M a r i j a J a m ar L e g a t 
Ljubljana 
s l o v e n s k e o t r o š k e l j u d s k e p e s m i 
Slovenska otroška ljudska pesem je nastajala v drugačnih okoliščinah kot 
otroške pesmi drugih ljudstev. Matere vseh narodov so že v pradavnini pele 
otrokom nežne, ljubke uspavanke. Najlepše so zbrane v angleški zbirki ljudskih 
pesmi za otroke Nursery Rhymes. Matere v njih otrokom obljubljajo zlato in 
srebro. Otroci se igrajo od zore do mraka s čudovitimi igračami, z zlatimi 
punčkami in s pisanimi žogami. Pečejo rumene pogače in zidajo hišice iz slad-
korčkov in čokolade. Slovenske ljudske pesmi za otroke pa imajo čisto svoje-
vrstno podobo. Iz ritmičnih verzov, ki so jih spesnile matere ali pa so jih 
sestavljali otroci sami, iz zazibalk, izštevank, šaljivk in pastirskih pesmi od-
seva življenje slovenskega otroka v preteklosti. 
Naš otrok je že v zibelki poslušal tožbe o hudem tlačanskem življenju, o 
materinem nenehnem delu, zaradi katerega skoraj nima časa za svojega otro-
ka, zato ga prepušča v varstvo Mariji in Jezusu. 
Tutaj ninaj, dete mlado, 
Da bi rado zaspančkalo! 
Da bi te varval večni Bog, 
Bog oče, sin in sveti Duh!1 
Naša mati ne obljublja otroku v uspavanki zlatih gradov in pisanih igrač. 
Poje mu o lakoti in žalosti: 
Ovbe, oča Čamer, 
V hiš je velik jamer: 
Otroci so pomrli, 
So vrele kaše žrli. 
Za pečjo raste praprota, 
Po hiši skače lakota! 
Oča Camer! 
V hiš je velik jamer.2 
Naši otroci spoznajo že zgodaj delo in odgovornosti. 
Glej fantka 
S punklcam gvantka: 
1 Dr. Karel Štrekelj: Slovenske narodne pesmi IV. V Ljubljani, Slovenska matica 
1908—1923. Str. 478, št. 8175. 
2 prav tam str. 478, št. 8177. 
V službo bo šov, 
Bo kruhka zaslužu, 
Bo papat imov.3 
Namesto da bi se deklice igrale, jih pesem sprašuje: 
Katarina Barbara, 
Zakaj nis doma varvala, 
Da t' je piška vkradena?4 
Slovenski otroci ne sanjajo o zlatih punčkah in hišicah iz sladkorja. Rev-
no tlačansko življenje je ustvarilo čisto posebne pesmi o jedeh. 
Mam'ka, poslušajte, 
Kaj vam povem, 
Štruklice kuhajte, 
Tisto rad jem.5 
Dajte mi kruha, 
De lačna ne bom, 
Kar mi ukažete, 
Vas ubogala bom.6 
Na paši pa se otroci razžive. Pastirčki se love, se skrivajo, določajo, kdo 
bo lovil, z izštevankami, obmetavajo se z besedami, pletejo rime, sozvočja in 
verižne pesnitve. 
Otroci prevračajo imena in se norčujejo iz vsega, kar se jim zdi nenavadno 
in smešno. 
Janez z Jeblane 
Ma hlače preklane, 
S popirja klobuk, 
K' mu pravja: 
Smuk, Smuk!7 
Namesto pobožnih legend, ki so jih učile skromnosti in pokorščine, so sa-
mi spesnili vrsto verzov, ki čisto drugače govore o svetnikih in cerkvenih 
rečeh. 
Svetega Miklavža cerkevca, 
Noter je namalana merkevca, 
Ona mene gleda, jaz pa njo, 
Jeza me spopade, smuk za njo.8 
Oče naš — kruh je naš, 
Zelje vaše, meso naše.9 
3 prav tam str. 361, št. 7573. 
4 prav tam str. 364, št. 7597. 
5 prav tam str. 419, št. 7878. 
6 prav tam str. 420, št. 7880. 
7 prav tam str. 370, št. 7642. 
8 prav tam str. 311, št. 7424. 
9 prav tam str. 313, št. 7432. 
Izštevanke jih privlačijo zaradi nenavadnih besed: 
Ekate, pekate, cukate me, 
Abe fabe domine!10 
Oponašajo živali, klopotce, zvonove in mlatiče. 
Cak, cak, jok, snop, 
Cak, cak, jok, snop!11 
Pastirčki imajo skromne želje: 
O dab rastu kramper, 
Dab ga jedu paster, 
Dab žvižgav in pev, 
Da biu zmerom vesev.12 
Prav tako skromen je zaslužek za celoletno delo: 
Prvo leto, ko sem služil, 
Eno kokoljo sem prislužil.13 
Taka je podoba našega otroka, kakor jo razberemo iz slovenske ljudske 
pesmi. 
Njegovo življenje je bilo od mladega povezano z delom in s skrbjo za ob-
stanek. Zgodaj je bil zrel. Kritično je gledal na gospodarje in gospodo ter na 
cerkev. Narava mu je bila bližja kot ljudje. Travniki in gozdovi so bili njegove 
pravljične palače, živali in drevesa njegove igrače. V bistvu pa je bil vendar 
prav tak otrok kot njegovi vrstniki v meščanskih in plemiških družinah v 
Evropi. 
Zato je tudi oblika slovenskih otroških ljudskih pesmi podobna kot pri 
drugih narodih. Njihov nastanek in ritem sta povezana z igro otrok, s poska-
kovanjem, rajanjem in kričanjem. Namesto z igračami se otroci igrajo z be-
sedami. Sestavljajo jih po podobnostih in po nasprotjih. Všeč so jim nesmisel-
ne zveze, smejejo se jim in dobro se zavedajo, da ne ustrezajo resničnemu sta-
nju. Uživajo ob zvenečih besednih zvezah in onomatopoetskih izrazih. Ob težko 
izgovorljivih soglasniških skupinah preizkušajo svoje glasovne sposobnosti. Ta-
ko na primer oponašajo mačka, ki prede: 
Kruh bi rad peko, pa drrrv ni, 
Kruh bi rad peko, pa drrrv ni!14 
Pesmi so kratke, rime so zaporedne ali prestopne, da ostanejo otroku v 
spominu. Vrstice so zaključene celote, prve besede v pesmi se večkrat ponav-
ljajo, pogosta je oblika dvogovora z živalmi in drevesi. Posebno vzdušje us-
tvarjajo pomanjševalnice in ljubkujoče besede. 
Zaradi vseh teh značilnosti so slovenske otroške ljudske pesmi lahko pri-
vlačne tudi za današnjega otroka, kar kaže odziv na objavljene pesmi v 
Cicibanu in v posameznih izborih Mladinske knjige. 
10 prav tam str. 471, št. 8139. 
11 prav tam str. 466, št. 8119. 
12 prav tam str. 423, št. 7897. 
13 prav tam str. 346, št. 7526. 
14 prav tam str. 448, št. 8036. 
8 Otrok in knjiga 113 
Vsaj deloma je slovenska otroška ljudska poezija zbrana v 14. snopiču 
Štrekljeve zbirke.15 S tem je Štrekelj izpolnil pobudo Frana Levca, ki mu je 
že 1899 pisal: »Ali bi ne bilo dobro, ko bi v enem prihodnjih snopičev zbrali 
otročje narodne pesmi in igre, ki bi se eventualno lehko tudi posebej natisni-
le ter uglasbile in uvedle v otroška zabavišča, ki jih zdaj pitamo samo z nem-
škimi prevodi?«16 Vendar je Štrekljeva izdaja namenjena znanstvenikom in 
študiju. Za otroke pa je nameraval pripraviti posebno zbirko, ki jo »bodo tudi 
Vrtčevim bravcem in otrokom v zibeli lahko dali v r o k e . . . «,17 a mu je smrt 
to preprečila. 
Levčeva in Štrekljeva želja se je pred kratkim uresničila z izborom ljud-
skih pesmic za otroke, uredila ga je Kristina Brenkova in mu dala naslov 
Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice.18 S tem je zapolnila to vrzel v 
naši književnosti za otroke. 
Die Autorin betont die Inhaltsverschiedenheit der slowenischen Kindervolks-
lieder von den Liedern anderer Völker und das beweist sie mit den Beispielen aus 
der Sammlung von Dr. Karl Strekelj. Der Form nach sind die slowenischen 
Kindervolkslieder auch dem heutigen Kind nahe und es ist sehr erfreulich, dass eine 
Auslese daraus soeben Kristina Brenk herausgegeben hat. 
15 Karel Strekelj: Slovenske narodne pesmi IV. Del V. Pesmi stanovske. Raz-
lek III. Pesmi otroške, str. 308—480. 
16 France Bernik: Pisma Frana Levca. Druga knjiga. Ljubljana 1971, str. 45. 
17 Pismo Franu Levcu, citirano po Predgovoru v Slovenske narodne pesmi IV. 
str. 25. 
18 Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice. Ilustr. Marlenka Stupica. 
Ljubljana, Mladinska knjiga 1971.