314 m Kdor prizna, da sta ti dve legendi Kle-tnentovi, mora tudi priznati, da je Klementov panegirik na sv. Cirila in panegirik na sv. Cirila in Metoda. V nesoglasju z Vondrakom pa meni Lavrov, da je prvi panegirik sta ejši, spisan takoj po smrti Cirilovi, drugi pa šele po smrti Metodovi. Glede italske legende „Translatio s. Cle-mentis" meni Vondrak, da je njen avtor uporabljal grški prevod ekscerpta iz „V. Const.", čigar pisec je bil Klement. To se pa Lavrovu ne zdi nič verjetno, ker noče priznati, da bi bilo nekaj mest v „Translatio" samo praznih nepotrebnih dostavkov. Tudi glede nekaterih tekstov v „Glag. Cloz.", ki jih je po Vondra-kovem mnenju spisal Klement, trdi Lavrov, da jih ni treba ravno in samo Klementu pripisovati; spisal jih je lahko tudi kdo drugi. Govor sv. Epifanije je vsekakor Klement poznal, negotovo pa je, ali v grškem izvirniku ali slovenskem prevodu, dasi Vondrak tudi ta govor pripisuje Klementu. Zdi se pa, da je Klement posnemal ta govor v nekem govoru, nahajajočem se v Cod. Suprasl. Tudi sklepanje Vondrakovo, ki pripisuje Klementu ono besedilo v „Euch. Sin." in „Glag. Cloz." —oba ta dva spomenika sta pa pisana v glagolici -, da je Klement tudi v glagolici pisal, sega Lavrovu, ki ne priznava popolnoma mnenja Vondrakovega o teh dveh spomenikih, predaleč, tembolj, ker so vsa doslej Klementu pripisovana dela pisana v cirilici. Lavrovu tudi ne ugaja, da se opira Vondrak v svoji karakteristiki Klementovih del, sloga in jezika tudi na taka dela, o katerih se še ne ve dobro, so-li res Klementova ali ne. V. Jagič: Meine Zusatze zum Studium der Werke des slaw. Klemens. — Ta spis Jagičev je nekaka kritika Vondrakovega dela „Studie z oboru cirkevneslov. pisemnictvi". Pri tem pobija seveda kolikor toliko tudi Lav-rova, v kolikor ravno soglaša z Vondrakom V prvem odstavku: „Sind die beiden pano-nischen Legenden von Klemens verfafit", zameta mnenje Lavrova in Vondraka. Zlasti malo mu je po volji način Vondrakovega dokazovanja potom analize, jezika, izrazov, misli V onih časih je bilo obzorje pisateljev še omejeno, besedni zaklad ne prevelik, tudi recil ni bilo preveč, da je sličnost v jeziku in re-cilih lahko čisto slučajna. Tudi sta se lahko srečala dva pisatelja v mislih nevede in nehote. Lahko pa je pisatelj pisatelja tudi vede posnemal v uporabi besed in recil. Glavni vzrok Jagičevega dvomljenja je pa dejstvo, da individualnost v onih časih ni bila še tako razvita, ko so se pisatelji kretali še v precej ozkem krogu misli, podob in izrazov, ko so si bili pisatelji tudi v svojih delih zelo podobni. Zato tudi dokazi Vondrakovi in Lav-rovi Jagiču niso prepričevalni dovolj. Iz jezika ne more sklepati še na pisatelja. Jagič je prepričan, da sta pisala obe legendi dva različna pisatelja. Naloga obeh pisateljev je bila popolnoma različna, vsak je imel drug namen, drug cilj pred očmi. Pisec ,,Vita Meth." je bil mož drugačnega mnenja kakor pisec ,,Vita Const-'. Pisatelj ,,V. Const." je Ciril, učen Grk (Bizantiner), vnet za vero in misijonsko delovanje, ki zahteva seveda tu veliko zgovornost. Mišljenja je Ciril bolj asketičnega. Legenda tudi ni prav nič nacionalna. Vse drugače pa ,,Vita Methodii". Takoj spoznamo Slovanopiscu, ki rad zavzema narodno slov. stališče. Celo življenje Metodovo, ki se je moral gotovo tudi pregovarjati s svojimi nasprotniki in bojevati, se tu vse drugače opisuje; tudi humorja ne nedostaja. Razen tega je ,,Vita Meth." k ajsša in točnejša kakor „Vita Const.". Da bi si pa taista oseba stavila dva-tako različna cilja, se zdi Jagiču tem never-jetnejše, ker se tudi v podrobnostih obe le gendi ne vjemata: tako v vprašanjih, kdo je poklical Cirila in Metoda na Moravsko; ali sta se mudila oba apostola pri Koclju ali ne itd.; V ,;Vita Meth." se naštevajo vse druge rimske cerkve kot v,,Vita Const" itd. Če bi bilo pa res, kar trdi Vondrak, da je pisec legende o Me todu poznal Cirilovo legendo, bi pač pričakovali, da bi se obr legendi v tem popolnoma vjemali, posebno če ju je spisal Klement, ki je bil deloma sam priča vsem tem dogodkom. Seveda ni nemogoče, da ne bi bil spisal Klement ene ali druge legende, katere, se seveda ne da tako lahko določiti, dokler niso izdana vsa dela Klementova. Jagič tudi ne verjame, da bi bil isti Klement spisal panegirik na sv. Cirila in panegirik na sv. Cirila in Metoda. Klement je bil skromen, preprost v svojih delih, rad je citiral izreke Sv. pisma, kakor to razvidimo iz panegirika na sv. Cirila; a v panegiriku na sv. Cirila in Metoda je to liko pretiravanj, toliko retoričnega patosa, da Jagič ne more verjeti, daje tudi ta panegirik spisal Klement. In isti Klement naj bi bil spisal ,,Vita Const", pripovedoval čudeže, ki jih je delal sv. Ciril? Isti Klement, ki je bil vendar priča preganjanja Klementovega, naj bi bil pozabil omeniti v ,,Vita Meth.", kako so preganjali Metoda po Moravskem? V drugem odstavku: ,,Hat Bischof Klemens fiir eine seiner Homilien den Text des Freisinger Denkmals vor Augen gehabt?" zavrača Jagič Vondrakovo trditev, da je imel 315 Klement pri spisavanju svoje homilije pred očmi direktno brižinske spomenike, ne pa kakega „ 1 a t i nsk e ga" besedila. Obrača se zlasti proti besedam Vondrakovim, da je Kle mentova homilija le slaba kompilacija. Do tega zaključka je Vondrak prišel, ker je identificiral to homilijo z neko izpovedno molitvijo, ter potem trdil, da je imel pri tem Klement ravno briž. spom. pred očmi. Jagič ne ve, kako bi bilo potem mogoče, da sta si oba spomenika tako malo ali pa popolnoma nepo-dobna, kakor sta res. Če bi bil Klement le kom-pilator, bi bil vzel pač besedilo briž. sporne nikov dobesedno in si ne bi otežkočil svoje naloge z dostavki in okrajšavami, ne preobračal besedila tako, da se ga komaj še spozna. To po mnenju Jagičevem ne more biti, temveč : Meine Auffassung betreffs dieser Ho- Moški zbori. Uglasbil Fran Ferjan-čič. Cena K 2-20. V Ljubljani 1906. Založila Katoliška bukvama. Boljšim zborom gotovo dobro došla zbirka! Zbori so krepki, jedrnati, ki morajo napraviti efekt, ako se lepo pojd. Slabe zbore bodo seveda vrgli s sedla, zakaj .postopi bodisi melodični bodisi harmonični niso navadni, vsakdanji, čeprav po drugi strani ni v skladbah prav nič modernega impresionizma, ki nam zadnje čase dela toliko skladb ne-vžitnih, pa tudi povečjem neumljivih. Fer-jančič gre svojo pot, ki pač porablja tudi moderne pripomočke, pa jih samo uporablja, nikakor pa se ne da izrabljati modernemu hlepenju po nejasnem čuvstovanju, po nekakšnih afori-stičnih nedoločljivih formah. Ferjančič je jasen, besedilo vklepa v kremenite, dobro izpeljane motive; tako postanejo skladbe enotne in dasi v boljšem slogu, vendar ne pretežke Najlepša je pač „ Zlati dnevi", besedilo Sil-vina Sardenka, zlasti zaradi nežnega, ljubkega, nedolžno-brezskrbnega čuvstvovanja. Izvrstno zadet je humoristični značaj narodne „Lisica in petelin": skladba je vredna truda. Delavskim zborom, pa tudi drugim bo jako uga- milie geht dahin, dass Klemens verschiedene Beichtgebete und Formelin, die zu dieserZeit ge-laufig waren, teils griech., teils lat. Sprache, sogar vielleicht Einiges selbst slawisch, soweit friihere frank. Geistlichkeit solche Sachen den Slaven Mahrens-Pannoniens in ihrer Sprache beigebracht hatte, gekannt und bei der Ho-milie, von vvelcher die Rede ist, einige Stoffe aus solchen, ihm itn Gedachtnis vorschwe-beden Vorlagen geschopft und frei vervvertet hat. Man kann aber durchaus keine sichern Beweise dafiir anfuhren, dafi er bei einer Ab-fafiung der in der Frage stehenden Homilie gerade den Text des Freisinger-Denkmals vor Augen gehabt oder bewufit aus ihm geschopft hat." Tako Jagič, ki sicer tudi pripisuje to homilijo Klementu. jala za slavnostne prilike kantata: „ B^o g i blagoslovi pošteno rokodelstvo", po > besedah dr. Kreka, pa tudi obe nagrobnici , bosta našli obilo prijateljev, zlasti še prva, ker je lažja po obliki in misli; „Naš prapor" j in „Budilna" bosta najbolj ugajala zborom, ) ki imajo radi čvrste, krepke, izrazite korač- i niče. Mislimo, da bodo boljši zbori gospodu , skladatelju hvaležni za njegove skladbe, ki je ž njimi obogatil njih repertoar. Želimo le še, naj bi spretni g. skladatelj tudi slabejšim zborom podal kmalu kaj primernega. Fr. JKimovec. j Pesmi za moške glasove. Uglasbil Aloj- zij Sachs, učitelj v deželni prisilni delavnici v Ljubljani. Samozaložba. 1906. Cena 2.70 K. , Tiskala „Kat. Tiskarna". — Najprej imamo v j tej zbirki 9 velikih moških zborov, široko zasnovanih na krepkih motivih, in potem šest moških čveterospevov. Kompozicija Sachsova je jasna, motivi so meiodiozni in domači. So- 3 lospevi se menjujejo prijetno z velikimi zbori. a Zbirka nudi tudi toliko različne tvarine, da bo služila pevskim društvom pri raznih prireditvah. S. S^lZS^&ččŽi^S S=??PgS5?5^S=??^