jkH glasilo TOZD ISKRA ŽELEZNIKI -5=1_ leto V., št. 2 marec 1985









Za vaSprcizntfC ~ 8. marec, ta&retie ceačtf£e iti^tzaftepše pc/je.
Mamajfe samosža/mč g/ago^i cče/a/i
MoSo Odalovič Prev.:Neža Maurer
Roditi, podojiti, pokriti, poviti, zazibati, pogledati, spet podojiti...
Ko si shodil, je iz skrbi ograjo eplela ti.
Mama Je samostalnik glagola delati.
Zajtrk, kosilo, malica, večarja, dvajset sladkih, pet brez krompirja...
Spanje si ukrasti, zamujeno dodelati -mama Je samostalnik glagola delati.
Posoli, dosoli, zamesi, primesi...
Dober dan, izvoli, zaboga - kje si?
Ozimnico spraviti, špranje zadelati -mama je samostalnik glagola delati.
Pospraviti, pomesti, splesti rokavico, zašiti sinu desno nogavico, obkladek premenJati, kratek čas delati -mama Je samostalnik glagola delati.
A oče niti krompirčka ne olupi.
Samo kdaj pa kdaj mami roče kupi...
Zato mu ponavljaj, pa če bi šiba pela ti:
Mama Je samostalnik glagola delati.
Ko sem nekoč prebrala tole pesem, sem se začela zavedati, kako presneto resnična je in sem si z e— želela, da Jo čez nekaj let ne bi več videla na stranicah naših knjig. Pa ne zato, ker ni estetsko in oblikovno dognana, ampak zato, ker po vsebini ne sodi v današnjost, kaj šele v bodočnost.
Ali Je danes potrebno, da Je mama samostalnik glagola delati? Delati doma, delati v službi, delati na vsakem koraku. Ali Je to podoba sodobne žene?
če smo postale enakopravne moškim pri poklicnem udejstvovanju, naj postanejo tudi moški enakopravni nam - ženam pri vseh opravilih: - tistih, ki so jim bili nekoč "tabu".
Enakopravnost Je ženi dvignila ceno in samozavest, enakopravnost Jo bistri in Ji širi obzorje, da bo znala drugače oblikovati svojo vlogo in položaj v družbi in družini.
Vse bolj odkriti in široki so njeni pogledi na
svet in življenje, kot pa Je lahko dojela življenje njena babica.
Enakopravnost omogoča, da je družina - starši in otroci srečna v sožitju.
Navadno se problemov enakopravnosti najprej in najbolj boleče zavedamo ob vsakdanji delitvi dela pri gospodinjskih opravilih.
Spremenjeni položaj žene v družbi zahteva preoblikovanje vseh družinskih vlog. Vsi, mož, žena in otroci se morajo spoprijeti z nalogami, vprašanji, pa tudi s konflikti, ki jih demokratični odnosi porajajo in razkrivajo. O preoblikovanju družinskih odnosov se Je treba pogovarjati, Jih Je treba razreševati, saj Je to pot, ki Je še neuhojena in negotova, ker jo pogosto spremlja zgodovinska dediščina.
Enakopravne odnose gradimo vsak dan znova, nadaljujemo Jih tam, kjer smo Jih prejšnji dan nehali.
Si prav, da bi se danes otrok spominjal matere le s cunjo v rokah; prav tako pa ni prav, da bi se mati vračala iz službe tako utrujena, da za družino ne bi imela časa. In tudi očetje se morajo zavedati, da gospodinjska dela niso le ženska dela. S to mislijo mož onemogoča edino možno pot za skupno življenje. Pogosto postaja žena žrtev preobremenjenosti, ki Ji ni kos in ki ima za posledico nenehne konflikte.
Čele enakopravni odnosi omogočajo, da ai postavimo vprašanje, kako v resnici želimo živeti a svojo družino. Življenje v družini zahteva danes od nas mnoge zavestne odločitve in Jih bo zahtevalo Jutri še več od naših otrok. Otroka bomo naučili enakopravnih odnosov s tem, da Jih bomo ustvarjali skupaj z njimi.
Tudi življenje žene v družbi zahteva od nje vso angažiranost. Žene so tudi poklicno zaposlene, imajo svoj finančni doprinos. Tako kot postajajo možje enakopravni ženam pri vsakdanjih opravilih, postajajo žene enakopravne njim pri poklicnih odločitvah. Žene naj ne bi podcenjevale njihovo delo, oni naj ne bi podcenjevali našega.
Ne dopustimo, da bi o vsem odločali le moški. Tudi me imamo pravico "povzdigniti" glas. Tudi me vidimo nepravilnosti in probleme, ki se porajajo na vsakem koraku. O vseh problemih odločajmo enakopravno - saj smo vsi upravičeni in dolžni, da to delamo.
Demokratični odnosi so ena temeljnih potreb druž-
z
be in družino, v kateri živimo. V družini in družbi nimamo druge možnosti, kot da ustvarimo polnovredne človeške odnose. Ta pot je res nova, težka, še neuhojena; vendar edina, ki pelje v bodočnoet.
Majda Tolar
v/ža C£/e,
1.	Kaj ti pomeni 8. marec? Vse pijemo.
2.	Kaj pričakuješ? Diamantno ogrlico.
). Kako si enakopravna? Na papirju.
4.	Kdo naj praznuje 8. marec? Izključno ženske.
5.	Kako bi ga praznovala, če bi bila moški? Verjetno ga ne bi.
Če bi ga, bi se ga napila namesto žene.
6.	Naj imajo tudi moški svoj praznik?
Vsekakor bi se jim prilegel, čeprav ga imajo vsak dan.
?. Kaj najraje kuhaš?
Rilec ali mulo.
8.	Žena gospodar kuhinje?
Ja.
9.	Žena podpira tri hišne vogale?
Tudi četrtega pomaga.
10.	Pravi moški je?
Inšpektor Vinko.
11.	Če bi bila ženska direktor, bi.?
Veš kaj? Tajnika bi hotela I
1.	Kaj ti pomeni 8. marec?
Nič posebnega.
2.	Kaj pričakuješ?
Vsaj malo pozornosti.
3.	Kako si enakopravna?
Kolikor se sama potrudim za to.
4.	Kdo naj praznuje 8. marec?
Delavke, kmetice, matere.
9.	Kako bi ga praznovala, če bi bila moški? Mislim, da podobno kot sedanji moški.
G. Naj imajo tudi moški svoj praznik?
Ne, ti ga že tako večkrat sami naredijo.
?. Kaj najraje kuhaš?
Vse, kar je dobro.
8.	Žena gospodar kuhinje? iSeveda.
9.	Žena podpira tri hišne vogale?
Da.
10.	Pravi moški je?
Delaven, uvideven, pošten ...
11.	Če bi bila genska direktor bi ...? Imela večji red v tovarni.
1.	Kaj ti pomeni 8. marec?
Cel kup dela.
2.	Kaj pričakuješ?
Nekaj lepega.
5.	Kako si enakopravna?
Da povsod spremljam moža.
4.	Kdo naj praznuje 8. marec? Ženeke vendar I
9.	Kako bi ga praznovala, če bi bila moški? 5 dni: 1 dan priprave,
1 dan praznovanja,
1 dan počitek.
6.	Naj imajo tudi moški avoj praznik?
Saj ga imajo, takoj za našim.
7.	Kaj najraje kuhaš?
Jajca.
8.	Žena gospodar kuhinje?
V zelo malo primerih.
9.	Žena podpira tri hišne vogale?
Kako pa, če ima hiša osem vogalov.
10.	Pravi moški je?
Skrivnost.
11.	Če bi bila ženska direktor, bi.? Gorje ženskami
1.	Kaj ti pomeni 8. marec?
To je dan, ko smo deležne malo več pozornosti.
2.	Kaj pričakuješ?
Nisem zahtevna. Topel stisk roke, lepe besede, mogoče skromno darilo.
5.	Kako si enakopravna? Kot smo vse ženske.
4.	Kdo naj praznuje 8. marec?
Vse matere in žene ne glede na starost.
9. Kako bi ga praznovala, če bi bila moški? Krasno bi obdarila ženo ali dekle. Peljala bi jo v kakšen dober lokal ali na predstavo.
6.	Naj imajo tudi moški svoj praznik?
Imajo jih že dovolj I
7.	Kaj najraje kuhaš?
Meso seveda.
8.	Žena gospodar kuhinje?
Vsekakor.
9.	Žena podpira tri hišne vogale?
Včasih vse štiri.
10.	Pravi moški Je?
Kavalir, dober mož in očel
11.	Če bi bila ženska direktor, bi .?
Bi bilo O.K.
1.	Kaj ti pomeni 8. marec?
Imam zavest, da se me kdo spomni, da nekaj pomenim.
2.	Kaj pričakuješ?
VaaJ malo pozornosti.
3.	Kako si enakopravna?
če sta oba zaposlena, morata biti enakopravna.
4.	Kdo naj praznuje 8. marec?
Vse žene in matere.
5.	Kako bi ga praznovala, če bi bila moški?
Z malenkostjo bi razveselila svojo ženo.
6.	Naj imajo tudi moški svoj praznik?
Če sta enakopravna, naj skupaj praznujeta.
?. Kaj najraje kuhaš?
Kar vem, da radi Jedo.
8. Žena gospodar kuhinje?
Mora biti.
9« Žena podpira tri hišne vogale?
Ja, samo mora biti tudi tisti, ki podpira še četrtega.
5.	Kako bi ga praznovala, če bi bila moški? “eni bi pomagala in Ji posvečala pozornost celo leto, ne pa samo na praznik žena.
6.	Naj imajo tudi moški svoj praznik?
Imajo 40 mučenikov.
7.	Kaj najraje kuhaš?
Žabje krake.
8.	Žena gospodar kuhinje?
Da.
9.	Žena podpira tri hišne vogale? če sta enakopravna, vsak pol.
10.	Pravi moški Je?
Tisti, ki se sam sebi ne smili in zna kdaj pa kdaj prisluhniti tudi genskim problemom.
11.	če bi bila ženska direktor, bi .?
To je težko vprašanje, o tem ne razmišljam rada.
10.	Pravi moški je?
Vsaka zase ima pravega moškega.
11.	Če bi bila ženska direktor, bi.?
Lahko Je, če je dovolj ambiciozna in Ji je služba na prvem mestu.
1.	Kaj ti pomeni 8. marec? Nič posebnega.
2.	Kaj pričakuješ?
Pozornost.
3.	Kako sl enakopravna? Vsestransko.
4.	Kdo naj praznuje 8. marec? Ženske.
1.	Kaj ti pomeni 8. marec?
Praznik dan žena.
2.	Kaj pričakuješ?
Več iskrenosti.
3.	Kako si enakopravna?
Po možnosti čim bolj.
4.	Kdo naj praznuje 8. marec?
Žene in matere.
5.	Kako bi ga praznovala, če bi bila moški? Približno enako kot ga sedaj.
6.	Naj imajo tudi moški svoj praznik?
Saj imajo zelo velikega.
7.	Kaj najraje kuhaš?
Kaj dobrega.
8.	Zena gospodar kuhinje? Seveda.
9.	Žena podpira tri hišne vogale? Včasih tudi štiri.
10.	Pravi moški Je?
Dober gospodar.
11.	Če bi bila ženska direktor, bi.? Bi mož nič ne delal.
1.	Kaj ti pomeni 8. marec?
Ta praznik mi veliko pomeni, bilo bi lepo, če bi imela prost dan.
2.	Kaj pričakuješ?
Pričakujem, da pridejo prijateljice na obisk.
5.	Kako si enakopravna?
Enakopravna sem, kolikor se da biti enakopraven.
4.	Kdo naj praznuje 8. marec?
Vse ženske.
5.	Kako bi ga praznovala, če bi bila moški? Nič ne bi delala.
6.	Naj imajo tudi moški svoj praznik?
Naj bi ga imeli.
7.	Kaj najraje kuhaš?
Meso.
8.	Žena gospodar kuhinje?
Mora biti.
9.	Žena podpira tri hišne vogale?
To Je res.
10.	Pravi moški je ?
Tisti, ki skrbi za družino in pomaga ženi.
11.	Če bi bila ženska.direktor, bi .?
Bilo bi še slabše kot Je.
BESEDILO: LOTRIČ J., TARFILA L.
FOTO: MARKELJ T.
Jfzrr&fanpe £tac(zbvs&& potTfi&e v &c/
V procesu kadrovanja ima kadrovska služba specifično vlogo strokovne službe, katera mora izhajati iz sprejetih načel in smernic kadrovanja in mora poleg tega uporabljati ustrezne metode za analizo potreb delovne organizacije, za planiranje, izbor, sprejem in razmeščanje kadrov.
Sistematično kadrovanje temelji na naslednjih postopkih:
1.	Ugotoviti jč. potrebno, kakšne delavce potrebuj emo.
2.	Koliko delavcev potrebujemo.
?. Predvideti je treba roke, v katerih bomo potrebovali določeno število posameznih vrst delaveev.
4.	Predvideti je potrebno, kje in kako bomo delovni organizaciji priskrbeli potrebne kadre.
5.	Urediti moramo vse potrebno v skladu s planom pridobivanja kadrov, da pravočasno priskrbi« mo delovno silo (s pomočjo izobraževanja lastnih kadrov, štipendiranja, preko zavoda za zaposlovanje, razpisi ipd.).
6.	Poskrbeti je potrebno za ustrezno sprejemanje, razmeščanje, premeščanje in napredovanje delavcev.
7.	Organizirati je potrebno sistematično urejanje novo sprejetih delavcev v delovni prooes in okolje.
Pri pridobivanju kadrov v letu 1984 smo se pos-
luževali predvsem naslednjih virov:
-	zaposlovanje lastnih štipendistov,
-	zaposlovanje preko Skupnosti za zaposlovanje,
-	zaposlovanje preko razpisov ipd,
V	srednjeročnem obdobju Je zaposlovanje v naši temeljni organizaciji naraščalo v okviru 4,2 %.
V	preteklem letu pa smo zaposlili 2,5 % delavcev. Tako smo imeli konec preteklega leta 1017 zaposlenih, od tega 529 žensk in 488 moških.
Stanje zaposlenih po sektorjih oz. oddelkih pa je bilo sledeče:
SEKTOR OZ. ODDELEK	R	P	SKUPAJ
tehnično področje	1		1
tehnični sektor	2		2
proizvodnja	1		1
proizvodnja sest.delov	16		16
obdelovalnica	12	175	187
livarna	5	27	32
oddelek avtom.stisk.	5	16	21
montaže	34	263	297
proizv.del.sredstev	2		2
orodjarna	14	70	84
vzdrževanje	6	42	48
OTPP	28		28
razvojni sektor	33	9	42
sektor za kakovost	45	28	75
gospod.fin.področje	1		1
komercialni sektor	15		15
sektor za PPMO	2		2
nabava	10		10
OPP	16		16
sklad.in zun.transport	45		45
fin.račun.sektor	20		20
splošni sektor	43		43
vodstvo TOZD in tajništvo	16		16
sektor poseb.programov	7	8	15
Skupaj:	379	638	1017
Poleg redno zaposlenih smo v mesecih julij, avgust in september imeli na počitniškem delu 36 dijakov in študentov na počitniški praksi 83 naših štipendistov. Na proizvodnem delu pa smo imeli tudi učence usmerjenega izobraževanja, ki so prihajali mesečno po skupinah in sicer:
-	v obdelovalniči	40
-	v montaži '	63
-	v servisni delav. 4
-	v sektorju za kakov. 1
-	v računovodstvu	1
-	v informacij.sistemu 1
-	v planskem oddelku 1
-	v vzdrževanju	1
Struktura kadrov po kvalifikaciji:
Konec preteklega leta smo v naši TOZD imeli sledečo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih:
	po planu	dejansko	
vii/i va	26	27	
VI/l Viš	26	26	
v sa	142	138	
IV KV	240	247	
III, II, I (ostali)	538	579	
	972	1017	
Fluktuacija
Fluktuacija kadrov je neizbežen pojav, vendar je včasih koristna (menjava del in nalog v okviru same organizacije), pa tudi negativna, kadar gre za prepogosto sklepanje novih delovnih razmerij, adaptacijo novih kadrov ipd.
Ekonomski učinek fluktuacije Je težko izračunati, ugotavljamo pa, da se mnogo bolj izplača vlagati sredstva v izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev, to je tudi v OD in a tem zagotoviti stalnost zaposlenih kadrov.
V letu 1984 je znašala fluktuaciJa v naši temeljni organizaciji 6,27 % ali fluktuiralo Je 161 delavcev. Iz spodaj naštetih primerov Je razvidno, kakšna je bila fluktuacija po mesecih, sektorjih, po kvalifikaciji, po spolu in po vzrokih:
a) fluktuacija po mesecih
mesec	prišli	odšli
Januar	7	10
februar	7	5
marec	2	2
april	5	9
maj	8	8
junij	9	4
julij	5	9
avgust	16	4
september	20	5
aktober	7	2
november	3	9
december	4	1
Skupaj:	95	68
b) fluktuacija	po sektorjih	
sektor	prišli	odšli
vodstvo TOZD	/	/
tehnični sektor	74	48
razvojni sektor	6	3
sektor za kakovost	5	3
fin.račun.sektor	1	2
splošni sektor	4	7
komercialni sektor	/	/
sektor poseb.programov	/	/
sektor za PPMO	3	4
Skupaj:	93	68
c) fluktuacija po kvaliflkaci,1ah
VII/1 VI/1 V IV III.II.I skupaj
prišli 5	2 odšli	5	2	20	51 8 21	35	93 34	68
d) fluktuacija po spolu		
prišli		odšli
moški	57	39
ženske	56	29
Skupaj:	95	68
e) fluktuacija po vzrokih		
Tu so zajeti delavci, ki so odšli iz TOZD:		
1. menjalno delo (odšli v drugo OZD)	26		
2. odšlo v JLA		18
5. upokojilo		17
4. ostalo doma		4
5. disciplinski ukrep		1
6. nadaljevalo šolanje		1
7. umrli		1
Skupaj:		68
Izobraževanje		
V letu 1984 je končalo šolanje		31 naših štipen-
distov:		
- na visokih šolah	2	
- na srednjih šolah:		
V. stopnja	12	
IV. stopnja	17	
Na dan 51.12.1984 pa smo štipendirali 155 štipen-		
distov. Od tega:		
- na visokih šolah	13	
- na višjih šolah	6	
- na srednjih šolah:		
V. stopnja	78	
IV. stopnja	52	
II. stopnja	6	
Ob delu pa se je konec leta izobraževalo 57 naših		
delavcev. Funkcionalno se je usposabljalo in iz-		
popolnjevalo v letu	1984 49 uaših delavcev na raz-	
nih seminarjih in tečajih. Tako		so stroški izob-
raževanja v letu 1984 znašali:		
- štipendisti		6.825.174,00 din
- izobraževanje ob	ielu:	
a) šolnina		113.664,00 din
b) potni stroški		128.928,00 din
c) stroški seminarjev		970.881,50 din
in tečajev		
Skupaj:		8.038.647,50 din
Boleznine		
V letu 1984 smo imeli boleznin		brez porodniških
4,5? %, s porodniškimi skupaj pa 7*1 %. Nadomestila za boleznine so znašala:
-	za boleznine do 50 dni	6.508.991,50 din
-	za boleznine nad 50 dni	7.697.815,75 din
s porodniškimi
Analiza vrednosti predstavlja pripravljalna dela za širši projekt in proučuje preneseno vrednost /sestavni deli/ ter novo ustvarjeno vrednost proizvoda. Realizacija mora biti izvršena profesionalno. po načelu projektnega načina dela, se pravi projektni pristop pri racionalizaciji izdelka. Racionalizacija zajema:
-	zamenjavo materiala /dražjih s cenejšimi/,
-	spreminjanje principov delovanja /r smeri po-cenjevanja/.
Za projekt Je potrebno izvesti enotni postopek, ki zajema:
-	pripravljalno delo,
-	analizo vrednosti,
-	realizacijo.
Pripravljalno delo zajema zbiranje podatkov o izdelkih /tržna cena, letna količina/, ABC analiza, izračun nove vrednosti tovarniške ure in koeficienta produktivnosti, rangiranje izdelkov po Kp, dobo proizvajanja, oceno realnosti cen /prodajnih in nabavnih/, oceno nivoja tehnične
Skupaj:	14.006.807,25 din
Meta Habjan,ing.
Ažunea m 6tsžvo analize vnedziasl/IiP)
Namen analize vrednosti je povezava tehničnih efektov z ekonomskimi, da bi dosegli kompleksnost izdelka v tehničnem smislu, kar obenem pomeni kompleksno racionalizacijo dela in materiala. Dejavnost obsega’
-	oblikovanje izdelka,
-	oblikovanje procesa,
-	oblikovanje delovnega prostora.
S pomočjo analize vrednosti ugotovimo dosežen ekonomski učinek s tem, da že nek utečen proizvod spremenimo v toliko, da dosežemo boljše rezultate. Ugotavljavijamo negativne vplive in Jih poskušamo odstraniti.
Za obvladovanje časov so na voljo že izdelani in uveljavljeni sistemi /WF, MTM, itd./.
opremljenosti, vsorčno analizo vrednosti in končni izbor izdelka za analizo vrednosti.
Analizo vrednosti izvajamo v petih osnovnih eta-
PahT
-	analiza obstoječega stanja,
-	presojanje ali kritika obstoječega stanja,
-	zbiranje novih reiiitev,
-	preskus rešitev,
-	izbor in predlaganje rešitev.
Realizacijo se izvaja v ožjem strokovnem krogu in jo izvajajo specializirani delavci posamezno.
Analiza vrednosti zasleduje pri izdelkui
-	funkcionalnost,
-	dostopnost /ustrezna cena/,
-	pravočasnost /na trgu/
in jo usmerimo na tiste izdelke, ki zavzemajo v DO najbolj pomembno mesto, oz, ki so perspektivni. Izbiramo Jih po ABC metodi.
AV mora zadostiti Štirim osnovnim pogojem:
1.	da je sistematična,
2.	da analizira funkcije,
3.	da se poslužuje teamskega dela,
A. da ima predpisan postopek in dokumentacijo.
Za izboljšave izdelka je potrebno vse spremembe uvajati v proizvodnjo hkrati, ne pa posamično, v obdobju od 2 do 3 let /pri nas od 3 do 5 let/.
AV zasleduje razmerje med funkcijami in stroški in deluje v smeri zmanjševanja stroškov in večanja funkcij. Teamsko delo pomeni reševanje problemov v čim širšem krogu ljudi, ki poznajo izdelek v širšem smislu /nabava, prodaja/. Potrebna je izvedba konference, ki pa je lahko razdeljena na več delov zaradi obsežnosti problematike zahtevnost izdelka/. Teamsko delo se včasih razhaja z inovacijsko dejavnostjo, lahko pa z AV to de-
javnost vzpodbujamo. V gradivu za konference je potrebno upoštevati tudi predloge poslane na inovacijsko komisijo. Pred konferenco izvedemo predpreskus idej. Konferenco organizira služba za analizo, oz. če se smatra, da je še ni potrebno vključevati, jo organizira vodja projekta ali projektni team.
Zb celovito in uspešno delo morajo pri projektu sodelovati: vodja analize vrednosti, razvijalci, konstruktorji, tehnologi, nabava, laik, prodaja, oblikovalci, finančni sektor, vodja tehnologije, vodja konstrukcije, kontrola, montaža, proizvodnja in administrator.
AV se pri naših razmerah ni pretirano uveljavila zaradi visoke stopnje inflacije in hitrega draženja izdelkov /ekonomsko višanje cen od 20 -100 %/. Z AV je težko doseči 10 - 20 * povečano vrednost izdelka. Glavni kriterij v izdelavnl ceni nai bi bil tehnični, ne pa ekonomski.
Ekonomski parametri za ANALIZO VREDNOSTI
1.	tehnična produktivnost /P/
2.	vrednost izdelka /V/
3.	koeficient reprodukcijske sposobnosti /Kg/
4.	koeficient družbeno gospodarske produktivnosti posameznih izdelkov /Kp - ekonomska produktivnost/
3.	stroški /S/
Tehnična produktivnost je funkcija delovne hitrosti, metode dela in stopnje mehanizacije delovnih sredstev /P . f /H,M,D3/ / in jo lahko definiramo z enačbo:
p _S /fizični obseg celotne proizvodnje/
T /celotni čas/	*
ki nam pove število izdelkov v časovni enoti.
Vrednost izdelka definiramo kot količino družbenega potrebnega dela v blagu, ki je odraz funkcij in jo ponazorimo z enačbo:
V . PV + NV, kjer pomeni:
PV ..... prenesena vrednost /material, sestavni
deli ipd./
NV ....1 nova ustvarjena vrednost /kar ustvarimo v tovarni/.
Koeficient reprodukcijske sposobnosti Izračunamo iz razmerja nove vrednosti izdelka in nove vrednosti tovarne, ki nam pove, čim večji je, tem bolj je izdelek ekonomsko uspešen.
Stroški. nastali pri izdelavi določenega proizvoda, so pokazatelji ekonomske uprevičenosti proiz-
vodnje, oz. njegove rentabilnosti.
Bistvo analize vrednosti..1e- da analizira funkcl-■1e /lastnosti/ izdelka. Funkcije bo tehnične lastnosti, ki naredijo izdelek uporaben. Izdelki imajo navadno več funkcij, ki eo različno pomembne.
Funkcije delimo vs
1.	glavne /tehnično delovanje, zanesljivost, varnost, kakovost/,
2.	stranske /izgled/,
3.	nepomembne /npr. preozke tolerance, prevelika kakovost, predloga življenjska doba ipd./.
EP _ FX	/vrednost funkci.1e-strukt.del.
Vi	/vrednost izdelka/
Za pravilno odločitev Je potrebno, procčnt ekonomske pomembnosti funkcije kritično presoditi, če Je znotraj naših predstav.
Služba za ANALIZO VREDNOSTI naj bi bila na nivoju sektorjev, ker sodeluje z vsemi ostalimi sektorji in to Je tudi osnovni predpogoj za uspešnost dela.
Mirko Trojer, dipl.ing.
Izdelek izdelujemo zaradi glavnih funkcij, ki mu zagotavljajo obstoj na tržišču.
Cilji analize vrednosti!
1.	odpravljanje nepomembnih funkcij,
2.	zmanjševanje stranskih funkcij,
3.	poenotenje nosilcev glavnih funkcij.
Pri klasifikaciji funkcij Je potrebno dobro poznati izdelek in zahteve kupca /marketing/. Klasifikacijo najprej izvedemo po vrsti in po številu posameznih kupcev, kar Je osnova za oblikovanje variantnih funkcij. 6 klasifikacijo funkcij po posameznih kupcih raziskujemo smiselnost izdelkov.
Z razvojem izdelka pride do povečanja funkcij, zaradi povečevanja cene na trgu in zmanjševanju stroškov zaradi konkurenčnosti. Funcije se s časom tudi razvijajo /npr. sprememba oblike, ipd./ in zato Je potrebno stalno spremljanje tršišča. Ugotoviti Je potrebno pomembnost funkcije za posamezno vrsto potrošnika. Izdelek, ki vsebuje več funkcij, Je več vreden in tudi kupec Je pripravljen zanj več plačati. Konkurenca zmanjšuje ceno izdelka na nivo družbenega potrebnega dela.
Ekonomsko pomembnost funkcije lahko definiramo z enačbo:
deta Sdtnoopmp'
tuti 0txfati0V
Delavski svet se je dne 31.1.1985 sestal na 3.
redni seji in sprejel naslednje sklepei
-	Potrdi se gospodarski plan za leto 1985 skupaj z zadolžitvami za izdelavo mrežnega plana selitve montaže in razporeditve delavcev, mrežnega plana proizvodnje povečane količine sesalnih enot, mrežnega plana proizvodnje servomo-torjev in izdelkov posebnega programa, mrežnega plana osvajanja izdelkov, rešitev kadrovske problematike v proizvodnji in sprotno spremljanje izvoznih obveznosti ter težav v proizvodnji.
-	Sprejme se samoupravni sporazum o oblikovanju in uporabi prihodkov, razporejanju skupnega dohodka ter o združevanju v sklade LB TBG Kranj.
-	Ob soglasju Skupnosti za zaposlovanje se v letošnjem letu sklene 6 pogodb o delu za začasno ali občasno delo.
-	Potrjene so bile spremembe in.dopolnitve Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih pripravnikov.
-	V zvezi s pokrivanjem izgube v ISKRI Reteče se predčasno umaknejo sredstva iz občinskega in republiškega rezervnega sklada, prosta sredstva na rezervnem skladu se prenesejo za pokrivanje izgube in predčasno se umaknejo sredstva, ki bi Jih morali združiti v 1. 1985 po zaključnem računu 1984 v občinski in republiški rezervni sklad.
-	Na podlagi pozitivnih mnenj komisij za ugotavljanje z delom pridobljenih delovnih zmožnosti se prerazporedi tov. Kejžar Marjana in tov.
Eržen Danico.
-	Podaljša se poprejšna obravnava samoupravnih aktov.
Odobri se povečanje brazilskega blagovnega kredita iz prvotnih 350.0008 na 600.00u8.
da plača soudeležbo in tako stanovanje obdrži, Rant Rado pa ne združuje več razmerja v naši TOZD
Poslovni odbor je na 8. redni seji dne 25.1.1985 obravnaval naslednja poročila:
-	poročilo o realizaciji plana proizvodnje posebnega programa
-	poročilo o realizaciji projekta APOLU)
-	poročilo o proizvodnji za december 1984
-	poročilo o prodaji za december 1984
-	poročilo o službenih potovanjih
Značilnost izvrševanja pogodbenih obveznosti do projekta Kapela in ostale namenske proizvodnje je kasnitev v rokih, predvsem zaradi nepravočasnih dobav materialov in zaradi slabe kvalitete. Vojaški programi morajo imeti na prezasedenih strojih prednost.
Ker rezultati projekta APOLIf) ne bodo takšni, kot je razvidno iz projektne naloge in ker se pričakuje kasnitev pri realizaciji projekta, bo PO sklicatelj strokovnega sestanka, ki bo posebej obravnaval smernice in zadolžitve za uspešno izvedbo projekta do konca.
Mesečni plani proizvodnje se ne smejo spreminjati iz dneva v dan.. Plan proizvodnje v mesecu decembru je bil dosežen, prav tako pa tudi plan prodaje.
Izdana oz. podaljšana so bila soglasja za opravljanje popoldanske obrti Hafner Antoniji, Okorn Borisu, Lotrič Janezu, Markelj Antonu, Berce Stanetu, Nastran Mariji, Berce Valentinu, Benedičič Štefanu, Gorenc Tonetu in Mavsar Maksu.
Odbor je obravnaval še nekaj prošenj za finančno pomoč in bil seznanjen s plačilom sodbe za gospodarski prestopek.
Sklepi 9. redne seje komisije za medsebojna delovna razmerja pa so sledeči:
-	V delovno razmerje se sprejmejo sledeči delavci Benedičič Valentin, Tušek Leopold in Košir Kristina.
-	Na objavljena prosta dela in naloge vodje službe za plan, analize in investicije se prerazporedi tov. Benedičič Minka, dipl.oec., za skladiščnika I. v skladišču materiala pa Tušek Leopold.
-	Razporedijo se sledeči delavci: Benedičič Boštjan, Baranja Jožefa in Dauti Medmi.
-	Prerazporedijo se sledeči delavci: Šink Ferdinand, ing., Mohorič Iztok, Šolar Marija, Bašič Hamza, Potočnik Andrej, Benedičič Franci in Lahajnar Lojzka.
-	Komisija je potrdila predloge za napredovanja, ki jih je oblikoval strokovni kolegij dne 14. 1.1985.
-	Na delovno mesto vknjiževalka materialne dokumentacije v OPP se prerazporedi tov. Benedičič Marija.
-	Delovno razmerje se prekine naslednjim delavcem Tolar Marku, Oman Simonu, Markelj Kristini in Biček Stanetu.
-	Rešene so bile prošnje za izobraževanje in kadrovsko problematiko v oddelku SOT.
-	Sprejme se Samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Šk.Loka za leto 1985.
Na 6. izredni seji dne 8.2.1985 pa je komisija
sprejela v delovno razmerje naslednje delavce:
Primožič Janija, Demšar Martino, Klemenčič Nado,
Tolar Zvonko in Lahajnar Renato.
Komisija za družbeni standard je na 5. redni seji dne 31.1.1985 povečala vrednost toplega obroka na 140.- din, nadomestila za topli obrok na 170.-din, cena kosil na 200.- din, vrednost toplega obroka za tuje odjemalce na 140.- din ter cene pijač na avtomatih (kava 20.- din, kakav 10.-din, čaj 10.- din). Lastni prispevek delavcev za topli obrok je 16,- din. S 1.2.1985 so se za 17 % povečali prispevki delavcev za prevoz na delo.
Objavljen je bil razpis za dodelitev stanovanjskih posojil v letu 1985. če bo na razpolago še kaj sredstev, bomo objavili še dodaten razpis za tiste delavce, ki imajo nedokončane gradnje. Trem delavcem Je bilo odobreno namensko varčevanje. V zvozi z odpovedjo stanovanjskega razmerja Stanovanjske skupnosti se Derstvenšek Petru predlaga,
jC&ku Č/ahs/3s&sfa*
tie& 00S J2e~
Sredi razgibane družbenopolitične aktivnoati okrog samoupravne organiziranosti DO in ekonom-sk problematike TOZD Gospodinjski aparati je napočil čas za izvedbo članskega sestanka osnovne organizacije sindikata.
Izvršni odbor Je izvršil potrebne priprave, ti.
FOTO: FLEISOHMAN S.
so zahtevale precej dela in časa. Tudi v pripravah za uvodni del Je bilo dosti nalog. Steči Je morala priprava poročil, iskanje osebja za delo in organov članskega sestanka. Žalostno dejstvo pa Je v tem, da vedno težje najdemo ljudi za to delo.
Kot vedno se Je zbor začel s članskim sestankom.
V podanem poročilu je bilo pred navzoče razgrnjeno enoletno delo sindikata. Izpostavljena Je bila aktivna vloga sindikata v samoupravnem življenju tovarne. Sindikat se je veliko angažiral pri preskrbi ozimnice in organiziranju eportno-rekreativnih akcij. Če naprej je uspešno potekala ustaljena oblika sindikalne samopomoči. Raz-prava na podana poročila sprva ni ravno navduševala. Vztrajni molk Je prekinil predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Sedej Niko. Upravičeno je kritlziral pasivnost udeležencev, nakar se je razgovoril tudi o drugih stvareh. Prikazal Je grobo sliko družbenoekonomske problematike v občini s poudarkom na stanje v DO ČIPO, konkretno v TOZD Gospodinjski aparati. Poudaril je, da je v prvi vrsti to problematika ŠIPO, ki Jo Je dolžna po svojih najboljših močeh reševati. V tem pa smo avtomatsko močno udeleženi tudi mi v Železnikih, saj smo po samoupravnem sporazumu o združevanju neomejeno solidarno odgovorni. Tov. Sedej Je govoril tudi o vlogi in nalogah sindikata, o družbenopolitičnih gibanjih v občini, prekinitvah dela itd.
V razpravi Je sodeloval budi direktor tov. Rakovec Tone. Predstavil Je problematiko okrog TOZD Gospodinjskih aparati in rešitve, ki se v tej zvezi predvidevajo. Poudaril je, da eo vsa natolcevanja, da bo ta TOZD postal naš obrat s izgubo vred, samo, zlonamerna in da se bomo o tem Se temeljito dogovarjali. Hkrati pa se seveda moramo zavedati, da je problem delno tudi naš. široko je obravnaval tudi ekonomsko problematiko naše TOZD. Kljub temu pa imamo v Železnikih svet-
lo prihodnost, saj je naš današnji program obsežen in ima mesto tudi na svetovnih tržiščih. V razpravi so sodelovali še drugi razpravljale!.
Tov. Leben Janez je postavil nekaj zelo tehtnin vprašanj v zvezi z našim ekonomskih položajem, vlogi sindikata v cenovni politiki in veliki družbeni režiji.
Po razpravi je bil sprejet sklep, da komisija za sklepe na osnovi razprave oblikuje sklepe, izvršni odbor pa te vključi v program nadaljnega dela 008.
Program dela 008 ISKRA Železniki
V letu 1985 mora sindikat delovati predvsem na sledečih nalogah:
1* Uresničevanje programa gospodarske stabilizacije
V to nalogo spada delovanje sindikata za znižanje materialnih stroškov, višanje produktivnosti, povečanje čistega izvoza. Na podlagi tako zastavljenih stabilizacijskih prizadevanj pa je osnovna naloga sindikata, da delavec za dobro delo dobi tudi temu primerno plačilo.
2. Obravnava periodičnih obračunov in zaključnega računa
Sindikat Je po svoji funkciji nosilec razprav o gospodarjenju v podjetju, saj se v rezultatih gospodarjenja zrcalijo vsa prizadevanja na področju stabilizacije in seveda standard svojih članov.
5.	Aktiviranje dela adndikalnih skupin
Na sestanke 10 sindikata, DS, delegacij in ostalih samoupravnih organov naj ne bi posamezni delegati prihajali s lastnimi stališči, ampak z razčiščenimi stališči is okolja, katerega zastopajo.
4.	Delo delegacij
Sindikat bi moral večjo pozornost posvetiti delu delegacij. S strani strokovnih služb tovarne Je potrebno večjo angažiranje pri reševanju strokovnih problemov, a katerimi se srečujejo delegacije. GNadivo za svoje delegacije mora biti razumljivo in ne preobsežno. To Je naloga za občinski sindikat din strokovne službe SIS.
5* Družbeni standard
Tako kot dosedaj bo sindikat vodil na tem področju stalno aktivnost. V to spada rasreševa-
FOTO: FLEI3CHMAN S.
nje socialnih problemov, prevod na delo itd.
6.	Kadrovska politih«
Sindikat ae bo zavzemal za izvajanje resolucije družbenega plana občine in srednjeročnega plana TOZD na področju zaposlovanja. Veliko pozornost bo potrebno posvetiti zaposlovanju mladine in strokovnega kadra.
7« Baziskovalna dejavnost
Sindikat mora delovati v smeri krepitve raziskovalne dejavnosti svojih članov. Vsi pravijo, da naš narod ni neumen, toda organizirani smo na tem področju tako, da dosegamo rep evropske lestvice tehničnih izboljšav in izumov.
8.	Ljudska obramba in družbena samozaščita
Sklepi, ki so se oblikovali na podlagi razprave na članskem sestanku sindikata
1.	Informiranje delavcev če ni dovolj izčrpno, predvsem pa ne pravočasno. To se odraža v slabem sodelovanju delavcev v razpravah. Oblike informiranja moramo približati delavcem. Potrebnih bi bilo več ustmenih informacij preko manjših sestankov v proizvodnji.
2.	Še vedno so pripombe na neustrezno nagrajevanje po delu. Čeprav smo pravkar sprejeli nov sistem nagrajevanja, se kažejo hibe, ki bi Jih bilo treba odpraviti. Tudi režijsko delo če ne znamo pravilno vrednotiti.
3.	Na področju cenovne politike delavci nimajo dovolj vpliva. Na tem področju se obnašamo zelo različno* Enkrat kot kupci, ker smo do cen zelo kritični, in drugič kot prodajalci, ko stremimo za čim večjimi cenami. Smatramo, da bi se cene morale oblikovati izključno na pod-laRi ponudbe in povpraševanja na trgu.
4.	V TOZD ugotavljamo, da so stroški poslovanja preveliki. Poleg velikih stroškov v samem TOZD nas pereče bremenijo zunenJ e obveznosti. Velika postavka so stroški SOZD, predvsem IC in DO. Stroške IC obvezno moramo zmanjšati, o čemer že tečejo razgovori.
5.	Plan za leto 1985 je zelo ambiciozen, zato bomo morali napeti vse sile, da ga bomo uresničili. Sem spada povečanje izkoristka delovnega časa, tudi povečanje števila zaposlenosti, izboljšati organizacijo proizvodnje in povečati likvidnost poslovanja.
Na tem področju si moramo prizadevati, da se bodo sedanji dobri rezultati ponavljali tudi v prihodnje. Z vzgojo delavcev moramo stalno osveščati samozaščitno zavest naših delavcev.
9. Tradicionalne aktivnosti sindikata
Delovali bomo na področju: športa in rekreacije, kulture, sodelovanja z upokojenci, družabnih srečanjih naših članov itd.
Pred nami bo zahtevne naloge in le z maksimalnim angažiranjem vsakega posameznika bomo lahko uresničili zastavljeno nalogo.
Franc Gaser
Komisija za oblikovanje sklepov«
Lotrič Milan, ing.
Šmid Marjan, ing.
Hostnik Janez, ing.
s&tffna čfojpnja
vešu>ve oifia/iivc-
Alkoholizem Je v razvitem svetu tretja glavna bolezen človeštva /za boleznimi srca in ožilja ter rakom/. če pa upoštevamo, da z vsakim alkoholikom propadajo povprečno trije družinski člani in Je prizadetih še toliko drugih ljudi, potem Je nedvomno med boleznimi na prvem mestu.
V Sloveniji imamo približno 80.000 alkoholikov. Ker pri vsakem trpijo vaaj trije družinski člani, Je v Sloveniji zaradi alkoholizma prizadetih približno 500.000 ljudi.
Tudi ekonomska škoda Je velika, nad 10 % nacionalnega dohodka požre alkoholizem /izostanki 2 dela, boleznine, invalidnine, prometne in obratne nezgode, stroški zdravljenja .../. Škoda, ki jo utrpijo svojci, predvsem še otroci alkoholikov, se sploh ne da materialno izraziti.
Alkohol in alkoholizem imata •posebno mesto v našem mišljenju, čustvovanju in celotnem življenju. Že od nežnega otroštva se ta osnos vgrajuje kot neizbežen sopotnik v naše življenje.
pivec. Veljal je za družabnega človeka, ki rad malo popije, toda nihče iz njegove delovne sredine ni pomlaHI, kej j« s tem človekom, da pije vedno več. Ko pa ta postane že alkoholik, ko ne pije več samo občasno oz. ko brez alkohola ne more več živeti, ko slabo dela, izostaja z dela, povzroča probleme, pa ga proglasimo za "pijanca" in bi ga najraje odrinili, da nam ne bi več povzročal težav. Takrat smo dolžni, da delavcu pomagamo in mu omogočimo zdravljenje, kajti iz bolezni, ki razkraja družbo, odnose na delu in alkoholikovo zdravje, predstavlja zdravljenje edino pot. Ko govorimo o zdravljenju alkoholizma, vedno pomislimo na socialne delavce, zdravnike, psihiatre, bolnišnice, preventiva pa zahteva zrel odnos vseh nas.
Proizvodnja stremi za vedno večjo količino alkohola. V družbi se pitje alkohola bolj pospešuje kot omejuje. Sredi vsega tega pa je človek a svojimi prijetnimi in neprijetnimi čustvi, če se navadi ta čustva sproščati z alkoholom ali drugimi omamnimi sredstvi, ga to postopno zasužnjuje in hromi duha in telo.
Kaj sploh je alkoholizem?
Alkoholizem imenujemo čezmerno pitje alkoholnih pijač, kot to dopuščajo običaji okolja in je odvisnost od alkohola pri pivcu dosegla tolikšno stopnjo, da povzroča opazne duševne motnje ali pa prizadene telesno in duševno zdravje, medosebne odnose.
Na kratko bi lahko rekli, da je alkoholizem vsako pitje, ki vrže nase probleme, bodisi na delovnem mestu, z ženo in z otroki, ali v zvezi z zdravljeni; nastane pa z daljšim in prekomernim uživanjem alkoholnih pijač.
V škofjeloški občini je alkoholizem zelo razširjeni obstoja podatek, da je alkoholikov približno 4000.
Alkoholizem predstavlja velik problem za organizacije Združenega dela, saj ogroža medsebojne odnose v delovnem procesu in nenazadnje predstavlja tudi ekonomski problem. Znano je dejstvo, da alkoholik dela s )0 odstotno manjšim učinkom kot trezen in urejen človek, pa tudi, da je z njim mogoče manipulirati; alkoholik opravlja tudi najtežja in najgrša dela, samo da bi se izvlekel za minule grehe in da bi imel svoj mir.
Tudi v naši organizaciji združenega dela problem alkoholizma obstaja. Preventivne akcije na področju alkoholizma so težko uresničljive, medtem ko so na drugih področjih običajno uspešne.
Vemo, da je bil vsak alkoholik več let zmeren
Martina Debeljak
v ve&stS&azci
V soboto 9- februarja smo se smučarji Široke potrošnje zbrali na Soriški planini in tekmovali v veleslalomu za prvenstvo DO. Prijavljenih je bilo prek 250 tekmovalk in tekmovalcev iz vseh TOZD, vendar jih je bilo na startu samo 168, verjetno zaradi slabega vremena. Razmere na progi so bile težke zaradi megle, enega in dežja. Proga je bila dobro pripravljena, njena postavitev pa je odgovarjala ravni sindikalne tekme. Po približno 15 minutni zamudi se je začelo zares. Najprej so nastopile ženske od razreda 0 do A, nato pa po istem ključu moški od G do A. Ženske in moški do razreda E so vozili na nekoliko krajši progi. To je bila tudi izbirna tekma za Iekriado, zato so bili boji a stotinkami hudi. Pri tem so imeli nekateri več sreče, drugi pa manj. Sicer pa konec dober, vse dobro. Po končani tekmi je bilo v Jedilnici Elektromotorjev kosilo in razglasitev rezultatov. Uvrstitve posameznih tekmovalcev ste lahko prebrali na oglasni deski, zato naj navedem le prve tri za vsako kategorijo.
Rezultati:
Ženske C:
1.	Grom Anka	AN
2.	Kolenc Marina	DSSS
5.	Tratnik Majda	ID
Žettokt Ai
1.	Benedičič Marjana
2.	Jezeršek Nika 5. Eržen Ivanka
a a a
Ženske Bi
1. Mohorič Minka	EM		
2. Šolar Cveta	EM		
3. Gartner Krista	EM		
Moški G:	Moški P:		
1. Pretnar Adi	TGA 1	. Gartner Polde	EM
2. Borštnar Božo	DSSS 2	. Čuk Srečo	ID
	3	. Gasar Franc	TV
Moški E:		Moški B:	
1. Gartner Miha	EM	1. Čenčič Brane	EM
2. Rupnik Jože	ID	2. Logar Vito	EM
3. Vidovič Cveto	SEŽ	3. Gaaer Miro	EM
Moški D:		Moški A:	
1. Mohorič Ivan	m	1. Nagode Miloš	ID
2. Kemperle Ivan	EM	2. Peternelj Darko	ID
3. Rupnik Tomaž	TGA	3. Pintar Izidor	EM
Moški C:			
1. Gasar Prane	EM		
2. Klemenčič Janez	DSSS		
3. Rant Tonko	EM		
Glede ekipne uvrstitve naj še dodam, da smo zaostali za Idrijo, kljub 7. posamičnim zmagam /Idrija 1/, zaradi nekoliko nerealnega sistema točkovanja.
Pa še to:
Vse skupaj Je zelo zgledno organizirala in izvedla komisija za šport in rekreacijo iz naše TOZD s pomočjo časomerilcev ŠD Iskra.
Brane Čenčič
PLAVANJE
15. februarja Je bilo v plavalnem bazenu v Železnikih. prvenstvo TOZD v plavanju - prosti slog. Dolžina proge Je bila 50 m. Na startu se Je zbralo 6 tekmovalk in 13 tekmovalcev} vsi so srečno priplavali do cilja. Udeležba Je bila malenkostno boljša od lanske. Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju brez večjih težav. Nekaj malega pa so jih imele nekatere tekmovalke s skokom na glavo v vodo, zato Je bil dovoljen start v vodi.
Med tekmovalkami Je prvo mesto zasedla Špacapan Vika - 41.51 sek. - pred Špacapan Karmen - 51-30 sek. in Eržen Ivanko - 61.46 sek.
Pri tekmovalcih pa Je bil vratni red prvih treh
naslednji:
1. Koblar Janez 33.68 sek. <7. Čenčič Brane 34.13 sek.
3.	Čmid Janče 36.-76 sek.
Brane čenčič
ELEKTROMOTOR
Glasilo izdaja ISKRA Široka potrošnja TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki.
Urejal
-	uredniški odbori odgovorni urednik - Polajnar Vladimir, tehnični urednik - Tarflla Lojze, fotodokumentacij a - Pintar Jože, člani - Megušar Lojze, Pertovt Zdravka in Zgaga Stane,
-	referent za izobraževanje in informiranje -Šekli Darinka.
Naklada: 1100 izvodov
Po mnenju sekretariata za informacije SRS šteje ELEKTROMOTOR med proizvode, za katere se ne plačuje prometni davek.
Tiska tiskarna: DU Tomo Brejc Kranj
Tudi on je imel svoj trenutek, samo predolgo je trajal.
— V tej beležki so zapisana po abecednem vrstnem redu Imena vseh deklet, ki sem jih v življenju ljubil.
— In kako je Ime prvim trem?
— Ana, Hilda In Živa.
Eleganten črnec se pelje v prvem razredu njujorške podzemne železnice In bere časopis. Nasproti sedeči belec, sovražno razpoložen do črncev, s prezirom zarenči: »črnuh!« Črncu pade časopis iz rok, poskoči In zavpije razburjeno: »Kje???«
Pet jur jev dobiš, če malo zaigraš na violino!«
»Cigareto pustite kar v ustih, tako Imam orientacijo........
Zenitovanjskl Inštitut
»Ne loputaj z vrati!
Na listku piše: Čoln deset nazaj, vaša ura je minila!«
»Tvoja sestra ima pa res lepa pljuča!«
»Nič več Kot je bilo včasih! Kako majhni so zdaj krzneni plašči.«
»Imate pa res zgledno hčerko. Na vsak način je hotela biti ob desetih doma...
STE SE NA SINDIKATU ODLOČILI ZA PRIKLJUČITEV RETEČ?
KJE PA, NI BILO ČASA, SMO SE KOMAJ ZMENILI, KAJ BOMO KUPILI ZA DAN ŽENA!
BREZ BESED
O
BREZ BESED
JANEZEK,
MAREC?
TO JE DAN, KO ATA VZAME ZJUTRAJ DOPUST, DA GRE MAMI KUPIT ROŽE, DRUGI DAN SE PA VRNE S SOSEDOM IN DRUG DRUGEMU VOŠČITA ZA DAN MUČENCEV.
NA, PIJ ŠPELA! PRAZNUJEŠ DAN
ALI TI NE ŽENA?

LEPO JE V NAŠI MMOVMI BITI MOŽAKAR


FOTO: BOGATAJ F














s::::::::::::?::::::::::::::::::::::::::::::::::;:::::::::::::;::::::::::::::::::::::::::::::::
					
:2222:;;;;;i;;;:;;;;;;;;:;;;:;::::::2222:22222222:22222:22222:2222222222:22222222222::2:iii5;;;
•••••••••••••••••••••##•••••••••••••••••2222222222222222222222222222222222222222222!IIieeeeeeee
s:::::::::::::::::::;::::::::;::::;::::::::::::.:


»•s
it«


■HHlPiHHHHI
^••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••***22222222
»••••••••••••••••••••••••••••••e
»••••••••••••••••••••••••••••••e
!i:2ri;**22?;?;;???***?????*******iiii^^iii:55:;;;;;:;:::::2:2222222222222222222222222222:::2
teeeeeeeeeeeeeeeeet
■.......................—
222222222222222222222222222222222222222222222222222222222?25!?;;;*2***?;;**???2*?*??:222::s:22
:;;ii;;;;?;;????????«««eiiiiiiiiiiii5;i;;;iii:;;;ii;222222222222222:22:22222:22222222222:2222222
'••••••••••••••••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee«
»eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
2222222:22222222222222222222222222222222:22222222222222222:2222
22I222222222222222222222222222I2;2IiIIeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee«******»*********»»*iii55lii;;i;;
22222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222**********2******************



222#ee22222222222222222222222222222I2ee***ee**eeeee*eeee*eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee****••222222 ????????????••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••222222222222222
••••••••••••••••••••••::::::22222222222:22:::22:222222222:22::2222:2:2:22:2:2::::::2:22222222:2
milim.......................................lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiinmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^^^^M
••••••••••••••••••••eeeeeeee222222222222222222222222222222222
!!!!!!9999i*9i99999Mtt.................
••••J ••••••• J999999" 99 9 9 999999 "e eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
•^•••••••••••••••••••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
leeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee1