .... 2. Dd7—c7 šah 3. Dc7Xe5 mat. 1 S kar 2. Dd7—d4 3. Se3—flmat. Sg6—f4 Tg5Xg4 Sg6—e5! Kg3—f4 Sg6—h4 Tg5—e5 koli ali Kf4 kar koli DRUŽINSKI TEDNIK V VSAKO SLOVENSKO HISO! 6. nadaljevanje Čeprav je bila še zelo nejevoljna, da, kar jezna na tega predrznega možaka, se ni mogla premagati, da ne bi prebrala lističa, ki je ležal zraven de.n4.rjn. In ko ga je prebrala, si spet ni mogla kaj, da se ne bi njeno tako dobrohotno in nežnočuteče žensko srce otajalo ob tem nežnem in dobrotljivem pismu: Sefiora, Govoril sem o vas s svojim tovarišem, Prišel bo zjutraj po vas in vas bo odpeljal tja, kjer bo dobro za vas. Zaupajte mu in pazite na vsak svoj korak, kajti čaka vas še mnogo ovir. Iz vsega srca želim, da jih bi premostili, kajti odslej mi je vaša varnost tako draga kakor moje življenje! Miren bom šele, ko bom izvedel, da ste oa varnem, pri svojcih. Oprostite mi, nifia moja, če sem bil nekoliko predrzen... Vaša lepota je moje edino opravičilo! Prisegam vam, da ni prišla čez moje ustnice beseda ljubezni, ki ne bi bila resnična. Moja duša je bila vaša od prvega trenutka, ko sem vas zagledal! Spomin na vaše nebeške oči bo moja zvezda vodnica, če se bom vrnil živ iz bojev, in moja poslednja sladka slika, če bom padel. Zena moja, zbogom... Ce se boste doma, na Francoskem, kdaj spomnili ubogega caballera, naj vaše lepe ustnice zašepečejo kratko molitev za njegovo dušo ali njegovo rešitev. Zbogom, Orana, žena moja... in moja ljubezen! Moreno. Orana je prebrala pismo in se zamislila. Čudno ganotje ji je stisnilo grlo. človek, ki je čutila do njega zaničevanje, celo prezir, ji je napisal to dobrohotno, ljubeče ljubezensko pismo. Obsul jo je z ljubeznijo in z velikodušnostjo, s prav neverjetno velikodušnostjo. Kot komaj doraslo dekle, ki ni še nikoli prav ljubila, ni mogla razumeti, kako se Je mogoče tako nenadno do ušes zaljubiti. Zdaj je pričenjala verjeti, da so bile letalčeve ljubezenske izpovedi v tej burni noči resnične. Rdečica jo je proti njeni volji zalila, če se je spomnila nanje. Spet je pogledala pismo. Se dve besedi sta bili v njem, ki sta jo globoko pretresli, hkrati pa razveselili: Zena moja! Napisal je »žena moja« in ob misli na ti dve besedi jo je prešinilo nekaj vznemirljivo sladkega po vsem životu. »žena moja!« Človek, na pragu smrti, se je spomnil nanjo, na svojo ženo, poskrbel, da si bo pomagala, njen edini prijatelj v tej strašni deželi... Prijatelj? Ali si ni še pred nekaj minutami zatrjevala, da ji ne more biti po tem, kar se je zgodilo, samo še sovražnik? Skušala je odgovoriti na to vprašanje, toda bila je še tako razburjena, da ni mogla presoditi, za kaj naj bi se odločila. »Zena moja!« Ce bo usoda hotela. da bo moral umreti, bodo to najbrže njegove zadnje besede, in nihče na vsem širnem svetu mu jih ne bo smel ubraniti... Tudi ona ni mogla več preprečiti, da je ne bi tako imenoval. Da, njegova žena je, pri tem se ne da nič spremeniti. In to je edino neizpodbitno... XIV utoze Španskega časen je, naj vas spremim na.poslaništvo in priskrbim, da boste odpotovali v redu v domovino.« »Oh, lepo!« je vzkliknila olajšano in kamen se ji je odvalil od srca. »Moreno mi je pripovedoval, kako vam zaupa.« Droben smehljaj ji je ožaril otožni obraz: »Naročil mi je, naj se vam slepo pokorim. Senor, zaupam vam.« »Moreno je moj najboljši prijatelj, skoraj kakor brat mi je. Rešil je mojo mater in moji sestri. Dolg, ki ga ne bom mogel nikoli popolnoma poplačati. Prosil me je, naj vas spravim na varno, senora. Lahko se zanesete name.« »Hvala!« Orana ni mogla odgovoriti ničesar več. V zadoščenje ji je bilo, da je Perrena tako spoštljivo govoril o njenem možu. Čeprav si je v mislih zatrjevala, da ga prezira in sovraži, bi se takoj potegnila zanj, če bi kdo dejal o njem kaj slabega ali nečastnega. »Ta človek je pač zelo mnogo-stranski,« si je dejala porogljivo sama pri sebi. »In kaj vam je naročil Moreno?« je vprašala po kratkem premisleku. »AU vam ni razložil najinega načrta?« »Ne, bilo je že pozno in nisva govorila o tem,« je odgovorila v zadregi, kajti te besede so ji nehote priklicale v spomin dogodke pretekle noči. »Vaš mož je dobil od komisarja Maqueda prepustnico za vas. Zdaj vas lahko takoj odpeljem na poslaništvo. Tam bodo poskrbeli, da boste o pravem času na parniku.« »Toda kaj naj počnem dotlej, dokler ne bo parnik odplul?« »Ostali boste na poslaništvu, tako sva se domenila. Ali vam Moreno ni dal denarja?« »Oh, seveda.« »Res čudno, da vam ni natančneje pojasnil, kako morate ravnati.« Zardela je do ušes. »Zanesel se je popolnoma na vas, senor. Davi je odšel, ne da bi me bil zbudil. Bil je tako obziren... Mislila sem, da ga bom lahko spremila. Bila sem razočarana, videč, da je odšel sam, ne da bi me bil zbudil...« »Nikar tega ne obžalujte, senora. Morenu bi bilo najbrže zelo mučno, posloviti se pred ljudmi od svoje mlade žene.« »Mislite?« je dvomeče vprašala, še predobro ji je bilo v spominu, kako bučno je pred ljudmi proslavljal svojo poroko,-in ta spomin se ni nič kaj ujemal s Perrenovimi besedami. »Hm... vaš mož ima v tem mestu več prijateljev, kakor si jih je morda želel...« je nekoliko v zadregi dejal Perrena. »Oh, i-es?« »Sicer ni vredno besed! Toda rajši imam, da izveste resnico od mene kakor od tistih strupenih ; ezikov, ki pretiravajo iz golega ve- IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N. selja nad žalostjo svojega bližnjega.« »Kaj se je zgodilo?« Orana se je zdrznila ob misli, da bo izvedela o svojem možu kaj neprijetnega. Da se mu le ni kaj zgodilo! Morda so ga zaradi nje prijeli? Nešteto možnosti ji je rojilo po glavi. Proseče je uprla oči v pripovedovalca: »Povejte hitro — kaj se je zgodilo?« »Nikar se tako ne razburjajte, mala senora! Nič posebnega se ni zgodilo. Samo lepa plesalka Marija d’Albacienova je izvedela, da se je poročil brez njene vednosti. In davi ga je počakala, da mu pove nekaj gorkih v slovo!« »Ali ji je morda zakon obljubil?« je v zadregi vprašala mlada žena. »Kaj še! Tako sentimentalen Moreno ni! Veste, moški ločijo dvoje vrst žensk. Takšne, ki jih ljubijo in spoštujejo, in takšne, ki so Samo za ljubezen, naslado. Po-roče se s prvimi in naravno je, da ostanejo druge na cedilu. Ali je kaj čudnega, če je doživel najin Rahlo trkanje na vrata je zbudilo Orano iz premišljevanja. »Pol enajstih je, senora, prinesla sem vam zajtrk!« »Vstopite vendar, Margarita!« »še zmerom v postelji, dušica? Oh, razumem. Takšna noč ni nikoli dovolj dolga! Ubogi gospod, moral je tako rano odriniti. Sli šala sem ga, ko je šel čez dvorišče. Izgubil je sabljo, tako je hitel. Zažvenčalo je na tlaku, da je bilo joj! Ali ga niste slišali?« »Ne. Spala sem in moj mož je bil dovolj obziren, da me ni budil. Tako trdno sem spala, da bi se menda lahko hiša podrla, ne da bi sliščild, ^ »Nič čudnega. V vaših letih sem spala kakor polh.« Vrla ženska je najprej pazljivo pospravila ostanke večerje, potlej pa postavila na mizo pladenj z zajtrkom: kadečim se kakaom in rogljički, dišečimi po Janežu. Španci zelo radi pijo sladki, duh-teči kakao in prigrizujejo janeževe rogljičke; pravijo, da si nekateri takšno južino celo v cerkev pri-nes6. Tudi Orana je s slastjo segla po pijači in prigrizku. Vnovič je potrkalo, to pot kratko in energično. Orana se je prestrašena ozrla v vrata. Vstopil je čokat, močan moški energičnega obraza in prodornih, jekleno sivih oči. »S kom imam čast?« je plaho vprašala, skušajoč skriti zadrego, ki jo je občutila pred neznancem. Tujec je skrbno zaprl vrata, se priklonil in dejal: »Dovolite, da se vam predstavim, Perrena, prijatelj Morenov. Vah mož — pri teh besedah je Orana živo zardela — »vam je najbrže pripovedoval o meni. Naročil ml V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in gvetlolvka srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, tnonga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje In pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA prijatelj po poroki takšen prizorček?« »Hm... Da... Seveda...« Orani so bile kot strogo vzgojeni deklici te čudne moške navade španska vas. Prvič je slišala o njih govoriti tako svobodno. Morenov prijatelj se je zdrznil, čuteč, da je povedal preveč. Misleč, da je Oranina zadrega znamenje ljubosumnosti, je pomirjujoče dejal: »Nikar ne mislite, da je vaš mož lazil za njimi. Čeden fant je, nič čudnega, če ga ženske niso pustile pri miru. In Španci smo vroče krvi,« je pomenljivo pristavil. »Sicer pa, ne sodite slabo, senora. Vaš mož je bil doslej svoboden, prost. Imel je svobodno izbiro. Izbral si je vas. Mislim, da ni mogel bolje storiti. Čestitam vam, senora. Dobili ste moža, ki je doslej naši stvari od nas vseh kar najbolj ko ristil.« Priklonil se je globoko in ji po kastiljanski navadi spoštljivo poljubil roko. »Hvala, senor,« je odgovorila Orana in prvič ji je smehljal pre letel drobni obraz. »Zdaj ko vem za nekdanje grehe,« — to besedo je izrekla z nasmeškom — »svojega moža, se pogovoriva o važnejših stvareh. Preteklost me več ne zanima, posvetiva rajši nekaj nesed bodočnosti.« »Dobro, senora. Oblecite se, potem boste šli za menoj.« Orana ga je začudeno pogledala. »Morda še ne veste, kako nevarno se je sprehajati po Barceloni v dvoje. Zato bom šel ves čas kakšnih deset metrov pred vami. Toda ne oklevajte, najbolje bo, da brez odloga odrinemo.« Orana se je hitro oblekla, poklicala Margarito in ji dala nekaj drobiža. V očeh Morenove gospodinje so se zasvetile prave solze: »Takšno je življenje pri nas, se-nora. Komaj smo vas dobili, že nas zapuščate. Oh, saj pravim, ubogi naš senor...« Korakajoč po patiu, je mlada žena še poslednjič ošvignila mehko zelenje umetnega vrtiča in bele stebriče, ki so se svetili v jarkem dopoldanskem soncu. Zdelo se ji je, da žubori danes vodomet bolj veselo in da so granatna jabolka vse bolj žareča, še en pogled, in že je stopila skozi vrata in začela pogumno korakati za Perrenom. Prišla sta brez posebnih ovir do Katalonskega trga. Tam je pa morala mlada Francozinja še poslednjič pred svojim odhodom videti, kakšne grozote so doživele njene nekdanje tovarišice, ujetnice iz cerkve svete Evlalije. Usoda ji ni prihranila niti te, poslednje preizkušnje. Perrena ni vedel, kaj se je prejšnji dan prav tu godilo z njegovo spremljevalko. Neskrbno je torej zavil na Katalonski trg in krenil mimo hotela »Colon«. Prav tedaj sta iz hotela planili dve ženski, mladi, izmučeni bitji. Skušali sta zbežati, toda anarhisti so ju opazili. Pričeli so streljati. Dvema kroglama bi bili morda ušli, toda bilo jih je več in ženski sta kmalu obležali sredi trga. Grda mlaka krvi se je pričela nabirati pod njunima truploma. Orana se je ustavila, neka skriv na moč ji ni dala iti dalje. Z grozo se je zazrla v ležeči trupli. Spoznala je siroti: bili sta tisti dve sestri, ki sta se bali prepozno priti k večerji... Tedaj so anarhisti pričeli opazovati prestrašeno dekle. Svetlolase lepotice s sinjimi očmi so na španskem zelo redke... Perrena je odhitel dalje. Zbal se je, da bi utegnil doživeti z Orano kakšno nevšečnost. Ker je imela prav kakor ujetnice iz hotela »Colon« črno obleko, bi jo kdo utegnil imeti za ubežnico. Hitro je zavil V stransko ulico, Orana pa za njim S silo se je otresla strahu, ki jo je prevzel ob pogledu na novo grozodejstvo, in hitela za Perrenom. Korakala sta po ozkih, zavitih ulicah med podi-timi hišami in ruše vinami; iz nekaterih se je še kadilo. Dobro uro sta tako tavala, potlej je bila pa mlada žena že tako trudna, da ni več mogla dalje. Skrila sta se med ruševine neke hiše, kjer sta lahko bila brez skrbi, da bi ju kdo našel. Razdelila sta si kosilo — košček čokolade — potlej sta pa čepela v skrivališču vse do mraka. Orana ni dovolila, da bi Perrena odšel po hrano, boječ se, da bi mu kdo sledil. Šele ko se Je čisto znočilo, sta si upala na eno glavnih ulic, od ondod sta naposled prišla — Perrena kajpak ves čas deset metrov pred Orano — do palače francoskega poslaništva. Pozno v noči je mladi Španec izročil svojo varovanko njenim rojakom Francozom. Bil je zadovoljen sam s seboj, saj je izpolnil svojo dolžnost, žena njegovega prijatelja je bila zdaj popolnoma na varnem. Mlada žena se je mlademu častniku toplo zahvalila za skrbnost in varstvo. Bila je pa tako utru-,ena, da je koj po svojem prihodu na zasilnem ležišču zaspala... Dva dni pozneje se je Orana vkrcala na angleški parnik »Tim-gad«. Odplul je z dve sto drugimi begunci v smeri proti Marseillu. Po nekaj dneh precej viharne vožnje je parnik srečno pristal ob francoski obali. Darilo »Nejče, ali tl je tvoja bivša nevesta vri:Ha lišp, ko sta razdrla zaroko?« »Kaj še. Tako ji je bil všeč, da mi ga je odkupila... Denarja pa še do danes nisem videl. škoda časa »No, fantiček, kako ti je kaj v šoli všeč?« »še gre, toda škoda je pol dneva, ki ga človek zabije za prazen nič.« Velika razlika »Presrečna bi bila, ko bi bil vsaj en cel dan tako ljubezniv, kakor so kavalirji v filmih.« »Verjamem. Toda — ali se ti sploh sanja, koliko jim za to pjačajo.« Pamet o nepravem času »Pomisli, Elica, nocoj se mi je njalo, da sem te zasnubil. Kaj neki to pomeni?« »Da se ti pamet žal samo v sanjah odpre.« Dober jezik Trebušnik zavije v prav imenitno restavracijo in si naroči obed. Ker se je bil doma preveč razvadil, sl v pozabljivosti priveže prtiček okoli vratu. Poslovodja pomigne ves osupel prvemu natakarju. »Previdno in vljudno in na moč prizanesljivo opozorite gospoda na taktnost.« Natakar odide h gospodu. »Oprostite gospod, ali vas naj jem ali ostrižem?« Čreva mu preglej »Zdi se mi, da soseda Godrnjača od sile vznemirja Tončkov boben, Kt si mu ga za god kupil.« mum Pravilen odgovor Učitelj: »Kaj si predstavljaš pod visečim mostom, Jurček?« Učenec: »...vodo, gospod učitelj.« »Ali se je mar pritožil?« »To ne, pač pa je Tončku podaril nožiček in ga je vprašal, ali ve kalč-šen je boben znotraj.« Soliden trgovec Sodnik: »Ali ste pripravljeni vzeti psovko nazaj?« »Kot trgovec ne jemljem nikoli nič nazaj. Izjemoma zamenjam za drugo.« Na sodišču V tramvaju žepar izmakne neki dami denarnico. Ko ga pripeljejo na policijo, tatvino taji. »Gospod komisar,« vzklikne razjarjena dama, »dve priči imam, ki sta videli, da ml je res ukradel denarnico.« »Zakaj pa tako kričite,« je hladno odvrne žepar. »Jaz imam pa najmanj dvajset prič, ki tega niso videle.« V šoli »Peter, tvoj* domača naloga je danes popolnoma napačna. To moram sporočiti tudi tvoji mami.« »Da, prosim vas, morebiti se bo prihodnjič bolj potrudila.« Kaj Je monolog »Očka, kaj p* pomeni beseda monolog?« »To Je na primer razgovor med možem in ženo.« »Jas sem p* mislil, da J* to dialog?« »N«, otrok moj, dialog j* takrat, kadar govorit* dve osebi, c Med možem in ženo »Za božjo voljo, že spet imaš novo obleko! Kaj boš, prosim te, delala, ko bom jaz umrl?« »Kupila si bom črno obleko.« Za moža ali finejše? V elegantno modno trgovino za gospode stopi dama. »Prosim, pokažite mi ovratnice.« »Za moža ali kaj fi/nejšega?« Pri zdravniku Zdravnik po natančnem pregledu bolnika. »Vse je v redu. Svetoval bi vam edino to, da nehate piti.« »Gospod doktor, prosim, povejte mi to latinsko. Rad bi namreč tudi ženi povedal, kaj ste mi svetovali.« Med prijatelji »Pomislite, moja žena lahko ostane dve minuti pod vodo, ne da bi dihala.« »To še ni nič. Moja žena pa lahko govori brez prestanka dve uri.« Športniki »Ah se bavite s kakšnim športom?« »To se razume. Kako naj bi bil pa sicer zdrav?« »S katerim pa?« »Znamke zbiram.« N* cesti Dva znanca se srečata. »Niti eni ženski se ni še posrečilo, da bi iz mene napravila tepca.« »Komu se je pa potlej to posrečilo?« XV Počasi sta se Madame Le Cadre-ronova in Orana sprehajali po drevoredu na vrtu domačega gradiča. Bil je sončen poletni dan in jasno nebo se je veselo bočilo nad njima. Čeprav je bilo vroče, ni bilo ni-kakšne sopare, zrak je bil čist in prozoren kakor kristal. »Odkar si se vrnila s španskega, nisi več takšna kakor poprej. Nekako otožna si, rekla bi, zamišljena... Pred tem bedastim potovanjem Si bila tako vesela in razigrana kakor otrok. Zdaj si pa resna in zapeta kakor odrasel človek. Kaj je s teboj, Orana?« »Odrasla sem, mama. Zdaj nisem več neskrbno dekletce kakor poprej. Preveč grozot sem videla tam doli...« »Oh, ne vem, ali morejo leta tako vplivati na značaj človeka... Morda ta temna obleka? Nisi zdrava, če se ne oblačiš v črno! Le zakaj?« »Nikar si ne beli glave, mamica. S časom bo tudi to minilo. Še vse preveč so mi pred očmi dogodki, ki sem jih doživela v tisti strašni deželi... Tamkaj menda ni človeka, ki ne bi nosil črnine...« »Razumem, da so dogodki vplivali nate, da si se zaradi njih zresnila in prezgodaj dozorela. Igriva neskrbnost mladih let je padla s tebe kakor lupina. Saj sl bila vendar včasih čisto drugačna. Bila si v bistvu vesela in razigrana in še tako strašno doživetje te ne bi moglo tako spremeniti, če se ne bi tebe osebno dotaknilo... Orana, tako mlada si še! Pri dvajsetih letih je človek še zelo, zelo mlad, in nemogoče je, da bi bil tako črnogled, kakor si postala ti. Saj zdaj si vendar doma, na varnem!« Otožen smehljaj je ožaril resni dekletov obraz. »Mislim, da spomin na takšne grozote le počasi obledi. Ni ga ? Barceloni dekleta in tudi ne v Madridu, ki se bo še kdaj tako neskrbno smejala kakor prejšnje^ dni, ko še ni poznala obstreljevanja in bombardiranja... Da, celo otroci ne bodo mogli tako hitro pozabiti teh grozotnih spominov. Ne moreš si misliti, kaj sem videla in doživela tam doli...« . , . Hoteč se s silo iztrgati iz žalostnih misli, se je nasmehnila, toda tudi ta smehljaj je bil otožen in ubog. Skrbnih materinih oči ni mogla prevaritl, čeprav je na videz vedro dejala: »Saj bom spet vesela, mamica! Poglej me, saj sem rdečelična in zdrava. Priznam, da sem še nekoliko otožna, toda tako dobri ste vsi z menoj, da bom prav kmalu spet tako neskrbna in mirna kakor prejšnje dni.« Rahel nasmeh je švignil čez dobrohotni obraz gospe Le Cadreronove. Da, njena edina skrb Je bila, da bi bila Orana spet takšna kakor tedaj, ko še ni doživela vojne in njenih grozot. Materinska skrb sleherne prave matere za otrokovo duševno in telesno ravnotežje. Tej skrbi je posvetila vso svojo energijo in vse svoje moči. Sleherni, tudi najmanjši uspeh pri hčerki jo je razveselil. »Upam, da bo čas zacelil vse rane, Orana,« je mehko dejala. »Oče in jaz se bova potrudila, da ne boš ničesar pogrešala in da bo postalo tvoje srce spet tako lahko in mirno kakor poprej.« »Tako dobra sta z menoj, očka in ti,« je vzdihnila Orana. »Nehvaležna sem, ker vaju ne ubogam. Poglej, mamica, saj se že smejem. Tvoja Orana je že spet vesela.« Nasmejala se je, toda to ni bil tisti neskrbni smeh, ki ga je njena mati tako dobro poznala. »Nikar se prisiljeno ne smej, ljubica,« ji je dobrohotno dejala. »Nočem, da bi zatrla čustva, lri ti polnijo srce. Rada bi samo, da bi kar najhitreje pozabila grozote, ki &1 jih doživela tam doli.« zmerom le drži v sedlu I ira filadelfijske Saturdey Eve-sl. (Osel je simbol ameriške demokratske stranke.) Po soremenltvl nevtralnostnega zakona Ali pojde Amerika v vojno. Gallupov „barometer“ je najzanesljivejše merilo ameriških simpatij in antipatij. Predsednik USA bolj zaupa temu barometru kakor senatu. — Ali je Roosevelt diktator? Ali se bodo Združene države udeležile evropske vojne? Vprašanje — porečete — na katero danes še nihče ne ve točnega odgovora. Zmotili ste se, prijatelj: na to vprašanje danes že vemo odgovor. Ne sicer matematično določnega, a tudi ne pitično skrivnostnega. Naš odgovor je: v prihodnjih mesecih ostane USA nevtralna. Kaj bo pozneje, bodo pa šele dogodki pokazali. Tako nedoločno odgovarjati, ni nobena umetnija, bo spet ugovarjal celjeni bralec. Da ni nikakšna umetnija, radi pritrdimo, in bomo celo še sami to dokazali; ne strinjamo se pa s trditvijo, da je odgovor nedoločen. Te dni, ko so v Washingtonu glasovali, smo namreč slišali več naših ljudi, kako so samozavestno prerokovali: »Boste videli, še pred novim letom bo Amerika v vojni.« Proti tej tiditvi postavljamo določno protitrdi-tev: Najmanj do začetka pomladi ostane USA nevtralna. Ali vam je to dovolj določen odgovor? Naši bralci se spomnijo, da smo v svojem političnem pregledu stalno računali s sprejetjem Rooseveltovega nevtralnega zakona. Če bi se bili pri tem opirali zgolj na razmerje med številom vladnih in opozicijskih' poslancev in senatorjev, bi se bili kaj lahko ušteli; saj ste gotovo brali in slišali, da je proti Rooseveltovemu načrtu glasovalo tudi nekaj tucatov članov njegove lastne stranke. Ne, gole številke nam niso bile merilo. Ravnali smo se po nečem še določnejšem, še prijemljivejšem: po barometru dr. Gallupa Toda preden si ogledamo ta »barometer«, smo dolžni osvežiti spomin na nekatere posebnosti ameriškega Političnega življenja — posebnosti, ki nam že same pojasne marsikateri sicer nerazumljiv dogodek z druge strani oceana. Zanimivosti ameriške ustave Prezident Predsednik Združenih držav združuje v svoji osebi funkcije, ki jih v skoraj vseh drugih demokratskih republikah opravljata dve osebi: predsednik republike in predsednik vlade. Roosevelt je prezident USA in hkrati ministrski predsednik Združenih držav. To ima velik pomen. Ker je politika vsake, tudi parlamentarne države na koncu koncev le odvisna od njenih vrhov, je ameriška politika kolikor toliko stalna in smotrna; kajti prezidentstvo traja štiri leta, in v tem času ne more biti osebne spremembe v ministrskem predsedstvu. Možne so pa spremembe v vladi. Kajti — kakor v diktaturah! — si ameriški prezident sam izbere ministre in le-ti odgovarjajo samo njemu. Prezident jih skliče na sejo, kadar se njemu zdi, in posluša njihove nasvete... ali pa tudi ne. Skratka, ministri so v Washingtonu — spet kakor v diktaturah! — samo izvršilni organi, ki imajo nalogo paziti, da uprava dobro funkcionira, nimajo pa nobene možnosti osebne iniciative; a zato jih tudi ne tišči nikakršna politična odgovornost. Kje se ta podobnost z diktaturami neha, bomo pozneje povedali. Ameriški prezident imenuje visoko uradništvo, posebno sodnike vrhovnega sodišča (resda sporazumno s senatom). On sam pripravlja in sestavlja mednarodne pogodbe, posega pa tudi v zakonodajo (»New Deal«!) Ameriškega prezidenta voli narod tako rekoč neposredno. Sicer si volivci izberejo najprej volivne može, toda le-ti dobe od naroda imperativen nalog, koga imajo voliti za pred- sednika. Zato se čuti vsak ameriški prezident bolj odgovornega narodu kakor parlamentu. Zato se prezident tudi upa postaviti se parlamentu po robu, a parlament mu v tem primeru ne more do živega, če ne zbere najmanj dvetretjinske večine. Torej diktatura? Če hočete. Toda diktatura, ki mora polagati stroge račune, če noče, da jo narod odpihne. Ameriški prezident mora namreč pri vsem, kar ukrene, upoštevati, kaj bodo rekli trije činitelji: 1. posa- mezne države Združenih držav, 2. senat, in 3. devet sodnikov vrhovnega sodišča. Prezidentove »cokle« Združene države — kakor že ime pove — niso ena sama država, ampak zveza več držav, namreč 48. Vsaka od teh 48 držav ima svojo ustavo, vsaka svoj parlament, vsaka svojo vlado (z guvernerjem na čelu). In vsaka od teh 48 držav je avtonomna v vsem razen v zadevah, ki se tičejo celotne države. Se Karikatura ning Posl. (Osel je demokratske Senator Borah Druga kontrola ameriškega prezidenta je kongres, t. j. senat in reprezentančna (zastopniška) zbornica. Poslanci se volijo na dve leti in imajo glavno besedo v finančnih zadevah; oni predlagajo davke, razdeljujejo kredite med ministrstva in določijo višino celotnega proračuna. Senat ima pri financah samo pravico do spreminjevalnih predlogov. Zato gre pa senatu prva beseda v zunanji politiki. Vsako pogodbo, ki jo sklene prezident, mora senat odobriti z dvetretjinsko večino. Ameriški senat je torej drugi nadzornik nad prezidentom in njegovo centralno vlado. Tretji — in ne najprijetnejši — nadzornik je pa vrhovno sodišče. V njem sedi devet častitljivih starcev. Imenuje jih prezident s pristankom senata; na tem mestu ostanejo do smrti. Njihova naloga je, paziti, da oblast ne krši ustave. Vrhovnim sodnikom ni prav nič mar, ali je ta ali ona prezidentova novotarija dobra ali slaba; važno je zanje samo to, ali n> navzkriž z ustavo. Njihovo nadzorstvo je za vsakokratnega predsednika še posebno nevšečno zato, ker so ti sodniki zaradi svoje starosti silno konservativni in nedostopni za reforme. Vrhu tega je verjetno, da so pre-zidentovi politični nasprotniki; kajti imenoval jih je večjidel njegov prednik, a v štirih — in celo v osmih — letih predsednikovanja jih premalo pomre, da- bi si prezident z imenovanjem novih izsilil poslušnost vrhovnega sodiš*- diktator? Ne, v takšnih okoliščinah preziden-tu res ne gre vzdevek diktatorja. In njegova vladavina je vse prej kakor osebna diktatura, kljub drugačnemu videzu. Če bi že hoteli govoriti - o kakšni diktaturi, bi mogli govoriti le o diktaturi javnega mnenja. Prezident ne more vladati proti 48 državam USA in njihovim vladam; ne more vladati proti senatu; ne more vladati proti vrhovnemu sodišču. Če nastopi proti njim, tvega poraz — ako ni narod za njim. A če zmaga, je v tem dokaz, da je narod na njegovi strani; kajti poslanci in sena' torji imajo dober nos za razpoloženje ljudstva. In celo vrhovno sodišče se mora ukloniti diktatu javnega mnenja, sicer pozno in nerado, a vendarle. Kakor je rekel WiIson: »Če predsednik obvlada parlament, ga obvlada samo zato, ker ima narod za seboj in ker ga parlament nima. Edino orožje, s katerim more prezident ukrotiti parlament, je javno mnenje.# Barometer dr. Gallupa Tako smo prišli spet do začetka: ali pojde Amerika v vojno? Ogledali smo si bili medtem nekatere posebnosti ameriškega političnega življenja, in tako bomo zdaj laže ocenili sedanje in prihodnje ameriške dogodke in njihov pomen. Nobenega dvoma ni, da Roosevelt dobro pozna ameriško javno mnenje, diugače se ne bi bil že zdaj spustil v boj za spremembo nevtralnostnega zakona. Za presojo javnega mnenja mu pa v glavnem služijo — tako bi si namreč upali sklepati iz neke njegove izjave — institut dr. Gallupa in ankete ameriškega obzornika »Fortune«. Kdo je GaJlup? George Horace Gallup, čokat, rjavolas, flegmatičen mož, star 37 let Doktor psihologije. Pred 5 leti ni v Ameriki še nihče poznal njegovega imena. Danes si Amerika skoraj ne more predstavljati, kaj bi počela brez njega. Pred štirimi leti je dr Gallup razglasil, da bo dognal, na kakšnem stališču stoji 130 milijonov Američanov — dognal s tem, da bo izprašal 4000 ljudi. Amerika se mu je smejala. Danes se mu nihče več ne smeje. Kot profesor žurnalistike na vseučilišču v k>wi je Gallup prvič uspešno preizkusil svojo metodo: ugotovil je namreč izredno točno, kakšen je okus njegovih someščanov glede časopisnih rubrik. Toda takrat mu še niso verjeli. Potlej je napadel Rooseveltov New Deal in dokazal s številkami in statističnimi podatki, da Američani te Rooseveltove novotarije ne cenijo preveč. Tak škandali Veleizdaja! Kmalu nato je Gallup tvegal tole stvar, neverjetno celo v deželi samih neverjetnosti: šest tednov, preden je veleugledna revija »Literary Digest« objavila rezultate svoje orjaške ankete o predsedniških volitvah 1936., je Gallup razglasil, da so njene napovedi napačne in za koliko. »Lite-rary Digest« je izprašal 3 milijone oseb. Napovedal je zmago Landona. Gallup je izprašal 4000 oseb in napovedal zmago Roosevelta. Po objavi prvih volivnih rezultatov je celih 90 odstotkov ameriških listov še verjelo v Landonovo zmago Prvič v svojem življenju je Horace Gallup začel dvomiti o sebi, o svojih številkah, o svoji metodi. Toda poznejše dodatne številke so postavile napovedi »Li-terary-Digesta« na laž. Roosevelt je zmagal. Tisti dan je bil najlepši v Gallupovem življenju: saj je zmagal popolnoma sam proti vesoljni Ameriki! Čarovnik? Ne. A man with an idea, nič več in nič manj: človek, ki ima idejo. Idejo, ki pomeni metodo. In danes? Danes je Gallupov »Institut za javno mnenje« eden izmed stebrov ameriškega političnega življenja. Morda se še spomnite: pred nekaj meseci, malo pred začetkom sedanje vojne, je senatni odbor zavrnil Rooseveltov predlog za spremenitev nevtralnostnega zakona. Takrat je Roosevelt vzkliknil: »Ta sklep se ne ujema z javnim mnenjem — Gallupova statistika to dokazuje!« Naša naloga ni, razglabljati na tem mestu o bistvu Gallupove metode. Zastran tega se za danes zadovoljimo s tem, da ji priznamo znanstveno upravičenost — saj jo-z Rooseveltom vred ceni vsa ameriška duhovna elita — zato si pa rajši malo natančneje oglejmo izsledke, dognane po Gallupovi in njej sorodni »Fortunini« metodi. Gallupove številke In zdaj smo tam, kjer smo v ■začetku zastali: pri Gallupovem barometru. Sredi julija 1.1. je Gallup priredil v USA, na Angleškem .in na Francoskem zanimivo anketo. Po svoji metodi seveda. Zadal je svojim vpra-šancem tale štiri vprašanja: 1. Katera država (razen lastne) vam je najdražja? 2. Katero tujo državo ljubite najmanj? 3. Katerega živečega tujega državnika najbolj cenile? 4. Katerega živečega tujega državnika cenite najmanj? V 1. vprašanju se je Francija izrekla v prvi vrsti za USA (26%) in Anglijo (23%); Anglija za USA (33%) in Francijo (22%); USA za Anglijo (43%) in Francijo (11%). Nemčija je v Franciji dobila manj ko 1%, na Angleškem 3% in v USA tudi 3%. Te številke so zelo značilne in ve-lezgovorne, posebno če jih še primerjamo z odgovori na 2. vprašanje: Francija: Nemčija 70%, Italija 9'5 odstotkov, Rusija 5%; Anglija: Nemčija 54%, Japonska 11%, Italija 9%; USA: Nemčija 58%, Italija 12%. V vseh treh demokratskih državah jc torej pri julijskem glasovanju, I. j. dva meseca pred začetkom vojne, veljala Nemčija za najbolj nepriljubljeno. V 3. vprašanju je Francija priso- Neudobna tribuna. — Karikatura Je pred sprejetjem novega ameriškega nevtralnostnega zakona izšla v londonskem Evening-Standardu. dila 58% Rooseveltu in 22% Chamberlainu, USA pa 27% Chamberlainu in 13% Edenu. — Na Angleškem Gallup 3. in 4. vprašanja ni zadal. V 4. vprašanju je Francija dalo Hitlerju 72'5% in Mussoliniju 18%, USA pa Hitlerju 70% in Mussoliniju 8%. — 3; in 4. vprašanje je Gallup pri-USA omejil na evropske • države. Iz teh številk se dado brez posebnega napenjanja možganov in domišljije izvajati precej nedvoumni sklepi Prva vojna anketa Zdaj si pa oglejmo rezultate prve ankete, razpisane že po izbruhu vojne. To anketo je izvršil 'po Gallupovi metodi ameriški obzornik »Fortune in o njej je obširno razpravljal »Nev York Herald« 21. septembra t. 1. Najvažnejše vprašanje te ankete, vprašanje,- ki se odgovori nanj zde skoraj kakor preroški privid zadnjega glasovanja ameriškega parlamenta, se je glasilo: Kaj mislite, da morajo storiti Združene države v sedanjih razmerah? Odgovori: Takoj stopiti v vojno na strani Anglije, Francije in Poljske in poslati armado v Evropo ...............................,2‘3% Takoj stopiti v vojno, toda poslati A., F. in P. samo mornarico in letala na pomoč . 1 % Stopiti v vojno na strani A., F. in P. šele leda j, kadar bi bile v nevarnosti, da vojno izgubei toda pomagati jim samo z živežem in orožjem 13'5% Ne stopiti v vojno, a poslati A., F. in P. orožje in živež, Nemčiji pa ničesar . . . . 19'9% Ne stopiti na nobeno stran in prodajati vsem, a samo po načelu cash and carry (plačaj in odpelji).....................29'3% Odkloniti sleherno pomoč obema taboroma in jima ničesar ne prodajati........24'7% Najti možnost, kako bi se dalo Nemčiji pomagati . . 0'1% Ostale možnosti.................5'4% Brez stališča........................3'8% Odgovori na to vprašanje, je napisala »Fortune«, so porazna obsodba izolacionizma senatorja Boraha; kajti če prištejemo pristašem načela cash and carry še tiste, ki so za vstop v vojno na strani Anglije, Francije in Poljske ali pa vsaj za podpiranje teh držav, dobimo do malega dvetretjinsko večino prebivalstva proti gospodarskemu izolacioni-zmu, a samo četrtina Američanov je proti sleherni trgovini z vojskujočimi se državami. Morda zdaj razumete, zakaj ne verjamemo, da bi se Združene države v doglednem času zapletle v vojno. Državniki USA prisluškujejo utripu javnega mnenja, a javno mnenje danes odločno odklanja udeležbo v evropski vojni. To seveda ne pomeni, da bo Gallup (ali »Fortune«) n. pr. na pomlad napisal iste številke kakor v začetku letošnje jeseni. Javno mnenje se spreminja in je odvisno od zunanjih vplivov. Pred dvema ali tremi leti ne bi prve tri možnosti v gornjem vprašanju zbrale niti 2% odgovorov — danes je zanje glasovalo skoraj 17%. Drugo leto utegne to število še bolj poskočiti — in takrat šele bi vstop USA v vojno znal priti na dnevni red ameriške vlade. Walter Lippmann, največji sodobni ameriški publicist, jc letošnjo pomlad zapisal: Kadar segajo diktature po nasilju in se demokracije upro, pritiska ameriško javno mnenje na opustitev izolacije in k Intervenciji; Kajti preprostega Američana vodijo moralni nagibi. Kadar se pa demokracije umaknejo in vdajo ter kompromitirajo moralna načela, postane ame-riiko javno mnenje cinično, Američan pa iiolacioaJst. novemu -plurte. ti/u/er, vica je pila in kako si je ranila vem grmu in zat /'fer/e H/u/ef- NA PRAGU | KRIMINALNI ROMAN * Angleški napisal Ph. Macdonald 19. nadaljevanje Narednik se je obrnil in me videl. Začel sem teči — proti Nemcem. Prav tedaj, ko sem šel mimo strojnice, je planil narednik kvišku; njegova pest me je zadela v senčc. Čudno: nisem bil brez zavesti, samo kakor ohromel. Padel sem čez strojnico; za trenutek sem videl vse v zlovestni jasnosti — videl sem, kako mi je narednik iztrgal zastavo in jo zagnal daleč stran — videl sem, kako je možak iz lijaka obupan pokazal na prazne zaboje za strelivo — videl sem, kako je narednik z dvignjenim bajonetom planil naprej... naravnost proti sivi gmoti vojakov. Njegov tovariš je pa spet zlezel v lijak. Potem je postal ves svet okoli mene en sam plamen... Zaslišal sem hrup, glasnejši od trobent poslednje sodbe. To so bili naši topovi. Nove čete so prišle. ...Dobili so me s strelom v rami, ki ga sploh nisem čutil, nad nemško strojnico, ki je bruhala smrt proti nemškim vojakom, tvorila otok in zadrževala sovražnika pol dne. Zato sem dobil Viktorijin križ. Namesto da bi me bili, kakor sem zaslužil, zaradi strahopetnosti postavili pred vojno sodišče. Narednik je padel — tako sem takrat mislil. Skušal sem najti sled za njim — zaman. Možak iz lijaka, ki ga je izkopala granata, je prav tako padel — tako sem mislil. Tudi za njim ni ostalo sledu! In dobil sem Viktorijin križ! Dobil sem Viktorijin križ!! Ponosno sem ga nosil na prsih. Možak iz lijaka je bil Blakatter. Tu je bilo zapiskov konec, toda spodaj je bil še tale pripis, z drugim črnilom; In narednik je bil Bronson. Prepričan sem. Ko mi je Blackatter prvič povedal, nisem maral verjeti. Davi sem pa šel mimo njegove gostilne in pogledal skozi okno. On je. Ni me spoznal, šen e... Anthony je zganil oba lista in ju vtaknil nazaj v ovitek. Ko se je Dyson vrnil, je sedel Anthony mirno na svojem stolu. Prav tedaj je bil odložil slušalo telefona... Govoril je z Lucijo, ki je zdaj že hitela proti sobi Selme Bronsonove, da nesrečnici pove, da je njen mož rešen. Na mizi pred Anthonyjem je ležal ovitek. Dyson, s smrdljivo pipo v ustih, je sedel na rob pisalne mize. An-thony je pogledal kvišku k njemu. Dyson je prikimal. »Mrtev je. Niti ena kost ni ostala cela.« čedalje večji oblaki dima so uhajali iz njegove pipe. Rekel je: »še nekaj pojasnil ste mi dolžni, Ge-thryn.« »Kaj bi radi vedeli, Dyson?« »Najprej,« je odvrnil časnikar, »kaj je z Lakom. Zakaj Lake? Na kakšen način Lake? Zakaj jo je pobrisal?« »Lake — hm!« je zamišljeno zagodel Anthony. »Lake mi je bil malo preveč pogosto pred očmi. Kjer koli sem potrkal, povsod je ta gospod Lake pomolil svojo glavo na plan. Najprej mi je dal pri Brownsloughovi družbi preveč očitno razumeti, da mu moj nos ni všeč. Potem je izginil. In potem so prihajali ljudje — čedalje več ljudi — in mi zmagoslavno poročali, da se je lake izgubil. In ko je prišel poslednji — ne, poslednja, ki mi je to povedala, se mi je na lepem odprlo, kako je prav za prav s tem Lakom.« »Namreč?« »Da so me z njim hoteli speljati na led. Toda načrt je bil preveč zvit in preveč nedolžen hkrati, preveč popoln... Lake sicer ni prav prijeten človek, toda o tem zločinu ne ve prav nič več kakor Charlie Chaplin ali vvaleški princ.« »Dalje!« je silil Dyson. »Resnično, on sam nima prav nič opravka pri tej zadevi, čudno se mi je zdelo, da me je tisti večer napadel, še bolj čudno, da je potem izginil, človek ne izgine v takem trenutku, če je kaj kriv... In ko se je gospe Carter-Fawcet-tovi...« »No?« Dyson je napel ušesa. »Ko se je gospe Carter-Fawcet-tovi, ki je slučajno izvedela, da moj prijatelj Pike vohuni po njeni hiši, potrebno zdelo, ponižati se do mene v gostilni in me ozmerjati prav po branjevsko, se mi je na lepem zabliskalo, kaj je tole z La-kovo potegavščino. Hotela je vedeti, zakaj, hudiča, to počenjam in zakaj počnem ono, in tako da- lje, do nezavesti, čisto dobro je bilo igrano, a vendar ne dovolj dobro. Preveč se je trudila, ko me je hotela prepričati, da je Lake odšel brez njene vednosti. Takrat se mi je posvetilo, da je Lake samo mamljiva vada, ki naj bd jo jaz s trnkom vred požrl. Spoznal sem, da je bil Lake samo poslušen suženj te dame in da jo je slepo ubogal na sleherni migljaj. Njeno namigavanje, da me ne more trpeti in da se mora kdo znesti nad mano, je bilo dovolj, da je Laka nahujskalo name...« »In zakaj jo je popihal kar ponoči?« »Razlaga je prav preprosta. Sto proti eni bi stavil, da mu je dala gospa neko skrivnostno — seveda namišljeno — naročilo in da je moral zaradi tega naročila takoj odpotovati.« Dyson je vzel pipo iz ust, potem pa še svoje nerodne naočnike z nosa. Pomežiknil je in vprašal: »Toda tega ne razumem, Ge-thryn, kako sploh pride gospa Car-ter-Fawcettova v to družbo — saj je bil Ravenscourt vendar njen sovražnik? To v teh krajih že vrabci čivkajo.« »Prav zato Vada je bila predebela.« Povedal je Dysonu, kaj je slišala Lucija čisto slučajno med pogovorom na zabavi. »Izprva sva mislila, da je bil možak, ki je Carter-Fawcettova takrat z njim govorila, Lake. Pa ni bil Lake, ampak Ravenscourt. Ljubila ga je; najbrž ga je ljubila tako, kakor še nikogar prej. Sama sta raznesla vesti o navideznem sovraštvu... čakala sta samo pravega trenutka, da bi svetu razodela resnico. Kaj sta prav za prav čakala, seveda ne vem. Najbrž sfa čakala, da bo gospoda Carter-Faweetta vendar že na kakšnem lovu lev požrl ali pa slon poteptal...« Za trenutek je molčal, potem je pa iznenada dejal: »žal mi je te žene.« Dyson je spet potegnil iz pipe. »Zakaj?« je vprašal. »Ker je ona tista, ki je Ravens-courta pogubila, čeprav ga je ljubila.« Časnikar je bil presenečen. »Kako to mislite?« »Če se ne bi bila tako krčevito trudila, da me spelje na krivo sled, je več kakor dvomljivo, ali bi bil kdaj odkril pravo pot. O pravem času. mislim. Ko me je obiskala v gostilni, mi je preveč zapeljivo molila laka pod nos in hkratu preveč odločno trdila, da Ravenscourta ne more trpeti. Natančneje vam tega sam ne morem razložiti. Bilo je pač tudi nekaj navdahnjenja in — nekaj sreče pri tem, vsekako se je pa takrat začela blazna zmeda v moji glavi jasniti in na lepem sem začel spoznavati prave zveze.« Zamišljeno je menil žumalist: »Torej je že od začetka vse vedela?« Anthony je zmajal z glavo. »Tega pač ne bomo nikoli dognali; toda dvomim. Kakor se mi zdi, je uganila — mogoče ji je njen ljubimec kaj namignil v trenutku slabosti — da Ravenscourt več ve o Blackatterjevem umoru, kakor je zanj dobro. To sklepam iz pogovora, ki ga je prestregla moja žena. čutila je, da ga je moj prihod vznemiril, in ženska je bila o tem še bolj prepričana, čim bolj ji je to tajil... Tako, zdaj veste vse. Upam, da ste zadovoljni.« »Da, zdaj vem vse,« je zagodel Dyson. »Samo najvažnejšega vzroka še ne poznam.« Anthony je za trenutek zastrmel vanj. »Res, prav imate, Dyson! Najvažnejše sem pozabil.« Pomolil mu je ovitek, ki je ležal na mizi. »Preberite tole, pa boste vse razumeli !« Molče je Dyson prebral listino in jo potem vrnil Anthonyju. »Siromak!« Zamišljeno je pogledal v tla in rekel: »Se nekaj, Gethryn. Nocojšnji dogodki mi niso prav jasni.« »Razjasnil vam jih bom. Brez Ravenscourtovega poskusa, da se me iznebi, ne bi imel trdnega dokaza za njegovo krivdo. Jaz sam sem sicer vse dobro vedel, toda za sodišče sem potreboval priznanja. Tedaj sem se domislil, da bi bilo najboljše, če bi ga izzval k poskusu umora in ga dejanju. Očitno je že postal vozen, ko sem ga vprašal, kje je bil Blackatter med vojno. Obiskal sem ga, mu povedal, da vem, kdo je skrivnostni mister Curtain, in ga prosil, naj mi pomaga, da ga aretiram. V prvem trenutku mu je moralo biti, kakor bi ga bil kdo s kolom po glavi udaril. Toda hitro je spoznal, da se mu ponuja lepa priložnost. Kajti še sanjalo se mn ni, da res poznam pravega Cur- Nadaljevanjt m lt. strani. I kraljestvo palčkov in pripovedovala, I dobro leteti kakor druge lasto- I padla na zemljo. Več ni vedela* pero* na trnje- vice, ki so odšle daleč, daleč v Tudi tega ne, kako je prišla sem* ni mogla tako | toplo deželo. Tako je naposled | Palčica je pa to dobro vedel*- DALJE PRIHODNJ I~C~j | »Pozdravljena bodi, lepa, mali I la ptica!« je rekla. »Pozdravljena | bodi in zahvaljujem se ti za prelepo petje poleti, ko je bilo vse drevje zeleno in je sonce toplo svetilo na nas!« 18 Prihodnjo noč se je spet splazila k lastovki. Zdaj je bila ptica že živa, a še čisto slabotna. Samo za trenutek je lahko odprla oči in pogledala Palčico, ki je stala pred njo z koščkom trhlega lesa v roki, ker drugačne svetilke ni imela. »Hvala ti, ljubi, mali otrok!« je rekla bolna lastovka. »Lepo sem se pogrela; kmalu se mi bodo spet vrnile moči in potem bom spet lahko letala zunaj v toplem soncu!« »O,« je rekla palčica, »zunaj je mraz, sneži in zmrzuje! Osta- ni v topli postelji, bom že jaz skrbela zate!« Potem je prinesla lastovici vode na cvetnem listu in lasto- Potem je položila glavo na prsi ptice, pa se je hkrati prestrašila, kajti zdelo se ji je prav tako, kakor bi v prsih nekaj srce. Ptica ni bila mrtva, samo omamljena je ležala, zdaj se je pa segrela in življenje se je vrnilo vanjo. Palčica je hudo drhtela, saj je bila vsa v strahu, kajti ptica je bila vendar velika, zelo velika v primeru z njo. ki je merila komaj palec; pa se je le opogumila in še tesneje ovila volno okoli uboge lastovke, potem je šla pa ga je imela za odejo, in ga položila lastovici na glavo. Zdaj se velike dobre ptioe. PREDGOVOR Lord Alceston je stal s svojo ženo v prostornem predsobju pred plesno dvorano svoje palače in popravljal goste. Bila je že skoraj Polnoč, toda po širokih marmornatih stopnicah, okrašenih na obeh straneh s palmami in nenavadnimi, opojno dehtečimi rastlinami, so še zmerom prihajale razkošno oblečene in z dragotinami okrašene dame v družbi imenitnih gospodov. Ta družabni ples pri lordu Alcestonu je bil med najvažnejšimi dogodki sezone, in nihče ga ni zamudil, kdor ss je hotel le količkaj šteti med londonske imenitnike. Lord Alceston je bil glava stare in ugledne družine, politik in diplomat, hkratu pa na moč znana in spoštovana osebnost v londonski družbi. Z obraza si mu bral duhovitost in vse na njem je kazalo, da je visokega rodu. Sinje oči so mu orlovsko žarele, ozko zarisana usta so pričala o trdnosti njegovega značaja in njegove energije. V temnočrne lase so mu bile le redkokje vpletene srebrnkaste nitke. Bil je tako visoke posta.ve, da je za dobro glavo presegal skoraj vse svoje goste. Tudi njegova žena je bila dama plemenitaškega Vedenja. Vsi, ki so njega občudovali, so njegovo ljubeznivo ženo oboževali. Naposled je tudi poslednji gost stopil v dvorano. Gardna godba je svirala samo najmodernejše plese. Lady Alceston je stisnila pahljačo in se ozrla po svojem možu, ki je pravkar zatrl lahno zehanje in se ji nasmehnil, kakor bi jo hotel prositi, naj mu oprosti. Potlej se je ji je ljubeznivo in vljudno priklonil in ji ponudil roko. »Mislim, da zdaj lahko še midva stopiva noter,« je prijazno dejal. »Upam, da te ta obilica sprejemov ni preveč utrudila.« Položila mu je svojo nežno roko na podleht. »Ni bilo prehudo,« je odvrnila. »Kaj pa Neillson hoče?« Lord Alceston se je obrnil, zakaj tudi sam je bil opazil, da se mu bliža sluga v črni livreji. Na srebrnem pladnju je nesel pismo. »Ali je kaj važnega, Neillson?« je vprašal lord in nagubal čelo. »Mislim da je, mylord, sicer bi vas ne bil zdajle motil. Prinašalec je rekel, da ne bi počakal na odgovor.« , , Lord Alceston je pogledal naslov — in v hipu se je izraz njegovega lica popolnoma spremenil. Nič več ni vprašal. Strmel je v naslov in zdelo se je, da je oka-menel. Tolikanj je osupnil, da je kar pozabil seči po pismu, ki mu ga je Neillson ponujal. »Mylord, ali ga ne boste vzeli?« je tiho vprašal. Lord Alceston je segel po pismu, toda videti je bilo, da ga je spreletela groza. Ko je pa pismo ze držal v rokah, se je brž spet zbral. Zaskrbljeno se je ozrl, ali ni morda kdo opazil njegovega raz-burjenja. Kar vidno se je pomiril, ko se je prepričal, da ga ni nihče videl. Vsi bližnji slugi so bili vse preveč zaposleni, lady Alceston si je pa prav medtem zapenjala zapestnico, ki se ji je bila zrahljala zaponka. Samo Neillson je utegnil kaj opaziti... »Prav, da ste mi prinesli pismo,« je nalašč nebrižno dejal slugi, ženi se je pa opravičil: »Trenutek me, prosim, pusti, zakaj zdi se, da je stvar važna in da jo bom moral koj odpraviti.« Prikimala je, sedla na zofo in si hladila razgreti obraz s pahljačo. Lord Alceston je stopil vstran in je jezno zmečkal pismo, kakor da bi ga hotel neprebrano uničiti. Toda premislil se je. Stopil je k bližnji palmi in živčno raztrgal ovitek. Kratko vsebino je bil brž preletel. toda še zmerom je stal ko ukovan. Čuden izraz mu je legel na lice in roko si je pritisnil na srce, kakor da bi ga bolečina morila Naposled se je drgetajoč spet zavedel; tako kakor se zbudi človek po strašnem snu. Mrzel pot mu je stopil na čelo. Lady, ki mu ni videla v obraz, se je čudila njegovemu vedenju. Zato je vstala in počasi stopila bliže. Toda ko je lord slišal, da se mu nekdo bliža, se je sunkovito obrnil. »Pri priči moram odgovoriti na pismo,« je menil mirno. »Ako bi kdor koli opazil mojo odsotnost, me, prosim, opraviči. Zadeva je silno važna.« Samo malce je lady privzdignila obrvi, zakaj vse preveč se je znala obvladati, da bi bila pokazala začudenje ali pa da bi moža celo nadlegovala z radovednimi vprašanji. »Z Downing-Streeta?« je nebrižno omenila. »Nisem pogledala pečata.« »Da. Morda bom za odgovor potreboval malce več časa, toda potrudil se bom, da se čim prej spet vrnem.« Lady se je z lahnim prikimom poslovila in zavila proti plesni dvorani. Lord je uslužno stopil za njo do vrat in ji ljubeznivo odgrnil težko zaveso, potlej je pa od- MRTVA c KRIMINALNI ROMAN ANGLEŠKI NAPISAL E. PHILLIPS OPPENHEIM D hitel v svojo delovno sobo v pritličje. Njegova soba je bila razkošno opremljena in bilo je v njej vse tako udobno, da je prijalo možu, ki je bil hkratu učenjak, pisatelj in politik. Kakor v snu je stopal lord po debeli, mehki preprogi, dokler se ni naposled vidno utrujen spustil v globoki naslonjač za svojo pisalno mizo, vso pokrito z listinami in važnimi spisi. Naslonil je glavo na roke in sedel zatopljen v misli dobre četrt ure. Potlej je spil kozarec vode in pritisnil na gumb električnega zvonca. Že čez nekaj sekund je rahlo potrkal Neillson in vstopil. Lord Alceston ga je predirljivo pogledal, kakor da bi hotel brati z njegovega obraza. Toda v teh negibnih in nebrižnih potezah ni mogel ničesar izslediti. »Stopite brž po moj plašč in pokličite k vrtnim vratom avto,« je naposled nestrpno ukazal. »Prosim, mylord.« čeprav je bil Neillson res vsestransko uporabljiv služabnik, tokrat vendar ni mogel skriti začudenja. Alceston je to koj opazil in je nagubal čelo. »Menda se še spomnite, kaj sem vam ukazal, ko ste prišli k meni v službo?« Mož se je priklonil. »Da, mylord. Da se ne smem nobenemu ukazu čuditi, a tudi ponoviti ga ne smem nikoli.« »Torej! Tudi nocoj ne delajte izjeme!« Ko je Neillson odšel, je stopil lord k črni hrastovi omari. Odklenil je enega izmed spodnjih predalov, segel noter in spravil neki predmet v žep. Potlej je spet sedel na stol. Trenutek nato se je vrnil Neillson s plaščem in klobukom. »Avto že čaka pri vrtnih vratih, mylord,« je sporočil in pomagal gospodarju obleči plašč. »Ali ste avto sami naročili?« je ostro vprašal lord Alceston. »Seveda, mylord. Ali še kaj ukazujete?« Lord si je zapel plašč prav do vratu in si potegnil popotno čepico globoko na obraz. Potlej se je malce obotavljal. »Ne,« je zamišljeno odgovoril. »Zaklenil bom vrata, in ako me bo kdo iskal, lahko rečete, da pisem nujno pismo.« Sluga se je s priklonom poslovil. Lord je vzel ključe iz žepa in stopil za slugom. Skrbno je zakleni^ vrata od znotraj, potlej je odšel k nasprotni steni in odmaknil japonski zaslon. Stopil je skozi zeleno preoblečena vrata v temni hodnik, ki je držal v neko mirno stransko ulico. Na oglu ga je že čakal avto. Stopil je vanj in odprl vmesno okence za šoferjevim hrbtom. Minilo je skoraj pol minute preden je obotavljaje se povedal naslov. In še takrat je bil njegov ukaz tako tih, da ga je šofer razumel, ko ga je moral lord glasneje ponoviti. * Dve uri pozneje se je vrnil lord Alceston k svojim gostom in se vneto opravičeval, da ga tako dolgo ni bilo nazaj. Hotel je s posebno ljubeznivostjo in pozornostjo popraviti zamujeno in zdelo se je, da je hkratu povsod. Seznanjal je goste med seboj, združil ljudi v prijetne krožke, plesal zdaj s to, zdaj z ono damo in tako razgibal vso družbo. Celo lady Alceston ga je z veseljem opazovala. Zmerom si je že želela, da bi bil kot gostitelj vedno tako dobre volje, zakaj dotlej je bil po navadi redkobeseden in do skrajnosti resen. Nocoj je bil vprav občudovanja vreden, in dobra gospa ga je zares tudi občudovala. Ali mu je mar pismo z Downing-Streeta prineslo tolikanj prijetno novico? O, ze zdavnaj je sanjala, kako ponosna bi bila nanj, ako bi postal minister, član kabineta ali celo mini-, strski predsednik. Proti jutru so se začele sobane razkošne palače prazniti. Lord Al-ceston je stopil k svoji ženi. »še eno pismo moram napisati za jutmjo pošto,« je omenil. »Ako mi dovoiiš. pridem čez pol ure se malce k tebi, da poklepetava in popijeva skodelico čaja.« Preden je odgovorila, je za pahljačo zazdehala. »Prav. Tudi jaz bi se rada še kaj pomenila s teboj. Pa pohiti s pisanjem! Ali je bilo nocoj vse v redu?« »Tvoja imenitna razdelitev in tvoj spored se zmerom obneseta,« je vljudno odgovoril. Z nasmeškom okoli ust se je poslovil od nje in zavil proti knjižnici. Toda vabilo svoje žene je menda že v hipu pozabil, zakaj še preden je sedel, si je naročil skodelico čaja. Neillson je postavil čaj na mizo in hotel oditi. Toda lord ga je poklical: »Ako čez pol ure ne bom pozvonil, pojdite kar spat.« Služabnik je tiho zaprl duri in lord je ostal sam. Počasi je popil čaj. potlej se je pa lotil pisanja. Ko je pa hotel začeti tretji list, se je zdajci zdrznil, se sklonil predse in pritisnil na gumb električnega zvonca. Potlej se je prestrašeno ozrl na vse strani. S tresočimi se prsti je dvignil senčnik s svetilke, da bi kaj več videl. V tistem trenutku je lahno potrkalo na vrata — in Neillson je vstopil. Lord je poveznil senčnik spet nazaj na svetilke in se olajšano oddahnil. »Nekdo je tu,« je s prisiljenim mirom dejal služabniku. Neillson se je ozrl naokoli, potlej je pa nekam nejeverno pogledal svojego gospodarja. »To ni mogoče. Oprostite, mylord, toda mislil sem...« Danes berite: »Ljubezen Španskega lastnika« na str. 8; »Na pragu smrti« na str. 10; »Mrtva neznanka« na str. 11; »Vohunske avanture kapitana Rintelena« na str. 12. »Vseeno je, kaj ste mislili, Neillson. Poglejte vendar za stenski zaslon.« Neillson je brž ubogal, toda našel ni nikogar. Lord Alceston je potlej v spremstvu služabnika preiskal vso sobo, ne da bi opazil kar koli sumljivega. Naposled, je nekoliko pomirjen spet sedel za pisalno mizo. »In vendar je čudno,« je tiho menil. »Niti živčen nisem in slišim še zmerom dobro. Prisegel bi, da sem slišal plazeče se korake. Neillson, prinesite mi samokres iz moje sobe in poglejte spotoma, ali je res ves nabit.« Neillson se je podvizal, in že čez par minut je položil brovning na gospodarjevo mizo. »Ali vam lahko še s čim postrežem, mylord?« »Ne, kar lezite. Bržčas sem si samo domišljal, da se nekdo plazi okoli.« Neillson se je poslovil. Lord je položil samokres tik sebe in je pisal dalje. Toda komaj je skončal naslednjo stran, je že spet zaslišal čudno škrebetanje tik za seboj. Odložil je peresnik, segel po orožju, tcda obrniti se ni mo- gel. Spreletel ga je hladan drget in vsa moč mu je odpovedala. Zdajci je začutil vroč dih na za-tilniku... Ves obupan je poskušal zakričati, toda nekdo mu je od zadaj z robcem zamašil usta. Kloroform mu je po malem omamljal čute. S silo se je hotel boriti zoper neznanega napadalca, toda mogel je samo glavo malce obrniti — in se zagledati v žareče oči, ki so pijane morilske sle bolščale vanj. Trda roka ga je zagrabila za desnico in pred očmi se je zableščal svetal kovinast predmet. Lord je začutil silno bolečino, potlej je bilo pa vse končano. * Za večerne izdaje londonskih časnikov so se ljudje kar trgali. London je imel spet svojo senzacijo: Strašen umor lorda Alcestona! so z debelimi črkami oznanjali časniki na prvi strani. Malo niže je bilo natisnjeno: Drug strašen umor v vzhodnem delu Londona! Prvi umor je popisal neki vodilni list takole: »Nepopisno razburjenje je davi povzročila novica, da so našli lorda Alcestona na vse zgodaj v njegovi knjižnici s prerezanim vratom. Lord Alceston je dobil pozno ponoči neko pismo, a doslej nihče ne ve za njegovo vsebino. Po prejemu pisma se je za delj časa opravičil pri svojih gostih, vendar se je čez nekaj ur vrnil. — Takrat so bili vsi opazili, da je bil boljše volje kakor kdaj koli prej. Pozneje se ni primerilo nič več, kar bi utegnilo biti le količkaj v zvezi s pismom in strahovitim hudodelstvom. Ko so bili vsi gostje že odšli, je stopil lord okoli štirih še v svojo knjižnico in je obljubil svoji soprogi, da bo prišel čez pol ure k njej na čaj. Ko je pa lady Al-cestonova do jutra zaman čakala svojega moža, a medtem ni bila slišala da bi bil odšel v svojo sobo, je poslala okoli sedmih svojo sobarico, naj povpraša po gospodu. V spremstvu nekega služabnika je sobarica odšla v knjižnico. Ker je pa našla duri zaklenjene in se ni na trkanje nihče oglasil, je stopila še po pomoč. Duri so brž s silo vlomili — in uzrli so strašen prizor. Lord je sedel ves sključen v svojem naslonjaču. Njegova obleka in njegov obraz sta bila vsa oškropljena s krvjo. Vrat je imel prerezan z leve na desno. čeprav ne moremo zaradi raznih obzirov nič drugega poročati, je policija pri zaslišanju hišnega osebja vendarle odkrila marsikaj; toda vse tisto še ne more razjasniti zadeve. Ob 13.30 popoldne. Komornik mrtvega lorda, Philip Neillson, je baje na tihem izginil. 2e od jutra ga ni nihče več videl. Ob 14, popoldne. Policija je izdala zaporno povelje za Philipa Neillsona, ker je osumljen, da je udeležen pri umorr svojega gospodarja. Obtoženca do te ure še niso izsledili. Ob 16. uri. Zdaj ni več dvoma, da je Neillson pobegnil in se skriva pred policijo. Oblast je ukrenila vse potrebno in upa, da ga bo gotovo kmalu našla. »Pokojnik je bil tretji sin petega earla Alcestonskega in je po njem podedoval premoženje in ple- V Posebno pazite, kaj bolnik pije! Če Vam )e le mogoče, daite mu za zdravie in užitek čim češče nal-boljšo mineralno vodo ono z rdečimi srci Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju. Uprava Radenskega zdravilnega kopaliifa SLATINA RADENCI »To ea bo nemara ozdravilo mesečnosti, ki ga zmerom vleče k omari, kjer so likerji.« (Marianne, Pariz) miški naslov. Vojake je služil pri drugem gardnem polku in se je junaško izkazal zlasti v kolonijskih vojnah. Ko sta pa oba njegova starejša brata umrla, je stopil iz vojske in se posvetil politiki. Pri sejah zgornje zbornice je bil redno navzočen. Lord Alceston je bil član kronskega sveta in prav v poslednjem času so ga pogosto omenjali kot vrednega naslednika lorda Holmdena v kabinetu. Pokojnik je imel za ženo lady Mar-geto Agneso, edinko earla Logie-burskega. V zakonu se mu je rodil edini sin, lord Bernard Clanavon, ki bo podedoval plemiški naslov in družinsko imetje.« Niže je bil drugi članek, ki pa javnosti ni kdo ve kaj zanimal, ker jo je že umor visokega moža preveč razvnel. Kratki članek je pisal: »Tik pred sklepom redakcije smo dobili še poročilo o drugem strašnem umoru v Riddel-Streetu. Lastnica nekega penzionata je našla svojo stanovalko Mary Wardovo mrtvo v njeni postelji. Oster nož je imela zaboden v srce. Dognali so. da so umorjeno ženo obiskali prejšnji večer zapored kar trije gospodje. Poslednji je odšel z neverjetno naglico od nje, toda o kakšnem boju ali kriku ni bilo nič slišati. Doslej še niso mogli ugotoviti, ali bi lahko kdor koli od sostanovalcev spoznal obiskovalce in ali jih bo mogel vsaj opisati. Zaradi teh okolnosti se zdi verjetno, da bodo morale oblasti tudi ta umor pripisati pod dolgo vrsto doslej še nerazčiščenih umorov.« I. KNJIGA 1. POGLAVJE Sopotnik lorda Clanavona »Prijeten družabnik ste, zares,« je dejal mladi lord. Starejši gospod je malce zardel, kakor da bi bil zaradi dobrovoljne, a vendar zviška izgovorjene opazke svojega sopotnika nekoliko uža-lje) Teda precej nato se je zasmejal. »Veseli me, da tako mislite. Preprostemu možu, kakršen sem, ni vsak dan sojena priložnost, da se zabava s kakšnim angleškim plemičem.« Lord Clanavon je lahno nagubal čelo, zakaj rahla porogljivost v neznančevih besedah mu ni bila ušla. St:snil se je tesneje v svoj kotiček. Oba moža sta bila edina potnika v oddelku prvega razreda. Mladi mož si je nekaj časa molče bobnal s prsti po kolenih. »Kdo vam je povedal moje ime?« je čez čas vprašal svojega sopotnika. »Saj nisem rekel, da ga poznam. Samo slišal sem, da vas je sluga na parniku ogovarjal za mylorda. A tudi na vašem kovčegu se blesti krona, če prav vidim.« »Potlej se vozite že iz Calaisa? Pa vas na parniku nisem opazil.« »Nič čudnega. Narobe: čudno bi bilo, če bi me bili opazili, saj sem vso -ožnjo prebil v svoji kabini.« »Morska bolezen? Ne?« je zaničevalno vprašal lord Clanavon. »Da, še nikoli se nisem brez te nadlege prepeljal čefc morje.« To preprosto priznanje je vendar ugajalo mlademu možu, zato se je prizanesljivo nasmehnil. »Zal vas mi je. To nerodno bolezen sem okusil samo enkrat v Biskajskem zalivu, ko mi Je bilo enajst let. Toda vse življenje mi bo ostala v spominu. Preteto neprijetna stvar.« . Sopotnika, ki sta se slucaino skupaj voeila od Dovra do Londona. sta bila na moč različna. Mladi lord je bil tipičen angleški plemič, vitek, visok, plavolas in zagorel v obraz. Njegova preprosta, vendar gosposka obleka je pričala o izbranem okusu. Njegov profil .le bil fino izklesan, obraz mu je bil pa vendar še precej brezizrazen. Majhen, okroglast obraz drugega potnika je bil pa ves razbrazdan in nekoč črni lasje so mu že močno osiveli. Visoko zbočeno čelo in globoke, jasne oči so zbujale skoraj videz učenjaka. Njegovo nemirno vedenje je bilo v nasorotju s to domnevo, toda v določenem oziru. Dalje prUiodn.iit Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani Vohunske avanture kapitana Rintelena ............ vleiiU 191 Iz spominov takratnega šefa nemškega vohunstva 5? Premog — koks drva - oglje — likallt dobite po zmernih cenah pri RESMAN LOJZE, Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) it. 21 Telefon 33-53 Obleke, perilo, vetrni sukn)i£i, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največjl izberi, naiceneje Presker Ljub liana, Sv. Petra c. 14 »DNE SADIKE, VINSKE TRTE, maline, ribezel, kosmulje, lešnike itd. nabavite si za jesensko sajenje najboljše pri „Velesadiereji“ JANKO ŠARIC, Petrovaradin (Srem) Zahtevajte cenike 1 MOŠKI IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedut Slrllarleva ul. O pri franfilSkanskcm mostu «istovrstni oteii, eaiinogicdi, .oaiomen, Barometri, n,aromeiri, ild. Velita ubira ur. ilalnini m srebrnine. Samo kvelitelni optika Ceniti brezplačno je v Berlinu in v vrhovnem glavnem stanu povzročil nevidni sovražnik hudo potrtost. Toda to ni bil nasprotnik, ki se lahko z njim boriš na odprtem bojišču, ni bil sovražnik, ki ga lahko z naskokom pobiješ v njegovih utrjenih strelskih jarkih, temveč — duh, nepremagljivi fantom, ki je zoper njega ničeva vsa strategija, taktika in smelost nemških vojakov. Ameriška trgovinska mornarica, ki je zaveznikom dovažala strelivo, je postala pravi strah. Močna in temna roka se je dvignila zoper nemško vojsko in jo naganjala nazaj. čedalje glasneje so začeli klicati odgovorni generali: »Nekaj je treba ukreniti!« Nemški predstavniki v Ameriki nimajo moči. Američani pa odgovarjajo na vse ogorčene proteste, da so pripravljeni tudi Nemčijo zalagati s strelivom in bojnimi potrebščinami. Dalje prihodnjič Na pragu smrti (Nadaljevanje z 10. strani) taina, ker se drugače pač ne bi bil nanj obrnil. Prav tako dobro je pa vedel, da zelo mnogo vem in da bi bilo zanj bolje, če bi se me od-križal... Okoliščine so bile (z njegovega stališča) tako ugodne, da si ugodnejših ni mogel želeti. Ko sem ga v pisarni prosil, naj pošlje svoje ljudi na Dollboysov travnik, sva bila sama v pisarni. Poleg tega sem mu še natvezel, da imajo moji ljudje nocoj drugje opraviti. Tako mu torej iti bilo treha drugega, kakor lepo počasi nabiti puško in me spremiti na ta nočni sprehod.« Dyson mu je segel v besedo. »Kako bi bil pa pojasnil vašo smrt, če bi se bilo izkazalo, da ste nas pred odhodom obvestili o nameravanem sprehodu z njim?« »Potem bi bil morilec obžalovanja vrednega A. R. Gethryna pač skrivnostni gospod Curtain, ki mu živ krst ne more do živega.« An-thony je zamišljeno zmajal z glavo. Njegov pogled je ušel k razbitemu oknu. Po kratkem odmoru je dodal: »Prav za prav je čudno, Dyson. Možak je samo zaradi dvomljive časti, da bi smel obdržati ukradeni Viktorijin križ, pokazal dovolj poguma, premišljenosti in hladne, brezobzirne odločnosti, da bi si bil lahko priboril tucat takšnih odlikovanj.« Dyson je prikimal. »In vendar ga razumem: ni mogel prenesti, da bi stal pred svetom kot strahopetec. Samo to bi rad vedel, koliko je Blackatter izsilil iz njega, preden ga je Ravenscourt spravil s poti.« Anthony je skomignil z rameni. »Vstanite, Dyson. Pojdiva dol K drugim.« V veliki veži je stala gruča ljudi okoli neke zofe, in na njej je ležala brezoblična gmota, ki je še pred nekaj urami nosila Ravenscourtovo ime. Na več mestih je bilo belo platno omadeževano s temnordečimi vlažnimi lisami. Anthony in Dyson sta obstala ob znožju stopnic. Prišel je zdravnik in z njim možje z nosilnico. V nočni temi so odnesli smrtne ostanke polkovnika Ravenscourtaj viteza Viktorijinega križa... Epilog DAN Zid je bil visok in dolg. Siv, debel zid iz težkega kamna. Na sredi so bila komaj vidna, majhna lesena vrata. Vrata so se odprla. Mož in žena sta stopila skoznje v prostost. Z roko v roki sta šla, prižemaje se drug k drugemu. Na vogalu je čakal avto, in oba sta zavila proti njemu. Mož je bil velik, močan, in vendar je le malo presegal svetlolaso ženo ob svoji strani. Zdaj sta sedla v avto, ki se je počasi začel premikati. Kamnitrit zid za njima se je izgubil v večernem mraku. Glava žene se je odpočila na moževi rami... KONEC POZOR!!! Mas novi kriminalni roman na 11. strani asa uso rezplačno! Pri spolni nesposobnosti. Pri spolni slabosti poskusite hormonske pilule hH0RM0-SEKS“ Dobivajo se v vseh lekarnah. — 30 pilul din 84*—. 100 pilul din 217*—. 300 pilul din 560*— Po pošti diskretno razpošilja lekarna BAHOVEC UUBUANA Glavno skladišče: Fartn. kem. laboratorij .VIS-V1T*, Zagreb, Langov trg 3. OgL reg. S. br. 5846-39 FR. P. ZAJEC 3. nadaljevanje Ker smo pa vso zadevo tako izvrstno zasnovali, smo se odločili, da je ne pustimo pasti v vodo. Zato sem se kmalu vrnil na Dansko. Tokrat sem se kajpak skrbno ognil »Hotelu d’Angle-terre« in se rajši nastanil nekje v predmestju Kjobcmhavna. Pridružil sem se francoskim agentom, in ti so res zgrabili za trnek, ki so ga bili Rusi pustili. Nekega dne, ko so nemški agenti, na videz podkupljeni izginili, so Francozi natovorili strojnice na »rusko« ladjo, ki je bila v resnici še zmerom naša. Na njej je bilo skritih dovolj nemških mornarjev, da so se na odprtem morju lahko polastili ladje in pripeljali dragoceni tovor tja, kamor sem jim bil odredil.« Vsi vodilni državniki iz svetovne vojne, najsi so iz tega ali iz onega tabora, so si v svojih spominih v tem edini, da je Nemčija izgubila vojno zlasti zato, ker je izzvala Ameriko. Da se ni še Amerika zapletla v svetovno vojno, bi bil njen konec morda popolnoma drugačen. Kapitan Franc von Rintelen omenja v svojih spominih le redko komu znano dejstvo, da se je razmerje med Nemčijo in USA skalilo že v prvih mesecih 1915. leta. Nemški državniki so krenili v svoji kratkovidnosti na usodepolno pot, ki z nie niso našli več izhoda, zapletli so se z Združenimi državami v vojno in prav tu je počivala najodločilnejša vloga na ramenih nemške tajfie poročevalske službe. Usodna zmaga nemške admiralitete Na vrhovnem vodstvu nemške države so se leta 1915. — in to je le malo komu znano — trdo in ogorčeno borili med seboj trije glavni činitelji: mornariški štab, nemški glavni stan in ministrstvo za zunanje zadeve. Vojni admiralski štab se je pod vodstvom Tirpitza boril z nepopisljivo upornostjo za kar najneobzimejšo pomorsko vojno. Kancler Bethmann-Hollweg je bil pa z vsem glavnim stanom odločen nasprotnik podmorniške vojne in cesar Viljem je bil njegov prepričan pristaš. Kancler je v tistih časih udrihal po mornarici na vse pretege; kadar je nanesla beseda na njo, je vzrojil nad to »prekleto marino«, češ da bo uničila vso njegovo politiko nasproti Angliji. Na to, da bi se iz tega utegnil kdaj izcimiti tudi spor z Ameriko, nihče niti mislil ri. Bethmann-Hollweg je bil takrat še za trdno prepričan, da se mu bo posrečil poseben mir z Veliko Britanijo. gele takrat, ko je začel Kitchener uresničevati svoj načrt za mobilizac1 *o vseh britanskih sil in so se zavezniki prepričali, da je poseben mir z Nemčijo nemogoča stvar, >e Hollweg obupno kriknili: »Nun ist meine ganze England-Politik zusammen gebrochen!« (Zdaj je razbita vsa moja angleška politika.) Admiraliteta je zmagala: pomorska vojna je stopila v ospredje. Rlntelenu so zaupali nalogo, da uredi v Wilbelms-havnu vse potrebno za učinkovito pod-momiško vojrno, seveda vse v naj-strožji tajnosti. Toda »Berllner Zei-tung am Mittag« je objavila to ve- liko skrivnost na prvi strani. V berlinskih političnih krogih je zavladala obupna panika. Kako se je le moglo zgoditi, da je razgaljena vsemu svetu tako važna in velika vojaška skrivnost? S strogo preiskavo so ugotovili, da je dobil berlinski dnevnik to vest o podmorniški vojni naravnost iz — Washingtona. Sam admiral Tirpitz je bil zaupal to novico predstavniku Hearstovih listov. Tedaj so vedeli: klepetavost si je privoščil sam veliki admiral, da bi preprečil morebiten umik nemške diplomacije, ki je proti svoji volji in samo pogojno pristala na podmorniško vojno. Ves svet je bil vznemirjen, toda umik je bil nemogoč. Senzacionalna, a prepozna cesarjeva intervencija Prvi, ki se je prišel ra urad admiralitete informirat o podmorniški vojni, je bil ameriški mornariški ataše kapitan Gherradi. Bil je ljubezniv in dostopen, piše. Rinetlen, hkratu je pa govoril o »nevarnem položaju« kakor kakšen potrpežljiv oče neugnanemu otroku. Na koncu pogovora je povabil Rintelena na večerja. Rintelen je privolil, toda prej je o tem poročal svojim starešinam. Med večerjo je ameriški ataše, govoreč o položaju, dejal Rintelenu tole: »Podmorniška vojna? Podmorniška vojn a? Kaj to pomeni? Nak, take vojne ne bo! Iz te moke ne bo kruha! Naš poslanik je v tej zadevi že dobil obvestila vašega kanclerja. In on mu je uradno sporočil, da je že izdana prepoved podmorniške vojne.« Za Ri. telena je bilo to kajpak ve- , lika senzacija. Sporočil jo je še i-to j noč svojim starešina«!. Le-ti mu seveda niso hoteli verjeti in so ga prepričevali, da je napak razumel. Trdili so, da je to popolnoma nemogoče, ko so pa podmornice že krenile iz Wil-helmshavna in so zdavnaj že na debelem morju. Ni sile ne možnorii, ki bi podmornice vrnila. Verjetnejše je, da utegne zdaj zdaj priti novica o torpediranju kakšne ameriške ladje. Admiraliteta je spet. ukazala Rintelenu, naj se prepriča, koliko je resnice na izjavi ameriškega at šeja. Rintelen je najprej poročal o tem vodilnim nacionalističnim politikom v rajhs-tagu: grofu Westarpu, Erzbergerju, Hellferichu in Rathenauu. Spet je zavladalo novo razburjenje. Sele drugi dan je prišla resnica na dan. Kancler je bil res dal ameriškemu veleposlaniku pismeno izjavo o preklicu podmorniške vojne. Storil je bil 'to šele po razburljivem nogovoru z ameriškim veleposlanikom Gerardom, ki mu je nedvoumno povedal v obraz, da Amerika ne bo in r e bo trpela podmorniške voine. Fethmanm je nato odšel k cesarju — ki kajpak še poiir.a ni imel o tehniki podmorniške vojne in re mu še san alo ni, da podmornic ne moreš z žvižgom priklicati nazaj — in cesar sam je naročil Bethmannu, naj izroči ameriškemu veleposlaniku pismeno izjavo. Toda po tem dejanju nista imela ne cesar ne Bethmann poguma, da bi o tej daljnosežni spremembi obvestila admlraliteto. In prav tisti dan so izvedeli novico: torpedo neke nemške podmornice je potopil prvi ameriški parnik. Kocka je padla. Nehvaležnost prijateljstva ameriških častnikov Von Rintelen je navezoval še dalje prijateljsko razmerje z ameriškim atašejem. Kajpak iz gole preračunljivosti. Novica o podmorniški vojni in o prvi njeni žrtvi je alarmirala vso ameriško javnost, in nemška politika se je trudila na vse kriplje, da bi zabrisala usodni utis. Toda to je bila težka naloga, zakaj sredstva za vplivanje na ameriško javnost so bila pošteno skromna. In spet so naprtili težko nalogo Rintelenu. In glej, delno se mu je posrečilo, čeprav po golem naključju. Rintelen je s posredovanjem ameriškega mornariškega atašeja sklenil prijateljstvo z ameriškim vojnim atašejem majorjem Langhornom. Le-ta mu je nekoč tožil, da ima velike težave s svojimi poročili, ker mu jih Angleži kontrolirajo na vseh podmorskih kablih. Želel je, da bi lahko pošiljal svoje brzojavke v Washington tako, da bi mu jih London ne prebiral in ne zaplenjeval. Čeprav so brzojavke šifrirane, jih pretkani Angleži gotovo prebero, zakaj Intelligence Service ima prste povsod in pozna gotovo tudi tajne ameriške šifre. V tistem času je bila že dograjena velika radijska oddajna postaja v Nauenu, ki je zmogla tudi daljavo do Amerike. In zviti Rintelen je ponudil Langhornu, naj izroča v bodoče svoje šifrirane brzojavke tej oddajni postaji v odpravo. Po kratkem oklevanju je Američan sprejel vabljivo ponudbo. Komaj je pa Rintelen prejel iz ata-šejevih rok prvo šifrirano brzojavko za Ameriko, jo je dal brž prepisati in jo je dal nekemu strokovnjaku za de-šifriranje. Le-temu se je posrečilo najti kluč do ameriške tajne šifre in tako je izvedel, da poroča ataše domov o voj1 em položaju Nemčije. Na osnovi najdenega ključa je ta strokovnjak sestavil novo brzojavko, ki je seveda slikala vojni položaj v Nemčiji dokaj ugodno. Na isti način smo prikrojili potlej vse Langhornove brzojavke in kaj kmalu je začelo ameriško vojno ministrstvo objavljati za Nemčijo ugodna im laskava poročila. Tako se je razvijala stvar nekaj tednov, dokler ni zagrešil Rintelen sam usodne naoake. Namesto malce spremenjenega Langhomovega zaupnega poročila je poslal svoje. To poročilo je bilo pa vendar prerožrato, da bi mu bili Američani nasedli. Brez opomina in brez pojasnila je dobil major Langhorne namesto odgovora na svojo brzojavko, lakoničen poziv, da se mora pri priči vrniti v Ameriko. Njegov nasledrik ni Rintelenu izročil nobene brzolavke več. Bil je na moč previden; zakaj izvedel je, da je major Langhore odločno izjavil, da ni poslal nobene izmed brzojavk z besedilom, kakršno 1e radijska oddajna postaja v Nemčiji servirala ameriškemu vojnemu ministrstvu kot njegova ooročila. Rintelenova igra je bila razkrinkana. En sam človek proti USA! Podmorniška vojna je Ameriko čedalje bolj približevala zaveznikom. Ogromna ameriška industrija je začela zalagati antanto. Na bojiščih so to pošteno občutili. Rintelen pravi, da — — ŠIVALNI STROJI najnoveiši letošnji modeli v največji izbiri naprodaj po neverjetno nizkih cenah NOVA TRGOV • N A TVRiEVA (DUNAISM) CESTA ŠTEV. 36 Poravnajte naročnino! TRTA I Cepljenke najplemenilejših vrst ter zatite I in koreniko kober 5BB, leiekl 8B, j Riparia in Chasselas. vse zajamčeno j čisto in prvovrslno. dobavi ajo: | Prvi iuposlavenski loznjaci, Damvar. Zahtevaite cenike. Plačajte naročnino! Ta veliki dobrotnik človeštva, popularni, znani strokovnjak v področju astroloških naukov, brezplačno in karakteristično prerokuje vašo usodo. Njegove izjave bude veliko in 6plošno senzacijo po vsem kulturnem svetu. Pomagal vam bo, 6rečni boste, zaupajte mu, da vam bo prerokovat važne okoliščine, ki bodo spremenile smer vašega življenja in vam pomagale do dobitka in vsakega zaželjenega uspeha, našel in očrtal vam bo vse glavne smernice vaše bodoče življenjske poti. Ker pozna borbo in težnje človeštva v današnji dobi, se je odločil, da bo ljudem vseh slojev omogočil s pomočjo te znamenite znanosti, ki preko nje dobiva človeštvo veliko upanje za srečno življenje in Vsakomur bratsko pomagal in mu pokazal pravo in nepogrešljivo pot, ki je treba po njej hoditi in tako bo vsakdo našel pravo srečo in blagostanje. Kajti večina ljudi in poedinei so silno neodporni za udarce težke in Jcrute usode. Da bi . se pa vsakomur razjasnila, pot, mu je potrebna pomoč, pot in smer in tako se bo duševno in telesno okrepil in dosegel vse svoje želje, ker vsi ljudje na tem svetu zaslužijo, da v času svojega tostranskega življenja dosežejo uspehe in veselje. Ce ste premožni, revni, bolni, izčrpani ali v ljubezni nesrečni, če ste preživeli življenjske težave, . razne izgube, ali ste duševno klonili, imate vendarle vsi svoje duševne napake in boste samo po tej poti dosegli svoje velike cilje. Vsakemu bo prerokoval: uspeh in srečo v bodočnosti, preteklosti, sedanjosti, karijeri, službi, znanosti, politiki, bogastvu, ljubezni, zakonu, loteriji, potovanju, dedovanju, zdravju, doti, sodnih sporih, špekulacijah, nenadnih dobitkih, vsakemu bo dal strokovnjaški pismeni nasvet, ki mu bo koristil vse življenje; odgovoril bo tudi na vsa tajna zanimiva vprašanja, ki mu jih morete zaupati brez slehernega 1 oklevanja. i Razlaga vaše značajne poteze, odkriva skrivnosti vaših velikih prijateljev in sovražnikov, napoveduje razne nevarnosti, nesrečne slučaje in podobno. I Horoskop pošilja vsakomur kar najbolj diskretno. Mnogoštevilne izjave hvaležnosti prihajajo vsak dan iz vseh krajev sveta, kar dokazuje izredno zaupljivost in točno prerokovanje. Temu slavnemu astrologu so izjavile svoje priznanje največje osebnosti, veliki znanstveniki, književniki, umetniki, filozofi, veliki politiki in zmagovalci na vseh vojaških in diplomatskih področjih, i Znamenita pisarna »Radosavljeviča« je ena najbolj razvitih, najbolj znanih, največjih in najpopularnejših na vsem svetu. Pridobila si je veliko zaupanje v vseh slojih naroda, v vseh krajih sveta. Vsi največji listi v Evropi' so priobčili življenjepis tega astrologa in je res ta , astrolog današnjega modernega časa v pravem smislu vzvalovil in razburkal milijone duš na vsem svetu, ker je zare6 pomagal narodom obeh polov, narodom vseli slojev. V6e človeštvo pozna njegova dela, , ki se je v njih stavil na razpolago službi naroda, hoteč vsakemu pomagati, da i>ostane zmagovalec na raznih popriščih, da občuti vsakdo ^ veliko in pravo veselje v življenju, saj je velikim in malim ljudem »astrologija« v vseh vekovih pomagala, jih osrečevala in imela velike zaslugo za srečo človeštva. Vsi, rojeni med 1857. in 1931. letom, naj pišejo po horoskop na Radosavljevičev naslov, ravnati se morajo pa , točno po priloženih navodilih. Pošljite tudi vi natančen in čitljiv lastnoročno spisan naslov, ozna-1 čfte svoj spol, dan, me6ec in leto rojstva. 10 dinarjev, v denarju po I položnici ali 15 dinarjev v znamkah za stroške, klienti iz tujine pa 20 din v gotovini. 1 Naslov: Astrološki biro Radosavljevič, poštni predal ŠL 1, Sopot, l Dunavska banovina, Jugoslavija.