Jlrffiiftu ptatana tf gotovini SKOV13 LETO II. LJUBLJANA, DNE 9. FEBRUARJA 1929. ŠTEV. 3. Izhaja vsako drugo soboto — Stane četrtletno to Din itd. — Posamezna številka 2 Din. Za inozemstvo letno: za Ameriko l dolar, za Francijo 25 frankov, za Nemčijo 4 marke. Pisma za uredništvo in upravmštvo na: Ljubljana, poštni predal 279 Ček. račun št. 10.995. NA LEDU. Gospod Niko, Vi ste sicer znani kot uren in spreten drsalec, a pri pripenianju drsalk ste hudo počasni .» • Verjamem, lepa gospodična...? 33 AHACE KLOBASARI SOJA KRONIKA. Mrež, pust nu šport. Moja šriftšpraha nu clruge' čenče. Grozanskc zdej zime "prtisku na svet, a revček kje češ soju kri si ogret ? Piiiitku usa srna na britof pelal. mi ogn niMtfiarski k z.odju nuslal. Predpust nam n tnal še ogreva kosti, če človk iz živavca okol sz vrti: živavca te zja, tku pregrešil tancd, de preč se u glav naredi ti mgld. Rči pa vse te le za mesta velaja, na ktneteh navadil drgač se dugaja: zgonovi zgoneja nu fantje pijeja nu z nožim n mal učas boksat se greta. Na pust tud mal maškare fanti špilaja m krofe za Šenk tu tam žmahtne spetldja. Vsak soje veselje si najde na svet, pravica ma vsakšn pu soje živet. Čeprov ud mrazu vse poka nu škriple, se športnik ta. pravi za slava krag pipie. Jesen žogobrc je soj konec uzev, de z zimo druh šport se je špogat začev. Se kregal sa športniki prej nu se zdej, vsak športnik ta soja ti trobi naprej. Vsak sam tanarbolš trse ve n pa zna — sploh krajnska lastnost že prov stara je ta. Glih tku tudi cajtngarji včas ga bijejo, enih druzga u blat kar podefiat želčja. Jest pravni, de to samo tekma je žlahtna: leva briga nas, če je za tujca nežmahtna. Tud jest sm učas tku prebrisan ku ris, če nečeš vrjet, te useka’" po fris. Sluvenci sma kunštn pa bistre glave nu naše roke za udari sa težke. Zdej slovniška vojska bom v ca jt n g ah jev im soja šriftšpraha upelavat začev. Kt Krajnc nartaprav se zlo kroftn držim, ud nbenga si nč dupovedat ne pstim. Siguren znak. «Meta, pomisli, ko je bila včeraj pri mojem gospodarju večja družba, sem izročila jaz gospodu kapetanu Brezovcu, ko so gostje odhajali, njegov plašč. On ga je vzel, mi dal deset dinarjev in za¬ mrmral: ,Je že dobro 1 . Veš, Meta, go¬ si, od poročnik Lipovec je nekaj popol¬ noma drugega. Ko sem mu prinesla plašč, mi je dal pet dinarjev ter me je prav prijazno včipnil v lica! Tu se takoj vidi, kaj je fin gospod ...» PRAVIČNA KAZEN. «Gospodicna, glejte to podobico zenske blez rok! Kaj ne, da so ji loke poležali, kel je zmelam držala plste v ustih?» 34 NAJBREZOBZIRNEJS* F VROPSKI DIKTATOR JAKOBOVA KRIVA POTA. Solidni meščan Jakob Bezgovec iz škofje Loke pride v Ljubljano v svrho nakupa raznih potrebščin. Ker ne dobi vsega blaga na enkrat, mora Jakob ostati v Ljubljani več dni. Kaj naj počne ubožec te večere sam v Ljubljani? Pa se seznani z lepo mlado: Ljubljančanko Vero, ki je bila prav' dovzetna za Jako u bavo dvorjenje. Po končanih opravkih se vrne nazaj v Škofjo Loko k svoji dragi ženi. Ko spi Jakob prvo noč po končanem ljubljanskem veselju zopet solidno v do-- mači postelji, sanja tako živahno o svoji ljubici, da v spanju večkrat glasno za¬ kliče: «Vera, Vera...» Jakobova boljša polovica se spričo 1 tako glasnega klicanja zbudi in vsa pre¬ strašena reče možu: «Že pet let sva po¬ ročena, a še nikdar nisi govoril v spanju. Sedaj pa naenkrat glasno sanjaš. Kdo pa je tista Vera?» «Ah, draga ženka», razlaga Jakob, «nikar si ne misli ničesar hudega! Bil sem v Ljubljani pri prijatelju, ki ima divne konje. Zlasti mi je ugajala krasna kobilica ,Vera‘. Saj veš, da me konjereja zelo zanima.» Ženska se je s to razlago zadovoljila in obe zakonski polovici sta zopet za¬ spali. Po več dneh, ko se je Jakob iz pisarne vrnil opoldne domov, ga je žena spre¬ jela s kislosladkim obrazom, češ: «Po- rnisli, Jakob, tista krasna kobilica iz Ljubljane ti je danes pisala...» Pouk v poljubovanju. «Ah, sedaj bi tako rada poljubovala», je rekla mala Lizika in se naslonila v svojem stolu. Osupnjen je pogledal oče po hčerkici in jo vprašal, kje je ujela te besede. «Služkinja je tako govorila 'včeraj», je pojasnila Lizika. «No, le počakaj, jaz bom služkinjo že naučil poljubovati», je menil oče ter jo šel hitro poiskat v drugo sobo. Medtem je prispela mati in vprašala Li¬ ziko, kje se nahaja oče. «Očka je pri služkinji in jo uči poljubo- vati», je menila Lizika. 35 DOBROSRČNA ŽENICA. «Tku pridnga moža, ku ga mam jest, pa že nima kmal kašna druga. Veš, Neža, um* dan ud jutra do mraka ti gara ku kojn. Boh dej, de bo tud moj ta druh mož takšn , ..» V vozu cestne železnice. Lepa. mlada deklica stopi v nabito polno električno in v tistem trenutku se dvigne tudi starejši gospod s svo* jega sedeža. «Ne, prosim,» protestira deklica, «jaz tako rada stojim.» «Toda, prosim ...» «Ne, res, mlada sem še in lahko malo stojim!» «Tod'a, prosim ...» : Gospod, vztrajam na tem, kar sem rekla!,» «Pa vraga, draga gospodična, ali me boste pustili izstopiti? Peljal sem se že za eno postajališče predaleč ...» Sanje. Trije prijatelji sede za mizo in $4-pri¬ povedujejo, da so vsi trije imeli ene ta iste sanje. Sanjali so namreč, da se jim je pri¬ kazal velik duh, ki jim je rekel: • Povejte mi svoje želje!» '' - ;- ; Pa je rekel prvi: «Jaz sem si želel, da bi bile vse vreče na svetu potne zlata ih moja last.» Drugi: «Jaz pa sem si želel, da bi bila vsa Sava od izvira do konca- samo črnilo. To črnilo bi uporabil za pisanje samih Številk, ki naj bi predstavljale mbje premoženje.®’ Tretji pa je dejal: «In jaz sem š! žel#, da bi se vajini želji izpolnili. Potem pa nat bi vaju zadela kap, da bi postal Jaz; : vajift dedič ...» -' ■ 36 URŠA PRI FOTOGRAFU. k fotografu je prišla, da ji sliko naredi, ki lepo še naj drži. Pa ji reče fot ogreti: eUrša, Vi sle paragraf, prav tak resno se držite; tnalo lica razvedriteh saj postavi tej stasiti • lep obraz bi se prilegal, ki bi srca moška begal. Pa se Urša zareži, fotograf se kar zježi: Brezdno Urša je odprla, da bi vola skor požrla. Ob spominu. Miha je srečal krasno žensko in iezen pljunil pred njo. ženska ogorčena protestira. Miha: *Saj nisem pljunil zaradi vas, nego zaradi tega, ker sem se spomnil na svojo grdo ženo doma, ko sem videl vas. ki ste tako lepi...» Čudežna deklica. Mati: «Na klavir moja hčerka ne Žha igrati, pač pa zna kuhati kakor prav* hotelski kuhar,» ■ - Gospod: »Kaj, in s tako čudovito deklico še niste napravili turneje po vsem svetu?* Nerodna zadeva. Ciril Hrušovec sedi za mteo s svojo ženo in prijateljem Metodom Jablancem, ki ga po¬ zna žena že izza Svojih dekliških let. Žena zastonj prosi, da 1 bi ji mož'dal 300 dinarjev za rtov klobuk. Naslednjega dne dopoldne potrka Metod pri HrtišeVčevih, ko je Giril odsoten, pokliče Cirilovo žeiio, -ji zatrjuje svojo staro ljube¬ zen ter izroči 300 dinarjev za klobuk-. Žena trm vsa hvaležna dovoli zaželjeni poljub. Opoldne še vrne Ciril domov in vpraša ženo: «Ali je bil Metod «Da-d...» Ciril: *Dobro. Metod je vendarle dostojen človek. Davi ši je izposodil pri merti denar ter mi obljubil, da mi ga bo do opoldne pri¬ nesel v stanovanje.* Nesporazum. Gospod Kislica stopi bojazljivo V kupe drugega z voznim listkom tretjega raz¬ reda. V kupeju sedi neznan gospod. Ko se vlak začne premikati, baš leti nad vlakom aetoplan. Gospod! se obrhe h Kislici: «Ne bo dolgo trajalo, ko bova tudi midva letela.* «Kako? Ali imate tudi Vi vozni listek tretjega razreda?* je ttteflil Kislica bo¬ jazljivo. SKORO NIKDAR. Mihec, zakaj ste ti, tvoj bratec in tvoja sestrica vedno tako bledi? Ati Ste pogosto¬ krat bolni?» «Bolni smo pač, večkrat, ne umremo pa skoro nikdar ...» NE UJAME SE TAKO LAHKO. Težka pokora^. Aron in Abraham sta hudo) grešila. Aron je na židovski praznik kadil, Abra¬ ham pa kupil svoji soprogi Rebeki za- pestnicot in sam prijel pri plačevanju denar. To so židovski verniki povedali ra¬ binu, ki je oba poklical k sebi in jima naložil težko pokoro : Aron ne sme me- ,sec dni kaditi, Abraham pa ne mesec dni spati v isti sobi kakor njegova Re¬ beka. Težkih src sta oba grešnika nastopila pokbro. Po desetih dneh je Rebeka ponoffi potrkala na Abrahamova vrata in rekla skoizi luknjo) v' ključavnici: «Čuješ, Abra¬ ham, jaz sem slišala, da Aron že kadi...* Pred sodiščem. Sodnik: «Vi priznate, da ste pretepli taščo? Torej ne tajite tega, česar Vas- dolži obtožnica?* Obtoženec: «Vse je res.* ' Sodnik (k advokatu): «Potcm k- Vaš obrambni govor nepotreben.* - ; Advokat: «Da, toda prosim igospode sodnike, naj si taščo malo ogleda®;.) svrho olajševalnih okolnosti...» ZADNJI POSKUS PRED PUSTOM. IVERI. ‘ v -Največja dobrodušnost je to', če dobi kdo lepo porcijo 1 udarcev 1 , pa se boji, da bi onemu, ki ga je tepel, razburjenje ob vihtenju .palice preveč škodovalo. čokolada je dobra — kislo zelje je tudi okusno! Kako nebeška jed mora šele biti čokolada s kislim zeljem! ' Kaj je frak? krak je ali preozek alt preširok, «Hinko, najskrajnejši čas je, da govoriš z mojo mamo.» « Nikar, Emilija, saj se še ne mudi!» »Kaj? Ali hočeš čokati, da postane moja mama prej stara mati ?» 39 KLOVNOV PLEN. in plena sem sladkega silno vesel, čeprav je v resnici le ona me vjela, ‘še bolj je ko jaz tega dejstva vesela. Klaj hočem, ko zakon prirode je tak, da končno postane vsak moški bedak. Očj zapeljive, pregrešen nasmeh, m iiz siromak ves mehak si na tleh! 7 Člhn spola slabotnega zdaj me pesti, tivalica že me k oltarj •/ podi. iipg živi te, dekle, ti živa mladost, pod jarem bom skočil, še preden bo post! Ko drugi vsi moški prav takšen sem jaz, bodočnosti svetel je zame obraz. Prepričan sem trdno, da nikdar z metlo pozneje to bitje me teplo ne bo. LEPA ŽENA IN SKROMEN MOŽ. V. neki ljubljanski hotel sta prišla ne¬ davno dama in gospod ter si najela sobo. Dama je bila še mlada in izredno lepa. Prav tako je bil gospod' lep kakor staro¬ grški bog. Lepi parček se je vpisal v tujsko knji¬ go kot gospod Bergovec in soproga. ' : Pc dveh dnevih, tekom katerih se le¬ potec in lepotica nista nikdar prikazala iz sobe ter sta zajtrk, obed in večerjo opravljala kar v svojem bivališču, sta oba zopet odpotovala med skrivnostnim šepetanjem in kihanjem hotelske služin¬ čadi, ki ju je smatrala za prav zaljubljena novopcročenca. Kmalu nato se je pojavila ista dama zopet v istem hotelu, a z drugim, tudi' lepim gospodom. V tujsko knjigo sta se vpisala sedaj kot gospod in gospa Smrekovec. V sobi sta bivala tri dni, ne da bi se med tem časom kedaj prikazala na svet¬ lo. Potem pa sta oba zopet odpotovala. Hotelska služinčad je imela sedaj, se- veda, še več šepetati in ugibati. Te dni je prišla ista dama v isti hotel že tretjič in zopet z drugim gospodom. Tokrat sta se vpisala tujca v knjigo kot "trgovec Matevž Ponižnik in njegova žena. Gospod Ponižnik nikakor ni bil stasit mož, nego je bil bolj slaboten in prav nič lep. Hotelir, kateremu je bil dober sloves hotela vse na svetu, je tako na tihem poklical gospoda Ponižnika k sebi ter mu dejal, da mu darna v njegovem spremstvu ni nič kaj všečen gost. «Že s tretjim .soprogom 4 prenočuje danes pri meni*, je zaključil hotelir svojo raz¬ pravo. Gospod Ponižnik je postal zaradi teh hotelirjevih besed ves zbegan, pa mu je tiho zašepetal v uho: «Nikar nama ne napravljajte neprilik. Tokrat sem; nam¬ reč jaz res njen soprog...» D. Počitek po obedu. Gervazij: «Reci, kdaj prav za prav ti opravljaš tvoj popoldanski počitek.* Protazij: «Tako po obedu gre spat za kakšno u;ro.» Gervazij: «Rdo?» Protazij: «No, moja žena.» Gervazij: «Kdo te pa sprašuje za tvojo ženo. Jaz sem vprašal za tebe.* Protazij: «Ti me ne razumeš... Kadar moja žena spi, imam jaz vendar svoj od- počitek...» Nesramno. Služkinja: «Gnadlova trava, jest sm dans sajnala o nih.» . ; : • Milostljiva: «Še enkrat si drznite sto¬ riti kaj takega ...» Galerija naših javnih delavcev v karikaturah Ne razume namiga. Matevž je že ves mesec na obisku pri svojem nekdanjem sošolcu Matiji. Ma¬ tijevi so se Matevža že naveličali, pa bi: se ga radi otresli. «Čuješ, Matevž,* je rekel nekoč Ma¬ tija, «ali tvoja dobra žena Polona in tvoji otroci tebe nič ne pogrešajo?* »Seveda! Takoj jim bom pisal, naj pridejo za menoj...» Predi sodniki. Sodnik: «Vi ste izvršili vlom na skrajno predrzen način.* Tat: »Seveda, veste, s sramežljivostjo bi si pri vlomu ne pomagal mnogo...» Zakonska idili ca. Ona: «Kva pa delaš tku kisu ksiht?> On: «Ku b znov delat ksihte, bi ga teb že zdavnej stavšov ....» H i.: Edgar Wallaee: V ; 'SKRIVNOST RDEČEGA KROGA Detektivski roman. IX. nadaljevanje. Dosedanja vsebina: Po ne¬ rodnosti krvnika Palliona giljotina v Toulouseu ni funkcionirala in si je tako rešil življenje zločinec Lightman. Kmalu' nato se je pojavila v Angliji ■ ; izsiljevalska / zločinska družba Rdeč: krog, katerega člani se med sabo niso ptoznali, g/poznali tudi niso svojega vodje. Rdeči krog je pošiljal z -rde- . Žimi krogi označena izsiljevalna pisma /bogatinom. Kdor zahtevane vsote ni plačal, je bil na misterioizen način usmrčen. Tako je prišel ob življenje veleposestnik James Beardmore, ki se * je norčeval iz poziva Rdečega kroga 'in ni poslušal svaril svojega sina Jacka ter najetega detektiva Valeja. Jack je zaljubljen v lepo Tdlijo Drum- mondovo, mladenko. skrivnostne pre¬ teklosti' in tajnico pri Beardmoreje- vem prijatelju veleposestniku Froyan- tu, ki je istotako dobil poziv Rdečega kroga, naj plača gotovo vsoto. Talija je Froyantu ukradla zlat kipec Bude in je bila zato odpuščena iz službe. Kmalu nato je dobila Talija poziv Rdečega kroga, naj stopi v njegovo službo. Talija je poziv sprejela in je • s pomočjo vodje Rdečega kroga do¬ bila službo' v Brabazonovi banki, ka¬ tere lastnik Brabazon je tudi član , Rdečega kroga. Zagoneten pojav pre- i kupčevalca Maria, ki je dan pred 'j umorom Jamesa Beardmoreja obiskal S tega v njegovem stanovanju in se iz J neznanega vzroka nečesa silno pre¬ strašil. Mari ve za neki Brabazonov zločin in zato od Brabazona izsiljuje večje vsote. Talija je ukradla večjo vsoto denarja v Brabazonovi banki. Na sled ji pride njena tovarišica Milly Macroyeva, ki je sama tatica in lju- -.: bimka zločinca Fiusha Barneta. Mill.v seznani Talijo z Barnetom ter j® skuša ; pridobiti za vlom v Mariov©. stano¬ vanje, češ, da je prilika zlasti ugpdna, ker je Mari Talijo povabil k sebi na dom. Talija obišče Maria in vidi skri¬ tega v Marlovem stanovanju Barneta. •Mari in Talija gresta V gledališče in . T: - .se zopet-vrneta v Marlovo stanovanje. Ker je Mari nasilen, mil Talija zagrozi z bombo in odide. Med tem, ko odide Mari spat, se spravi Barnet nad nje¬ govo blagajno, ki jo izropa, a ne najde pričakovane vsote. V Marlovo spal¬ nico, ki je zaprta, Barnet ne more udreti. Nenadoma zasliši Barnet neki sikajoči šum v Marlovi spalnici in zbeži. Komaj stopi zadaj za hišo, v vrt, ga zgrabi policijski nadzornik Parr. Presenečeni Barnet hoče zbe¬ žati, a ga primejo trijej'stražniki to¬ ga odvedejo na stražnico. Parr pre¬ išče Marlovo stanovanje, trka na spal¬ nico in ker se nihče ne oglasi, vdte s \Y pomočjo enega detektivov vrata tet; najde Maria mrtvega. Takoj' nato d®- išče Parr detektiva Yaleja, Ratefeftju , pove skrivnosten dogodek. Barnet tjg- ,vidno ni usmrtil Maria. Pri Barnetu tudi niso riašli večje vsote denarja. Tprej je nekdo drugi usmrtil in. Iz¬ ropal Maria, ki je imel doma večjo vsoto, katero je prejel od bankirja Brabazona. * * * Detektiv Yale je stopal po sobi sem in tja; njegove roke so bile prekrižane na hrbtu in njegova brada je počivala na prsih. «Ali veste kaj 01 Brabazonu?» je vpra¬ šal Yale policijskega inšpektorja Parra. «Samo to, da je bankir in da dela do¬ bre kupčije z inozemstvom.* «Ali je zmožen plačevanja?* je vpra¬ šal Yale in inšpektor Parr je ‘počasi dvignil svoje kalne oči. «Ne», je dejal' Parr, «mi imamo ena ali dve pritožbi oi njegovi nesoIfctaOsti* «Ali sta bila Mari in Brabazon prija¬ telja?* «Precej dobra prijatelja*, se je glasil Parrov oklevajoči odgovor. «Utis, ki 'ga imam. je ta, da je imel Mari nekako skrivnostno moč nad Brabazonom.* ' ■’ «In Brabazon ni zmožen plačevanja*; je menil Yale. «Ali obstoji možnost, »da še danes obiščem Marlovo stanovanje?* «Baš to sem hotel predlagati*, je rekel Parr. «V to s vrh o imam celo avto pred vratmi* . : : 42 Tekom vožnje v Baryswater proti Marlovi 'hiši je Yale molčal in šele, ko je stal v preddvorani Marlove hiše, ie ■ začel govoriti. «Gotovo so našli kak jeklen cilinder.* Policist, ki je stražil v preddvorani, je stopil naprej in salutiral. »V ;garaži smo našli, jekleno- steklenini podobno posodo, gospod,* je dejal. ■. : m ;M Pnai je z odprtimi ustrm osupnjen po- iMfjsal. i »Vse to sem preštudiral med vožnjo 'Semkaj. Okrogli madež na blazinici me spominja na moje lastne mladostne iz¬ kušnje, ko sem nekoč v spalni sobi delal rrdlne mehurje. Ko ste mi potem omenili ventilator in sikajoči šum, sem takoj vedel, za kaj gre.« d »Toda mi nismo vohali nikakega plina, Ko smo stopili v sobo«, je pripomnil Parr. »Veter ga je odpihal«, je rekel Derrick Vale. >«Vendar se je del plina sesedel na tta. Glejte semkaj!« Yale je prižgal vži¬ galico in jo nekoliko časa držal pri miru, da se je razgorela. Potem jo je počasi bližal tlom. Prav blizu preproge je vži¬ galica nenadoma ugasnila. »Da, sedaj razumem.« je rekel inšpek¬ tor Parr. -Ali ne bi morda mogel pomagati pri preiskavi« je menil Yale, a njegova ponudba ni bila nič kaj prijazno sprejeta. • Malo Število policistov, ki so spoštljivo poslušali, ko je razvijal Yale svoje, teo¬ rijo, je razumelo neprijetne občutke po- litijskega inšpetorja Parra. Na videz jih RAZLOČNO. (mlimi kiticami in pripomnil, da se lahko zadnji dve kitici brez škode izpustita. Veš, 'kaj mi je odgovoril ?» •v.;, *Kaj pa?i> -Da tudi prvih treh ni škoda ... je razume) tudi privatni detektiv Yale, kajti oprostil se je z vedrim nasmehom in šel domov. 18 . Zgodba Flusha Bameta. Po nadaljnji preiskavi se je podal in¬ špektor Parr v najbližnjo policijsko stražnico, da bi zaslišal Flusha Barneta. Flush, pobit in truden možak, ni mogel dati nikakih pojasnjujočih informacij več. Njegov plen je.ležal na mizi; bila je zbirka prstanov, ur, absolutno brez- vredna bančna knjiga — brez vrednosti vsaj za Flusha — in srebrna žepna ste¬ klenica. Toda najpresenetljivejša okol- nost je bila, da so v Flushevem žepu našli dva popolnoma nova bankovca po sto funtov, ki sta bila, kakor je Flus.li krepko zatrjeval, njegova lastnina. Vlomilci in zlasti vlomilci Flush Bar- netovega tipa so znani kot nemodri ljudje. Ti ne delajo, če imajo denar v žepu. Z dvema bankovcema po sto fun¬ tov v žepu ne bi Barnet poskusil vlomiti v Marlovo stanovanje. «Rečem vam, da sta stotaka moja last, gospod Parr,» je zatrjeval Flush Barnet. «Zakaj naj bi vam lagal?« «Ce sta vaša, odkod ju pa imate?« je vprašal Parr mirno. «Dal mi ju je neki prijatelj.« «Zakaj ste zakurili v Marlovi knjiž¬ nici?« je vprašal Parr popolnoma nepri¬ čakovano in Flush je osupnil. » Ker me je zeblo«, je dejal Flush Bar¬ net čez nekaj trenukov. «Hm», inšpektor Parr je nadaljeval, kakor bi svoje misli glasno izgovarjal. «Možak ima lastna dva stotaka, vlomi v hišo 1 , izropa denarno omaro in zakuri ogenj v peči. Zakaj je napravil ogenj? Da bi sežgal nekaj, kar je našel v omari!« Flush Barnet je poslušal, ne da bi dal pojasnilo, a bil je oči vidno v zelo' velikih stiskah. «V.i», je rekel Parr, «ste bili plačani za to, da vlomite v Marlovo hišo, in dobili ste dva stotaka, da bi vzeli nekaj iz de¬ narne omare in sežgali. Ali ni tako?« «Če bi moral v tem trenutku umre¬ ti —-» je začel Flush Barnet. ■ Potem bi takoj prišli v pekel«, je re¬ kel inšpektor m itn o dušil o. »Tjakaj, ka- mor pridejo' vsi lažnivci. Barnet, kdo je vaš prijatelj? Bolje je za vas, da mi takoj poveste vse pot pravici, kajti ni mi še jasno, ali naj vas obtožim umora...» «U-mor!» je zakričal Flush Barnet in skočil na noge, «kaj mislite s tem? Jaz nisem nikogar umoril!* «Marl je mrtev. Našli so ga mrtvega na postelji.* Parr je zapustil ujetnika v stanju naj¬ večje pobitosti in ko se je v zgodnjih ju¬ tranjih urah vrnil, da bi nadaljeval zasli¬ ševanje. mu je povedal Flush Barnet vse. «Ne vem ničesar o Rdečem krogu, go¬ spod Parr,* je rekel, «in to je resnica. Znan sem z mlado damo v Brabazonovi banki. Nekega večera, ko je morala d'o- tična dama delati pozno v noč,sem čakal nanjo. Tedaj je stopil iz stranskega vhoda neki gospod in me poklical. Bil sem osupnjen, ko sem čul svoje ime, in sem se skoro zgrudil na tla, ko sem vid l el njegov obraz.* «Ali je bil Brabazott?* je vprašal Parr.. *Da, bil je. Prosil me je, naj stopim v njegov privatni biro. Mislil sem, da je imel pritožbe proti Milly ...» «Nada'jujte», je rekel Parr, ko je za¬ čela možaku zastajati beseda. «Torej je najbolje, da povem vso res¬ nico. Brabazon mi je pripovedoval, da Mari izsiljuje iz njega denar, da ima Mari neka njegova pisma v svoji pri¬ vatni denarni omari in d'a bi dal tisoč funtov, če bi mu jaz prinesel ta pisma. To je resnica. Potem mi je še pripovedo¬ val tako po ovinkih, da je Mari shranil mnogo denarja v svoji hiši. Brabazon je vedel, da sem bil jaz zaradi vloma že kaznovan, in je menil, da bi bil jaz pravi mož. No, in jaz sem šel tja ter si ogledal hišo, pa sem, videl precejšnje težave. V hiši je bila namreč vedno moška služin¬ čad, razen v primerih, kadar je imel Mari zvečer damske obiske*, Flush se je zarežal. ((Skoro 1 sem zadevo že obesil na klin, toda v biroju je bila neka go¬ spodična. v katero je bil Mari silno za¬ te! eban.» «Talija Drummondova?* je menilParr. «Da, da», je prikimal Flush. «Ko sem ugotovil, d'a jo je povabil Mari na ve¬ čerjo. sem smatral to priliko ugodno za vlom. Zazdelo se mi je, kakor da setu dobil oba stotaka zastonj, ko sem slišal', da je vzel Mari svoje dobroimetje iz banke. Odprl sem omaro-, kar je bilo zelo lahko, in sem našel zavitek. Papir¬ jev pa ni bilo v njem, nego 1 samo* foto¬ grafija nekega moža in neke žene. Mi¬ slim, da je bilo nekje v inozemsvu, zakaj v ozadju so bile'same gore. Videlo se je, kakor da bi mož sunil žensko v prepad. Ženska pa se je oklenila malega drevesa-. Morda je ta fotografija predstavljala kakšno filmsko sliko. Jaz setu jo-potem sežgal.* «Razumem», je rekel inšpektor PfeV «A1 je to vse?* - ■ «To je vse, gospod. Denarja AiseStl našel.* ' • Ob sedmih zjutraj je posetil inšpektor Parr z zapornim poveljem v spremstvu dveh detektivov Brabazonovo hišen. Služabnik v nočni obleki mu je odfpri vrata in mu pokazal bankirjevo sobo. Vrata so bila zaprta, a Parr je brez večje obzirnosti vlomil v sobo. Soba pa je bila prazna. Odprto okno je pokazalo pot, po kateri je zbežal bankir. Dejstvo, da je bila postelja nedotaknjena in da v sobi ni bilo nereda, je povedalo, da je Brabazon izginil že več ur prej, preden je prispel Parr z detektivi. Ob postelji je bil telefon in Patr je poklical poštni urad. «Ali lahko ugotovite, če je ta številka tekom noči govorila s korn?» je vprašal. «Tukaj policijski inšpektor Parr.» »Govorila je dvakrat*, je bil odgovor. «Jaz sem sam upostavil svežo z njo-. Eden govor je bil z Bayswaterom .,.» «Ta je moj*, je rekel inšpektor. »Ka¬ teri govor je bil drugi?* {(VVestern Exchange ... ob pol treh.* «Hvala lepa*, je dejal inšpektor srdito in odložil' slušalko. Pogledal je svoje spremljevalce m si razkačeno drgnil veliki nos. Talija Drummondova bo .dobila novo službo,* je rekel. (Dalje prihodnjič). Naročajte ..Skovirja 44 ! 45 GROŽNJA Ti si že veti, ki me pušča na cedilu. Rečem ti pa: gorje onemu, l:i me ho dobil! ». Težaven odgovor. Prosim za pojasnilo, gospod sodnik.* «Kar na dan z željo, gospodi Mihon.» «Poročen sem petnajst let, gospod sodnik, moja hčerka stanuje že devet¬ najst let v Mariboru in se bo te dni po¬ ročila. Kam je pristojen otrok, ki ga je dobila včeraj?* O tempera! Stara koketa (pred ogledalom): «Kako je to-, da so svoječasno kazala ogledala mnogo podobneje kakor dandanes!* Zamajano ime. Gospod: «Prosim, draga gospodična, ne imenujte me vedno gospod Mjkec!* Dama (se sladko smehlja): «Ah, na¬ jino znanstvo je vendar tako kratko.,.,. Zakaj 'naj vas ne imenujem gospod Mi¬ kec?* Gospod: «Kcr .se pišem Mikuš ...» Pri fotografu. r «Gospod fotograf, prosim Vas, da me fotografirate.* ■ «Ali želite sliko podobno ali lepo?» 46 KRIŽANKA «MAŠKARE». ? Vodoravno: 1 oucuieK sauja, A po posebni predelavi srebra znamenito mesto, 7 vezalnik, 8 izraz za neprijeten počutek bolnega telesa ali bolne duše, 9 obrtnik, 11 predmet za lovljenje škodljivih živali, 12 kcriec suhe zemlje, ki mbli v morje, 15 gospod v španščini, 17 število (s črka¬ mi), 18 izraz za gibanje krvi, 19 staro¬ rimska boginja. N a v p i č n o: 1 očetov potomec, 2 osebni zaimek, 3 vojaško orožje, 4 konjenik v staroavstrijski armadi, 5 krstno ime zna¬ menite nordijske Rimske igralke, 6 označba dela telesa, 10 eno najstarejših evropskih mest, 12 pri nas že izumrla zver, 13 označba za mal grič, 14 ogromna kača, 16 važen del človeškega telesa, 18 kazalni zaimek. • Rešitev zadnje križanke. Vodoravno: I m. p., 3 Adrija, 7 ikra, 9 moka, 10 kurz, II Nada, 14 palica, 15 t. m. — Navpično: 1 mrk, 2 pir, 4 Diana, 5 Jakac, 6 kos, 8 era, 12 alt, 13 dim. KLIŠEJE vseh vrst, Črtne in avto- T1PIJE, IZDELUJE PO PRED¬ LOŽENIH RISBAH, PERO ISIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA E1NEJŠ0 IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARBAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJ¬ ŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH JUGOGRAFIKA, Ljubljana sv tiskovna in založna družba z o. z. PETRA NASIP štev. 23. Mestni rt rok. Mali Mirkec (gre v blatnem zimskem vremenu po ulici): «Mama, ali obstoja tudi bel sneg?» Č taite in < aroč tjte ,, POSREDOVALCA" list za trgovske in zasebnokupčijske ponudb«, realitetni promet, licitacije in dobave. N irnrn n ' Din 20— t <\ celo leto. Izhaja mesečno. Razpošilja se vsem gostil¬ nam, restavracijam in kavarnam brezplačno. Inseriranje v »Posredovalcu* je najuspešnejše. Uprava lista »Posredo¬ valec*, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18. 47 NA REDUTI. 'Gospodična Dragica, kaj Vam je prerokovala ciganka v paviljonu ?» Rekla mi je, da bom dobila moža in da bom imela otroka. Svetovala pu ml je, naj bom' previdna, da sc bo oboje zgodilo v pravilnem vrstnem redu ...» Neprijetna zmota. K domačim prireditvam bankirja 'Slano v- ca povabijo vedno tudi po več odličnih oseb¬ nosti. Nekega starega vpokojenega generala so pri neki taki prireditvi posadili med go¬ spodični Elizo in Elviro. 1 Obe generalovi mladi sosedi sta bili zelo prijazni in sta ponudili generalu bonbone. General, prijazen kakor je bil, je cd vsake vzet po dva komada. Domača gospodinja je to opazila in vpra¬ šala generala, ali ima morda kaj potomcev. General, ki je slabo slišal, je menil, da ga gospa povprašuje glede bonbonov, pa je pri¬ jazno odgovoril: «Da, imam jih, dva cd go¬ spodične Elize in dva od gospodične Elvire. Odvisno je le od nje. «Gospe nekega ljubljanskega odličnika je spodrsnilo na cesti, kar ni v sedanjih ledenih časih nič posebnega. Gospa je padla, in sicer na zaničevani sedalni dei svojega lepega telesa, ter se ranila. Po¬ iskati so morali avtov kr je ponesrečeno lepo gospo zapeljal dtomov. Doma je dala gospa takoj poklicati domačega zdravnika, ki je ugotovil, da je rana neznatna. «AIi se bo kaj videlo, dragi, dobri go¬ spod doktor?* »Milostljiva gospa, to vse je odvisno samo od Vas», je odvrnil zdravnik. Izdaja konzorcij »Skovirja* v Ljubljani (predstavnica Marija Križaj-Otnladič v Rožni dolini.— Urejuje Milko Bambif v Ljubljani.— Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožiče