K ( |«*IT*t> 'STATES ;war /bonds )andi ' iSlAMPS DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 53 CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, MARCH 4, 1948 LETO XLVI. — VOL. XLVI. 10 let predsednik U. S. A. Z današnjim dnem nastopa Franklin D. Roosevelt enajsto leto predsedništva Zed. držav. A7./ 4. marca 1933 je nastopil:, svoj prvi termin in včerc-j dokončal 10. leto kot najvišji predstavnik, v mirili'in v vojni. Vedno bolj silij$ v ospredje govorice, da bd\. kandidiral Mr. Roosevelt ttii za 4. termin. Toda kot trdovratno molčal do zadnjega glede tretjega termini; tako molči zdaj. Rzev je padel včeraj Rusom v roke Nemci so prepustili Rusom eno najbolj utrjenih postojank, 130 milj zapadno od Moskve. Nemci se zdaj pripravljajo, da zapusti tudi pozicije pr Orlu. London, 3. marca.—Nemško vrhovno poveljstvo je potom berlinskega radija javljalo,, da je nemška armada izpraznila mesto Ržev, 130 milj zajhodno od Moskve. Radi j o je zatrjeval J a so se nemške čete umaknile, kot določeno po načrtu da skrajšajo bojno linijo. Nemci so imelf v posesti to močno postojanko na zgornji Volgi 18 mesecev. Ta postojanka je bil del trikota, ki so ga imeli' Nemci v predelu 15,000 štirijaških milj in sicer Ržev, Veliki Luki in Brijansk. Vojaški opazovalci sodijo, da —— se bodo Nemci zdaj umaknili nazaj do Smolenska, 230 milj zapadno od Moskve. S tem bi imeli Rusi očiščeno vse prostrano ozemlje pred Moskvo. Na vseh drugih frontah je pa blato nekoliko zadržalo ruske ofenzive. • Nemci so zadnjih šest mesecev močno utrjevali Ržev. Dva močna obrambna kolobarja so bili zgradili okrog mesta. Po-eg tega pa okrožajo mesto močvirja, ki so naravna obramba. Nemci so po umiku razstre-ili vse mostove čez Volgo. Rusi poročajo, da se ofenziva zapadno od Harkova nadaljuje. Enako nadaljuje z ofenzivo tudi maršal Timošenko pri jezeru Umen pod Leningradom. Tukaj prodira Timošenko proti Stari Rusiji. Zaplenjeno žganje Federalni agent je so zaplenili v gostilni na 4101 Payne Ave. 150 zabojev žganja, na katero ni bil plačan zadnji federalni davek. 0 ^ °i bo zatemnitev vse severne Ohio S 3 do 9 .rK - %o . m rt nocoj" bo Poskusna zatemnitev 30 okrajev v ^ tfr5le zate temi tudi okra.i Cuyahoga. V našem okraju LSV em«iti tudi vse industrije, česar v rugih okrajih Vati Se n ^ Diž-° ^n fej f1' enak» tu^i uiične svetilke. Avtomobili lah-% želo,'•°da z malimi lučkami. Enako vozijo naprej vo-y :4o k ulične kare in busi morajo ugasniti luči in SLf0 b0 dan Nah 1 ni v 2°Pet "plavi" signal. To bo pomenilo, da so-JV, ] Uad mestom toda se lahko še vrnejo. Ob 9:55 ^^ilke'; Je z°pet "vse varno" s tem, da bodo prižga-' *e ta,.11 llaznanil0 se bo to tudi po radiju. Toda naj-R 1 '"ate Po uličnih svetilkah. Predlog v korist poljskim delavcem Washington.—Senatni voj aški odsek je sprejel predlog senatorja Rankheada, da se oprosti vojaščine vse farmarske delavce. Senator Homan je dodal, naj to velja samo do 31. decembra. Vojni odddelek je predlogu nasprotoval. Naši vojaki m n *» Boji v Jugoslaviji London. (ONA) — Hrvaško dekle in njen drug, srbski dijak, sta v teku zadnjih nemških ofenzivnih operacij proti jugoslovanskim gerilcem v enem odseku bojišča izdatno zadržala prodiranje nacističnih čet. Dekle je di-namitirala most na Korani blizu mesteca Slunj, dočim je srbski dijak pognal v zrak električno centralo, ki se nahaja v bližini. Po zadnjih vesteh iz Jugoslavije, je njeno ime Nada Caljer — članica je ženske antifašisti-čne fronte- na Hrvaškem. Usta-ška oblast jo ima na sumu, da se je udeležila tudi nedavnega napada z bombami na zagrebško telefonsko centralo. * London. (Radio prejemna služba) — Nemški vojni poročevalci z vso odkritosrčnostjo priznavajo težki značaj bojev s partizani v zapadni Bosni o priliki prodiranja nemških in italijanskih čet. Eden izmed teh poročevalcev teži kako naporno je brezkončno korakanje skozi primitivne kraje, v katerih ni nobenih cestnih zvez, kjer se uporabljajo za prenos le mezgi. Te-ško je premostiti reke, na katerih so partizani porušili vse mostove. Hiše, v katerih bi se moglo prenočevati v teh planinskih krajih, pa so požgane . . . * London. (Posebno poročilo J1C) — Ustaške oblasti tekmujejo z Nemci in Italijani v nečloveškem postopanju in podpirajo zločinsko uničevanje našega naroda. Znani ustaški razbojnik, Viktor Gutič, ki se je na žalosten način proslavil s svojimi zločini v Vrbski banovini, je zdaj ustaški veliki župan v Sisku in je tam nabral v mestu in okolici 3,000 srbskih sirot izpod in iznad 5 let, katerih starše so zaprli v koncentracijska taborišča ali pa poslali v Nemčijo na prisilno delo. Otroke je spravil v posebno taborišče, češ, da bo tam zanje preskrbljeno. Mesto tega pa sc ustaške oblasti tako zločinsko zanemarjale oskrbo tega taborišča, da v njem umira vsled slabe prehrane in pomanjkanja zdravniške in druge nege, dnevno od 15 do 20 otrok. Prodajalne žganja bodo dajale vsak dan enako (Direktor za kontrolo žganja, Don Fisher, je ukazal vsem državnim prodajalnam žganja, da morajo razdeliti zalogo žganja za vsak teden na 7 delov. Vsak dan smejo prodati samo jfeno sedmino zaloge, v soboto pa dve. Toda prodajalne morajo biti odprte od poldne do 8 zvečer (državni čas), ali od 1 popoldne do 9 zvečer elevelandski čas. Nobena prodajalna ne sme prodati na noben dan več, kot ima določeno, da bo tako žganje za vsak dan enaka količina. Za razvedrilo vojakom Za Cathedral kantino, kjer dobe vojaki pošteno razvedrilo in dober prigrizek zastonj, so nadalje darovali: Modic Cafe, 6201 Št. Clair Ave. $5, Mrs. Caroline Boyce, iz 12627 Iowa Ave. pa $2, Prav lepa hvala in priporočamc še drugim, naj kaj prilože za naše vojake. Nov grob Pri padcu na ledu je dobil Louis Sever tako hude poškodbe, da je podlegel v Emergency bolnišnici. Bil je star* 53 let in stanoval na 435 E. 156. St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Jennie in štiri hčere: Dorothy, Helen, Mary in Stephania ter več drugih sorodnikov, Rojen je bil v Velikih Poljanah pri Ribnici, kjer zapušča pet sester in več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 37 let. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8 :45 iz želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in potem na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Connollyev pogreb V soboto ob 10:30 bo pogreb korporala Williama Connollya iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in potem na Kalvarijo. Tret,ja obletnica V petek ob pol sedmih bo da-> rovana v cerkvi sv. Vida maša zt i pokojnim Josephom Vidmar \ ■ spomin 3. obletnice njegove srnr ti. Prijatelji so vabljeni. -:-v J-- Racioniramje je tudi v brivnicah Westover Field, Mass. — Letalci tako številno obiskujejo garnizijsko brivnico, da so morali brivci napovedati racioni-ranje. V torek, četrtek in soboto je za brit j e in masiranje, druge dneve pa za striženje las. Predsednik jugoslovanske vlade čestita St alinu London. (Radio prejemna služba) — Predsednik jugoslovan-| ske vlade, g. Sloboda Jovanovič, je poslal g. Jožefu stalfhu cestit-jko o priliki proslave 25-letnicei j Rdeče armade in izrazil prepri-j čanje, da bodo sijajne zmage Rdeče vojske nad skupnim sovražnikom pospešile prihod dneva osvoboditve vseh evropskih narodov in med njimi tudi trpeče in uporne Jugoslavije. G. Josip Stalin se je zahvalil jugoslovanskemu pred sedniku vlade za to priznanje sovjetskim četam in njih uspehom proti skupnemu sovražniku. LAUSCHE Bp ŠEL V ANGLIJO ' Clevelandski žu^an Frank J. Lausche je sporočil uradu za vojne informacije; da je pripravljen sprejeti jvabilo angleškega ministrstva! za informacije, da bo napravi "turo dobre volje" po mestih 1 a angleškem otočju. OdpotovaS bo nekako 20. aprila. Angleško poslaništvo v Wash-ingtonu je izjav ikp, da ni še prejelo uradnega* povabila za župana Lauschetaj; To uradno povabilo bo prišle« iz Londona na poslaništvo in fi-.o ga bo potem izročilo Mr. liauschetu. BOJNA FRONTA j LONDON — Nemški bombniki' 1 so sinoči napadli London v, dveh sunkih. Prvič so napadli kmalu po mraku, drugič pa malo pred dnem. Samo pari nemškim letalom se je posre-< čilo priti nad mesto, ostale so j ustavile zračne baterije. V j več okrajih so padle bombe in' bilo je tudi nekaj človeških' žrtev. RUSIJA — Potem, ko so Rusi! vzeli Ržev, so se obrnili proti j Baltiku, kamor prodira 1,500,-j 000 mož močna armada. Prvi j namen Rusov zdaj je, da po-1 ženejo Fince iz vojne. TUNIZIJA — Patrulje osme angleške armade, ki prodira od, juga, so že napravile stik zj ameriškimi patruljami, ki či-| stijo pot južno proti Gafsa. Izpred vojaškega sodišča : v Ljubljani "Bazovica" — 1. januarja' 1943 poroča. Vojaško vojno so-j dišče vrhovnega poveljstva obo-J roženih sil Slovenije-Dalmacija, ■ ods6k v Ljubljani je izreklo na-| slednjo sodbo v stvari proti HE-i NIGMAN ANGELI, hčerki Maksa in Ane Kočevar, raj eni v! Toplicah.29. marca 1922, gospo-: dinji, tam bivajoči na št. 29 na-| hajajoči se v zaporu. Obtožena je bila: a) ker je v Toplicah v nedoločenem času do' septembra 1942 sodelovala pri družbi, naperjeni za> nasilni gre-; vrat političnega, gospodarskega in družabnega reda v državi: b) ker je v istih časih in krajevnih okoliščinah delala prevratno propagando s tem, da je drugim neznancem čitala liste protiitalijanske vsebine "Slovenski poročevalec" in "Delo": c) ker je v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah sodelovala pri oboroženem krdelu ustanovljenem z namenom izvrševati zločine proti varnosti države. d) ker je brez dovoljenja imela pištolo: e) ker je v Toplicah v noči od 27. na 28. maja 1942 v družbi z drugimi neznanci in s predumi-šljajem povzročila smrt Mišjaka Antona, Mišjaka Alojzija in Kristana Alojzija. Iz teh razlogov je sodišče na osnovi članov zakona spoznalo Henigman Angelo za krivo vseh pripisanih ji zločinov in jo kot tako obsodilo na smrtno kazen in posledice. -u- Najvišja cena ?a mleko Urad za kontrolo cen je določil za okraj Cuyahoga maksimalno ceno za mleko in sicer: galona na debelo 48 centov, na drobno 51c; pol galone na debelo 25c, na drobno 28c; kvort na debelo 13c; na drobno 15c; pint na debelo 8c, na drobno 9c; pol pinta na debelo 4c, na drobno 7c. V raznih oki*ajih države so različne cene, ki so vse od 13 do 15 centov kvort. Vojna knjiga št. 2 se bo dobila po 15. marcu Mnogo jih je še, ki niso dobili vojne knjige št. 2, ker se niso šli registrirat zanjo. Zdaj se naznanja, da bodo te knjige lahko dobili od 15. marca naprej pri odborih za racionira-nje. Vzamejo naj s seboj knjigo št. 1 in ž njo bodo dobili najnovejšo knjigo. Dokler nimajo te knjige, ne morejo kupiti j konzerv, ki so pod racionira-niem. 9} F Pierce, S3 W&:1 s ^Wi^arja. Mate- de y M bil° Sophie Sd h%ic. Mr- m Mrs. 4 vf^aje ^ dek «*Knu iff toča, d' a(iio iz Dakar-kl^ Jc ostalo v Ber- SW^f'.ki »bile ' ^ed , n J xh na tisoče V°V?itudi člane mSkiž^rop, ki je >Xfjčili 'J61; Razstrelbo sc 1INZ Tii- Ena tev 5Xlch'sCsena koi°dv°™ ^ Ni so Japoncem 22 ladij, Ni 15,000 vojakov ter jim P najmanj 55 letal ^Arthur naznanja eno največjih zmag nad Japonci na Daljnem vzhodu lenaaiZmškI glavni stan v Avstraliji, 4. marca,—Zavezniška Ha emada Je planile z vso silo na japonski konvoj ladij čer Ptenil.110 zmag v tej vojni. Zavezniška letala so J&POncem 10 b°Jnih ladij ter vseh 12 ladij za pre-Najrnan.i 15,000 japonskih vojakov, ki so se vo-Kdoy ransPortnih ladjah' je utonilo, ali so bili pa pobiti moža in 55 bojnih letal so izgubili Japonci v tej bitki. Pri \ sem tem so pa izgubili zavezniki samo en bombnik in tri bojna letala. To je bila ena največjih zmag, kjer so stopila v boj letala proti ladjevju. Zavezniki so napadali japonsko ladjevje ves dan v torek in še v sredo kljub slabemu vremenu. Japonci so vozili ojače-nja na Novo Gvinejo, ko so j?h zavezniška letala spazila še v pondeljek in jih napadla. V pondeljek so zavezniki potopili Japoncem štiri ladje iz konvoja, druge pa v torek in sredo. Zavezniški glavni stan trdi, da je bilo v transportu najmanj 15,000 japonskih vojakov, ki so imeli ojačiti čete na Novi Gvineji in da; so našli smrt v tem napadu vsi do zadnjega moža. Japonska letala so skušala braniti flotilo, toda zavezniški letalci so .jih klatili kot hruške. Letalci so iskali japonske ladje ter jih iz nizke višine pošiljali s dobro namerjenimi bombami na dno morja, ali jih pa poškodovali. tako, da ne bodo dolgo ostale na površju. S to zmago zaveznikov so izgubili Japonci že 510 ladij od napada na Pearl Harbor. Predložil fjjwvencev departments • I van n , J.liet pri Lok Je bil te dni Rožnem tajniku # £ , delka' Mr. Ber-Hr ,')ledstavnik Sloven-^r w0v Julijske Kra-Pf1edsednik Jugo-0cib°ra iz Italije, my *aroTaličene žel-l'e in /r^l. 8(> y ki ga zastopa. >$Jt ^ j Je na niemoran-J'T,,i!eVelu P°Slal Predsednic tl-f^^OVoi! 0 tem vPrašanju. kotn! Z g> B8rleyem je ^i ^vla'r Piše> uvidel, da. ie itl a vprašanje [ji0 "užnjo tnu P°sveea po- V 20 minutah je sklatil 4ital. letala Severna Afrika. — Paddy Chambers, 28 letni Novizelan-dec, je v 20 minutah sklatil štiri italijanska letala. Pet laških bombnikov tipa Savoi je napadlo zavezniški konvoj. Pilot se je s svojim letalom zagnal vanje, sklatil štiri, peti mu je ušel. Drzni avijatičar je dobil odlikovanje. _n- križ > iV* Clevelandča- \ ^ Skn kriŽ . V^VP, Pa-i mora biti 1Prošen. naj da- v korporala. Njegov naslov je: Cpl. Ferdinand Zupane, Co. "F", 338th Engr. Rgt., Camp Clair-bourne, La. Wi ps% tu Mrs. Caroline Boyce, 12627 Iowa Ave. naznanja, da se ,je njen sin Louis oglasil izza morja. Naroča pozdrave vsem prijateljem in znancem. Njegov naslov je: Pvt. Lou Boyce, 35512801, 55th Signal Co., APO No. 635, c/o Postmaster, New York City. m m m Od nekje iz Afrike piše našemu uredništvu korporal William M. Gliha. Prosi, naj mu zdaj pošiljamo Ameriško Domovino tje. Komaj jo že pričakuje. Piše tudi, da je tam ž njim nekaj drugih naših fantov, kot: Joseph Učakar, Frank Novak, Paul Pro-ster in Celesnik iz 61. ceste. Vsi skupaj pošiljajo najlepše pozdrave iz vroče Afrike. Njegov naslov je: Cpl. William M. Gliha, 15013365, 16th Obsn. Sqdn. 68th Obsn Gu., APO No. 762, c/o Postmaster New York City. DRUŽICA 20 KRAT, NEVESTA NOBENKRAT, Tampa, Fla, — Miss Carmen Cosio ima rekord, da je bila že 20 krat za družico pri porokah, sama pa ni bila še nobenkrat nevesta. Miss Cosio je namreč za • družico pri vseh vojaških porokah v tem mestu. $120,000 je dobila Rusija od Community sklada Clevelandski Community sklad je izročil ruskemu vojnemu re-lifu $120,000. Del tega denarja bodo porabili Rusi za to, da bodo kupili 950,000 funtov semenja, s katerim se lahko pose je 1400,000 akrov zemlje. Pfc. John L. Modic je pisal svojim staršem, Mr. in Mrs. Joseph Modic, 1033 E. 62. St. Piše o zanimivem slučaju v nekem klubu v Afriki. Opazil je nekega angleškega narednika, ki je imel jugoslovanske našive na uniformi. John si je mislil, da je morda Slovenec, pa je stopil in ga ogovoril po slovensko. In res, narednik mu je ves radosten odgovoril "po naše." Povedal mu je, da je doma iz Nove vasi. Ni se mogel prečuditi, da ameriški vojak tako dobro govori slovensko. Slovenski rojak .je našega Johna prav lepo pogostil z dobrim kosilom. Gotovo tega nenadnega sestanka fanta ne bosta tako kmalu pozabila. Johnov naslov je pa: Pfc. John L. Modic, 35304036, 314th Ftr. Sqd. 324th Ftr. Cp. APO, 485, c/o Postmaster, New York City. Modicova družina ima v službi Strica Sama tudi doktorja Joseph L. Modica, ki je stotnik pri medicinskem oddelku v Camp Clairbourne, La. Najmlajši sin Edward pa odide prihod-; njo nedeljo v Fort Thomas, Ken-; tucky in od tam pa v San An-! tonio, Texas kot kadet k letalske-' mu koru. želimo mu vso srečo 1 in zdrav povratek. Stric teh fan-' tov je tudi v armadi in sicer John Lach. Njegov naslov je: Pvt. John Lach, 882 Gd. Sqd. - Herbert Smart Airport, Macon, Georgia. To je sin poznane La-hove družine iz West Parka. n n » e Po 10 dnevnem dopustu se je > vrnil nazaj v garnizijo Ferdi-o nand Zupane, sin Mr. in Mrs. .. Andrew Zupane, 385 E. 162. St. Ko je prišel nazaj, je bil povišan Lastni avto ga je povozil do smrti Kansas City. — Howard Oots je bil povožen do smrti od svojega avta, katerega je malo prej vozil. Avto je treščil v nekega drugega, pri čemer je bil Oots vržen na cesto. Tedaj se je pa njegov avto obrnil nazaj in svojega gospodarja povozil. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Ave. JAMEB DEBEVBC. Editor HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally excem Sundays and Holidays NAROČNINA: Z& Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 2a Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland ln Kuclid, po raznašalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year (J. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for S months ___Single copies 3c _ Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878, No. 53 Thur., March 4, 1943 Kako si predstavlja Stalin Evropo po^vojni Z gotovostjo se zdaj že lahko trdi, da ima Jože Stalin v svoji glavi že vse načrte izgotovljene, ki kažejo zemljevid bodoče vzhode Evrope in sicer je ta zemljevid tak. kakor ga je narisal Stalin. Edino, kar bi Stalinove načrte morda spremenilo, bi bilo to, če bi Anglija in Amerika poslali čete v zahodno Evropo in od tam dalje v Berlin, če ne še naprej. Poljska* bo popolnoma preustrojena država kar se tiče mej. Najbrže bo izgubila nekaj zemlje na vzhodu, pa jo bo za to dobila nekaj na zapadu. Dobila bo tudi boljši dohod do morja, kot ga je imela pred vojno. Litva, Latvija, Estonija, -Karelija, Besarabija, Moldavija in del Finske so bile že uradno razglašene kot del Sovjetske Unije. Kaj se bo pa zgodilo drugje v Evropi, je pa odvisno od ameriškega in angleškega orožja. Dasi se Stalin še ni določno izjavil glede meje s Poljsko, pa bo skoro gotovo zahteval, da ostanejo tiste meje, ki sta jih začrtali Nemčija in Rusija, leta 1939. V zameno za to bi pa dala Rusija Poljski Vzhodno Prusijo, Pomeranijo in morda celo del Šlezije. Poljska bi dobila Gdansk in'Gdinijo na Baltiku s starim poljskim koridorom. Kako bo Poljska s tem zadovoljna, si lahko mislimo. Zlasti ne bo Poljski po volji, če bi izgubila Vilno, rojstni kraj maršala Pilsudskija, modernega poljskega George Washingtona. Toda ker Rusija smatra, da pripada Vilna Litvi, Litva pa pripada Sovjetski Rusiji, bo malo zaleglo, kaj bo rekla k temu Poljska, pa magari tudi Anglija in Amerika, če bo Stalin na tem' vztrajal. Z drugo besedo: Stalin bo zahteval za Rusijo vse one predele, ki so bili inkorporirani v Rusiji, prisiljeno ali neprisiljeno, predno so šle Zed. države v vojno. Stalin je povedal svoje zahteve brez ovinkov, ne da bi se o tem prej posvetoval z zavezniki. Stalin navaja svoje zahteve še predno je bil kak dogovor glede mirovnih načrtov. To se pravi, da nam je Stalin razložil načrte, ki jih bo vzel s seboj k mirovni konferenci, kadar bo prišel čas za to. Morda je Stalina k tej izjavi o svojih načrtih prislil strah, da ga ne bosta Anglija in Amerika po vojni pustili samega, naj si pomaga kakor ve in zna v svetovni anarhiji, ki lahko nastane po vojni. Toda, če bo Stalin prepričan, da imata Anglija in Amerika resno voljo sodelovati z Rusijo za pravični in trajni mir in če bo videl, da se mu ni treba več bati Nemčije, bo morda pri volji nekaj popustiti od svojih zahtev. Obratno se bosta pa tudi Amerika in Anglija drugače obnašali proti Rusiji, ako bosta videli, da Stalin nima namena poplaviti Evrope in morda tudi drugih delov sveta s komunističnimi nauki. Bolgarija je ostala slovanska Ko je Hitler divjal po zapadni Evropi, so ostali zagoreli Bolgari nedovzetni. Ko je Hitler pograbil Jugoslavijo in Grčijo, so celo pritrjevali. Toda ko se je obrnil Hitler proti Rusiji, tedaj jih je pa zajelo. V tem se zrcali staro prijateljstvo med Bolgari in Rusi. Preprost Bolgar je rekel: "Sedaj sovražimo Nemca .. . napadel je našega starega deda Ivana." Bolgarski kmet je ostal vse nadaljne mesece z Rusijo. Vlada je napovedala vojno Zedinjenim državam, toda ni je napovedala, Rusiji; bala se je svojega kmeta. Zadnji uspehi ruskih armad so našli odmev tudi pri bolgarskem narodu, ki si šepeče, da prihaja stari Ivan nazaj. In z vsakim korakom ruske armade proti zahodu, raste opozicija proti kralju Borisu. Na 13. februarja je dobil prvi kvi-zling, ki je sodeloval z Nemčijo, svoje plačilo. Ko se je vračal general Loukov z neke nemške predstave, ga je zadelo pet krogel na stopnicah svoje hiše. Nihče ne ve, kdo je napadalec. Ta general, bivši obrambni minister, je organiziral leta 1938 nazijsko-bolgarsko legijo ter je neprestano silil, da se Bolgarija udeleži vojne proti Rusiji na strani Nemčije. Policija je aretirala 150 "osumljencev." Kralj Boris se je udeležil pogreba in trije nemški maršali so poslali vence na krsto. Še tisti dan je bil ustreljen drug nacist, šef kriminalnega preiskovalnega oddelka v Sofiji. Padel je pod istimi okoliščinami, kot je general Loukov. Kadar bo prišel čas, bodo Bolgari pometali smeti z vlade in narod bo pripravljen ustvariti močno slovansko državo na jugu, ki bo segala od Črnega morja do Jadrana. TO IN ONO Nekdo se je pridušil: "Kogaaa ... pa mi, ki smo bili 100', za slovenski kongres . . .!" Človek se mora držati za trebuh, če prebere gornje vrstice in se spomni, kako je bil dotični "100' ;, za kongres." Pa je že moral biti, ker se je menda iz same radosti tako napil, da je vozil barko v soboto in nedeljo, to je na oba dneva kongresa. V pondeljek pa, ko bi moral napisati poročilo o kongresu, je pa letal okrog in spraševal: "Ti, kaj pa je bilo vse na kongresu?" K sreči se ga je nekdo usmilil in napisal zanj poročilo . . . Barbič mu je vzdel časten naslov: generalisimo partizanov. Pošiljke vojakom iz fare sv. Vida Te dni je bila zbrana skupina naših mladih mož in žena, fantov in deklet, ki tvorijo mladinska društva pri naši fari. To ni bil samo sestanek za zabavo, pač pa so prav pridno delali par večerov, da so spravili vse v red. Kaj, so pa delali?, bo morda kdo vprašal. Še se spomnjate, da je bil omenjeni odbor priredil "Ctfrd Party," iz katerega preostanka je bilo sedaj poslanih 120 zavojev našim fantom vojakom iz naše fare. Res ni bila udeležba na prvi prireditvi tako velika, kot smo pričakovali in zato nam je bilo sedaj mogoče spraviti skupaj samo omejeno število zavitkov. To delo smo vsi vršili z veseljem, ker vemo, da bomo s tem razveselili naše fante, ki so sedaj v raznih vojaških taboriščih. Kakor že omenjeno, nam je bilo sedaj mogoče poslati samo 120 zavojev in da se pa ne bomo spominjali samo nekaterih, zato je ta odbor sklenil, da ponovno priredimo slično prireditev in sicer v nedeljo večer 4. aprila v cerkveni dvorani sv. Vida. Za omenjeni večer pričakujemo še malo večje udeležbe, kot pa smo jo imeli pri prvi prireditvi, da bomo potem še nadaljnim našim fantom poslali, kakor smo to storili zadnje dni. Naš odbor želi, da bi bili deležni zavojčka vsi vojaki iz naše fare, zato pa bo druga prireditev kot ^že omenjeno 4. aprila zvečer. Zato pa vas že danes opozarjamo in vabimo, da nag ne prezrete in da se gotovo še v večjem številu udeležite kot ste se prvič. Vsak zavoj, ki smo ga poslali v prvi pošiljki, je vseboval: sladkorčke, žvečilni gum i j, sladkorčke proti kaši ju, orehe, cigarete, piškote, pomaranče, jabolka in poleg tega je bila priložena vsakemu zavojčku podobica, kot spomin od tega odbora in pa sobotna številka angleške strani Ameriške Domovine. Aktivni člani tega odbora so: Stanley Frank, Matt Mlinar, Frank L«aurich, Frank Brodnik, Michael Kolar, Ant'hony Baznik in gospodične Helen Meglich, Jean Skander, Elea-nore Karlinger in Frances Per-nach. Če je kateri izmed naših mladih fantov ali mož in deklet pripravljen in ga veseli delovati s tem odborom, tedaj naj se kar priglasi in z veseljem ga sprejmemo, kajti delavcev je vedno premalo pri takem delu. Vstopnice za prihodnjo prireditev bodo v predprodaji tekom tega tedna. Lahko si jih boste preskrbeli pri omenjenih članih ali pa če stopite v Novakovo sladščičarno, ali pa v Mrs. Makovec sladščičarni v Slovenskem narodnem domu. Priporočamo vam, da si jih nabavite že vnaprej in da si gotovo re-zervirate nedeljo 4. aprila za naše fante-vojake. Lahko si mislite, kako bodo naši fantje-vojaki veseli, ko bodo videli, da jih mi doma nismo pozabili, čeprav so daleč od nas in da se jih še vedno spominjamo. Naj vam bo v imenu vojakov izrečena najlepša zahvala vsem, ki ste pripomogli do te prve pošiljatve in se vam priporočamo, da se velikodušno odzovete še na drugi prireditvi, da bomo razveselili še ostale naše fara-ne-vojake. Stoteri Bog plačaj vsem, ki ste že in ki še boste prispevali v ta namen. Odbor mladine fare sv. Vida. P. S. Vse naše farane, ki imate svojce pri vojakih, pa prosimo, da nam takoj sporočite morebitno spremembo naslova vojaka, da bo tako pošiljka točno dostavljena. Vsako tako Vaš dohodninski davek Piše Wm. J. Kennick. Drugi plačevalci so mnenja, da bi vlada morala odbiti od zaslužka, kar se je plačalo za premog, in za druge "stroške" pri hiši. Odgovor na to je, da vlada ne odbije nič za take stroške. (Državni 3% Sales Tax se odbije). Stroške za premog, kupovanje pohištva, popravljanje svojega avtomobila, stroške za jed in pijačo, ali pa popravila pri svojem stanovanju, zvezna vlada smatra kot osebne, privatne, življenjske stroške. Ako bi vlada dovolila odbiti take navadne ži.vljenske stroške, bi nobenemu ne bilo treba plačati davkov, kajti skoro vsak izmed nas zapravi skoro ves svoj zaslužek za take življen-ske stroške. Kdaj se pa lahko odbije stroške za popravila pri hiši? To se pa lahko stori, samo takrat,, kadar imamo posestvo, katero damo v najem. -Ako ima davkoplačevalec hišo za dve družini, katero da popolnoma v najem, in dobi od vsake družine $25 mesečne najemnine, bi lastnik hiše dobil $600. dohodkov letno od najemnne. Ampak takemu lastniku ni treba poročati celih $600 na davčno polo kot dohodki, kajti ta vsota ni čisti dobiček. Lastnik hiše je mogoče dal $100 za papiranje sob, in $50 za druga popravila, in v takem slučaju, ima pravico odbiti $150 od najemnine", tako da mu ostane samo $450 čisti dobiček od najemnine. Poleg tega mu pa ziezni zakoni dovolijo odbiti nekatere druge velike vsote pd najemnine, in vsak lastnik hiše ima pravico do tega, da se mu odbijejo take vsote. Ako se lastnik pravilno posluži svojih pravic, si lahko prihrani povprečno od $30 do $60 pri plačevanju dohodninskega davka na leto. ZAHVALA Tem potom se želiva najis-krenejše zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki šo naju tako veselo presenetili za najino 25 letnico poroke na 23. januarja. Par dni poprej naju je vprašal Mr. Anton Tavzel, naj bi šla na vesel card party. No in potem, se je vse tako zasukalo, da je bil to najin surprise party. Zato se iskreno zahvaljujeva Mr. in Mrs. Anton Tavzel za vsa vabila, ki sta jih napravila ter za nabiranje ter za kot začetnika party j a. Ravno tako se zahvaljujeva Mr. in Mrs. John Globokar ter Mr. in'Mrs. Louis Cimperman za dovoz grocerije in mesnine. Najlepša hvala gre spretni kuharici Mrs. Anton Lužar in njeni pomočnici Mrs. Pristo, ki sta res pripravili tako fino in okusno večerjo. Hvala Mrs. Julia Tavzel za njeno delo, enako tudi Mrs. Mary Zgonc in Mrs. Margaret Tomšič, ki sta ji pomagali. Enako zahvala Mr. in Mrs. Frank Loushin. Zahvala gre bartenderjem Anton Tavzel, Louis Tomšič Sr., in Charles Raukar. Enako tudi igralcema Louis Tomšič Jr. in Vinko Globokar, ki sta res dobro igrala. Toplo zahvalo izrekava naslednjim, ki so gostom stregle: Miss Frances Tavzel, Miss Sophie Tomšič, Mrs. Julia Tavzel, Mrs. Mary Zgonc, Mrs. Margaret Tomšič ter naše hčerke Mol-lie, Marge in Lucille'Zgonc. Zahvalo želiva izreči vsem za krasne poslane karte ter naredniku Victor j a Zgonc in Pvt. Louis Zgonc za poslana iskrena voščila. Končno naj velja najlepša zahvala sledečim, ki so prispevali in se udeležili proslave: Mr. in Mrs. Louis Cimperman, Mr. in Mrs. Anton Tavzel, Mr. in Mrs. Joseph Zgonc, Mr. in Mrs. Frank Loushin, Mr. in Mrs. John Globokar, Mrs. Frances Gerchman, Mr. in Mrs. Rudolph Zgonc, Mr. Frank Zgonc, Mr. in Mrs. Louis Tomšič, Mrs. John Loushin (mati Mrs. Zgonc iz Chisholm, Minn.), Jennie in Pauline Loushin (sestri Mrs. Zgonc iz istega mesta), Mr. in Mrs. Matt Ogrinc, Mr. in Mrs. John Po-zun, Mr. in Mrs. Joseph Roberts, Mr. in Mrs. John Ogreen, Mr. in Mrs. John Geromi, Mr. in Mrs. Frank Kavčnik, Mr. in. Mrs. Victor Seye, Mr. in Mrs. Albin Zuzek, Miss Helen Pahu-le, Miss Jean Ponikvar, Miss Jean Loushin, Mr. Anton Loushin, Mr. Joseph Loushin, Mr. in Mrs. John Strazisar, Mr. in Mrs. Anton Tanko, Mrs. Fred Jazbec, Mr. in Mrs. Louis Turk, Mr. in Mrs. Anton Klancar, Mr. in Mrs. Andrew Yerman, Mr. in Mrs. Frank Smaltz, Mr. in Mrs. Frank Zagar, Mr. in Mrs. John Gabrenja, Mr. in Mrs. Louis Godec, Mr. in Mrs. Matt Intihar, Mr. in Mrs. Anton Smolic, Mr. in Mrs. Anton Klun, Mr. in Mrs. Louis Mese, Mr. in Mrs. Joseph Sterle, Mr. Anton Logar, Mr. in Mrs. Frank Rupert, Mr. in Mrs. Philip Močilnikar, Mr. in Mrs. Frank Kosten, Mr. in Mrs. Charles Raukar, Mr. in Mrs. Anton Lunder, Mr. in Mrs. Frank Longar, Jr., Mr. in Mrs. Jack Zakrajsek, Mr. in Mrs. Frank Sc'hultz, Mrs. Rose Cimperman, Mr. Frank Skully, Mr. in Mrs. Louis Kovacic, Mr. in Mrs. Frank Virant, Mr. in Mrs. Frank Knific, Mr. in Mrs. Jas. Močilnikar, Mr. in Mrs; Frank Cuzel, Mr. in Mrs. Frank Tegel, Mrs. Anna Bregar, Mr. in Mrs. Joseph Levfctik, Mr. in Mrs. John Pizem, Mr. in Mrs. Geo. Kraincic, Mr. in Mrs. George Kaliope, Mr. Anton Vehovec, Mr. in Mrs. John Zupančič, Mr. Edward Lejsar in Mrs. Jennie Grdina. Še enkrat: najtoplejša zahvala vsem in vsakemu posebej. Ne bova vas pozabila, dragi prijatelji in ob priliki vam bova skušala vse povrnti. Louis in Rose Zgonc, 885 E. 232. St. Iz londonskega radia Kaj se godi v Italiji? London, 22. februarja (Radio prejemna služba) — Zadnji teden je moral Mussolini na zahtevo nemškega poslanika Mackensena, preklicati izjavo svojega prijatelja in najboljšega propagandističnega so-trudnika, Vii'ginio Gayde. Kaj je v ozadju te zadeve? V svoji izjavi je Gayda med vrsticami popolnoma odkrito in priprosto priznal, da je osišče obsojeno in poraz v tej vojni neizogiben. Toda čemu je Gay-da tako govoril? Ali se mu je zdel vojaški položaj osišča, in morda prav posebno italijanski vojaški položaj, obupen? Ali je hotel le izraziti splošno občutje italijanskega naroda? Morda je sprevidel, da se Italija nahaja v hudi zagati, iz katere se bo mogla rešiti le, ako zapusti osišče še predno je docela vse izgubljeno. Tako ali tako, Gayda je govoril resnico. Položaj Mussoli-nija, ki se je ponižal do pokornega in slepega Hitlerjevega hlapca, je obupen. Pred dvema letoma se je predrznil napasti Francijo, ker je mislil, da bo brez težav in žrtev nagrabil ogromnega plena. Toda to so bile samo prijetne sanje, iz katerih so ga surovo prebudili Angleži — udarili so ga najprej po prstih, potem pa preko glav in zdaj je Italija uničena Javna izjava Vsled neupravičenih očitkov in trditev proti častne®11 sedniku SANS-a Louisu Adamiču zaradi našega skup"6^ dne 15. januarja 1943 pri državnemu podtajniku Mr. a'" Welles-u in načelniku OSS, Mr. Poole-u, izjavljamo člani in članica deputacije sledeče: »a "Mr. Louis Adamič, ki je bil izvoljen na Slovenske^ nem kongresu kot častni predsednik Slovenskega amei"1® rodnega kongresa, in ki je preskrbel, da je delegacija stop do preje omenjenih državnikov, ni nikakor govoril \ imenu. Vsak izmed nas ima pisano poročilo, ki je bilo # v hotelu Willard, predno sm0 šli obiskat Mr. Welles-* Poole-a. Mr. Adamič ni rekel, da Slovenci ne bomo sodeU>vtt B V S6i riško vlado, ali da ne bomo kupovali vojnih bondov. * je govorilo, je bilo v zaslombo ameriških Slovencev, se je lojalnost našega naroda do Amerike in do žrtev> sedanji vojni doprinaša, da se tako po svojih močeh P01" riki do zmage. . * Vse, kar je bilo govorjeno, je bilo storjeno v do dobrim namenom v korist ameriškim Slovencem in v P2 jd] venskemu narodu v starem kraju. Vse je bilo storjeno šim namenom narodu koristiti in tako sta tudi oba dr«jv ročila v enakem smislu sprejela. Državni podtajnik, se je še celo izrazil, da bodo Slovenci v starem kraju 1 ^ sedanji vojni bolj upoštevani, kot pa so bili upoštevani r ni prvi svetovni vojni. Ravno tako je državni podtaJ" , da bo izdal izjavo, ki bo razmere in razpoloženje me« Slovenci izboljšala, kar se tiče propagande grofa Sfor na Habsburškega. ^ Podpisani smatramo, da oni, ki so Mr. Louisa A t dolžili, da je rekel, da Slovenci ne bomo sodelovali z « ^j. do in da ne bomo kupovali vojnih bondov, so bili o * ■ čno informirani. Mr. Louis Adamič kot častni predseo zasluži pohvalo za delo in žrtvovanje, ki ga doprinaša ski ameriški narodni svet v Ameriki. Za delegacijo: .. p Marie Prisland, Janko N. Rogelj, Rev. Kazim" Joseph Zalar, Vincent Cainkar. Chicago, 111., dne 27. februarja 1943. |)eit ft bo t 'P ti ,:jj d*' Pojasnilo uredništva. — Mi nismo nikdar tr° aVj Adamič rekel, da Slovenci ne bomo sodelovali z am ^ 10 V( ali da ne bomo kupovali vojnih bondov. Mi smo L]iii; srje li iz zapisnika sledeče: "Mr. L. Adamič je najprej P0^ pfj, prihoda deputacije v Washington in poudaril, kako ^{t ^ žavljane slovenskega rodu razburjajo časnikarska P^ gj ^ ^ klonih naše vlade Italijanom in Avstriji, zlasti gr0 J) ^ Otonu Habsburškemu. To pa ima naravni vpliv na ^ ljajo, četudi nehote, tisto navdušenje za sodelovanje; ^ ^ do za zmago, zlasti za nakupovanje vojnih bondov, „ ^ gače kot navdušeni Američani imeli in so ga imeli •^ Mi smo torej protestirali proti tem Adamičevim^ & ^ poudarjali, da ameriški Slovenci ne izgubljamo ^ sodelovanje s svojo vlado za zmago in da ne izgub J ^ ^ nja za nakupovanje vojnih bondov, ampak da hocem^ ^ dalje lojalni svoji vladi ter ji pomagati v njenem V^.vpf ^ ^ ne glede na njeno politiko. Poudarjali smo, da smo ■ ameriški državljani, potem šele kaj drugega. .. nj f iiVj-j} Dozdaj ni bilo še nikjer rečeno, da g. Adami ^ ^ ameriški Slovenci izgubljajo "tisto navdušenje * ■ .flj^. itd." Vsled tega ne čutimo, da bi bili g. Adamiču " ^icij ^ čeno očitali, ker smo mu očitali samo to, kar je v j p4 Koncem konca pa, če hočemo biti natančni, pa m rečemo, da ameriški Slovenci ne bomo kupovali bo ^ gubi jamo navdušenje za nakupovanje istih. Kdoi^ ^ ^ šenje za kako stvar, pomeni, da pri tisti stvari pre> ^'Iv^ Iz gornjega je torej razvidno, da se je naše naP o^lj^: miča hote ali nehote napačno tolmačilo, ali pa so . pačno informirani. ^ Kdo ve, do K*- ^m so imeli ame""J su prohibicije j^m Neveste? Ca* jaz povedal, kak ffft; tela čez cesto iz i ofica. -i s0® Ameriški suh11^;, več rešpekta cl° .' i/lt vsakemu so v7'e.,g /1 njemu si ga ^ ^liK' iij Vid je nami"ec lom>- * JI fiS'li Naš Brownie .1 ^ tu. Saj se bo ^Jfcj, kje drugje tako ^ ^j* je bilo pri nas, Kaj smo se mu t drugega ni bi10' ,j|, večer Johani ba zdaj na s P bo" privezati, da žernado po ,r/! Samo to in nič rekel in drugi ^ kalo. Šur, ko Je ju ležal na zape^P, zdaj na spom'a< . / pri hiši, da bi našati veje i" J vrta, pa gre. Jf| Zakaj si 1» 1 ^ prebrala zadnJ1^/ sem mu kupi1 11 šam. -o- Za vsak ducat jajec, ki jih znese ena kokoš, potrebuje ista krog sedem funtov hrane. * * * V Sequoia narodnem; parku je nad 300 malih jezerc. BESEDA IZ NARODA spremembo naslova prinesite takoj vsako nedeljo s seboj in oddajte pri glavnih vratih v naši cerkvi. v gospodarskem, političnem in vojaškem pogledu. Neki Italijan je pred kratkim v Rimu šel v kavarno, vzel časopis in prečital naslovno stran, potem pa besno vrgel časopis na tla in odšel. Vprašali so ga, zakaj je prebral le pr\'o stran, na kar je odgovoril, da je iskal oznanilo smrti. "Toda posmrtni oglasi izhajajo vendar na zadnji strani!" — "To je že res, toda za tega moža, bi bil izšel na prvi strani." . . . Mussolini je nekdaj pripisoval vse uspehe italijanske politike in vojne izključno le samemu sebi. Zdaj bi moral istota-ko pripisovati sebi tudi vse italijanske neuspehe. Teh neuspehov je vsak dan več—italijanska vojska doživlja poraze na vseh bojiščih. Dozclaj so se dogajali daleč onkraj italijanskih meja in narod je le duševno trpel. Danes pa udarci že padajo na italijansko zemljo, a med narodom nastaja panika. Britanske podmornice se popno na površino morja in s topovi obstreljujejo železniške vlake, električne centrale in druge objekte na italijanski obali. Italijanski narod je v .precepu alternative — brezpogojne predaje ali popolne propasti. (JIC) ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. ialjn vedn° tolažil ter da ]e na svetu kclaj v'a Se V enem dnevu P08tan0kOlŠČine PreSUČe" ki veseIJa žalost' ihko nj ' ravno tako 'reijien°e?Ce' da se nakrat Pet 7al' najde nenado-wj? SreŽno in "Lasta- *i bilo T ZOpet sina- -k i Zastavice" še v i^. da PHŠk tje' sodil ■ Proti Se ^ got°vo zopet !>Cr,0t0k0m iskž iislta]a RpotJ° morda zo-Pri , ataviJ'o ter ondi SoV].!UpCu Edmondu o , da bi v Ameriko. Neto tudrej Čas minul> ne" Nuj*Lbrez gotovega , 1 sv°i° nesre-*»e na lov cJežei ° °gledala no" |ih (jržav° amerikanskih P j® bil »a A . PSa ! Pn VOlji'ker |posebn T Je že zel° na" Nsamot0 ker je že toliko Na Se je mestne- K todvadil hodorr, Ze pred soln" iNja Sta zasedla vsak f'W k':VZela seboj nekaj V'- ^la°J'ma nosili ži" |V«tolet« aVana se -ie lo v^e gozde,, kjer je rjeCSe?°lno divjih |p%bit 0 imel l)ri" ni h!,81 lepega p]ena' fc8t^ h lolika,nj mar Pje v 4ll> temuč uživali "i zaDp, mernih" gozdih, sekira, > nihče dru- rv takeZlVali- Ako čl°-ffsrecev!,g&Zde. Prevza-l^avSj^tila, ki ga M "°d^lo,vde-6 mC3' kler ne dra. > Pti ii11?6^ druga viih il1 .ferf0t) loma- > bi aa vki imaj° siih ,:ahsca, in šume- l%aTneS'ki ^ ma.ie rosne kap- ^iieki,foje nekatera , razProstira- ■ veje z mahom ob- Ni po kate. S in f- let0 kolero Sia s°če viharjev ?%t vendar i* * Hn JJ? moč, vkljub vl?a'° vedno l Ve proti ob- 1;>ti J®*5 nagnilo že f ona Sušelo drevo ter pJje8® mlajšega %< °bl'žji a korenine v ®'SlU Pa mu je f , O** razpo-f ? »a tla, I ' v Cl trohlli in se f > »v0 Wiwavlja I '% mlajšemu "IHXSi!8preinin.ia vse 'Iv^^'I10 Pr°stor 'f^.bili. ns vpraša, kdo IV » Trtaste' | fl»5s« večkrat 'Si^^Mti skoz, ld>čv'klstaga vze- flV'k^tsVVOj(' malo i K#0h>ine l ')er so se je ln vsa r^o Ni J?111' kJer " »VSe l Po bil- I e Z groz- nim krikom, ki so gar nebo za-temnile, drevesne veje so se ši-bile pod težo neštevilnih gnezd, in ako se je katera odlomila, mrgolelo je polno mladičev po tleh. Ti golobje se nahajajo v Ameriki v tako obilnem številu, da se nekatera indijanska plemena skoraj celo leto ž njimi priživljujejo. Nekega večera je počivala naša družba zopet na takovej samotnej tratini. Bilo jih je vsega skup šest možakov: kapitan Viljem, Tomaž, mladi In-dijan, kažipot in pa trije no-sači. Postavili so majhen šotor, zakurili ogenj, konja pa sta se mirno pasla po trati. Indijan je stekel v gozd in njegove bistre oči so dobile kmalu kopo divjih golobov, katere je nastre-ljal po drevesih s svojim lokom —. Nekateri Indijani so v tem orožji tako izurjeni, da skoraj vselej zadenejo, kamor merijo; kajti od mladih nog so že vajeni loka, zatorej se ga tudi raji poslužujejo, nego pušk, ki se jim zde odročne. — Večerja je bila pripravljena. Tolsti golobje, katere je Indijan znal prav dobro speči, vrteč jih na lesenem ražnju nad žerjavico, nekaj kruha in steklenica vina, to vse je utrujenim popotnikom kaj dobro dišalo. Celo Tomaž se je nekoliko spremenil, odkar je živel v tej samoti, postal je nekoliko bolj zgovoren, nego je bil prej in pritrdil je Viljemu, da mu je takovo potovanje ja-ko ljubo. Zadnje krokotanje in žvrgo-lenje ptičev, ki so se spravljali spat, je utihnilo, mračniki in drugi nočni letavci so švigali sem ter tje ter se prikazovali nad ognjem, ki je mogočno plapolal ter razsvitljeval okolico. Sedaj je bilo tudi popotnikom čas spraviti se k počitku. Viljem in Tomaž sta ležala v šotoru, nosači pa, in Indijan so ostali zunaj pod prostim nebom ter polegli krog ognja. "Tomaž! jaz kar ne morem spati," oglasi se Viljem že precej pozno v noči ter' si zapali smodko, "nekako soparno je nocoj, nemara bomo imeli jutri grdo vreme; več nego desetkrat sem so preobrnil že z ene strani na drugo, pa le ne pride spanec." "Meni se ravno tako godi," odvrne Tomaž, ki je ves čas sedel na postelji in imel roki speti, kot bi molil, "ravno premišljujem, kako se mi je prvo noč godilo v sužnosti; takrat tudi nisem mogel spati, celo noč sem molil roženkranc, da bi mi Bog poslal rešivnega angel j a, kot nekdaj sv. Petru." * "In čez dolgo let poslal ti je lastnega sina; — ali idiva nekoliko na prosto, morda naji nočna sapa nekoliko ohladi, da ! bova potem ložje zaspala." Zapustila sta šotor ter se sprehajala zunaj po trati poti-homa se razgovarjaje. Konja sta pridno mulila travo ter bila s kopiti ob tla, če ju je nadlegoval kakov siten mrčes, nosači pa so spali krog ognja zaviti v plašče ter hudo smrčali, samo Indijan je imel tako mirno spanje, da še skoraj njegovega sopenja čuti ni bilo. "Lejte si, kako ti prosti ljudje mirno vživajo blagi pokoj," pravi Tomaž, ko sta ravno šla memo te speče skupine, katero je bomo še osvitljeval že pojemajoči ogenj, "celo Hoaksla _ tako se je imenoval Indijan —trdno spi, kakor se mi dozde-! va." ' POLJANČEV CENCEK (Slitica iz življenja malih lju-dij. Spisal Fr. Ks. Meško.) "Jožko, kaj pa ti je?" Jožko se ni ganil. Niti rok ni odmaknil od lica. "Kaj ti je, Jožko? Povej!" "Nič!" Glas Jožkov je zvenel osorno. Cencek pa je postajal žalosten. "Jožko, ali si hud name?" "Ah, pusti me!" "Jožko, saj ti nisem storil nič žalega." "Pusti me! — Le idi s svojo sliko kamor hočeš!" Cencek je povesil glavico. — Torej slika! "Ali si zavoljo slike hud name?" Jožko je molčal. • "Pa rečeva gospodu in tudi tebe naslikajo." "Nečem!" Glas Jožkov je vzenel na jok. . "Ne? Zakaj ne?" "Ah — pojdi! — Ce pa ne greš ti strani, pa pojdem jaz." In Jožko je skočil pokoncu. Predno je mogel Cencek še kaj reči, je že izginil za hišnim oglom . . - In Cencek je sam samcat stal pod hruško. Otožno je zrl zdaj tja pr^i oglu, ki je izginil za njim prijatelj, zdaj na sliko. Veselje, ki ga je še ravnokar imel s sliko, ga je minevalo. "Torej Jožko je hud name— zavoljo te slike!" Tako težko mu je bilo pri srcu. Jožka iml tako rad, in slika mu je tudi tako draga in ljuba. In ravno ta lepa slika naj naredi razpor med njima. Sveže ustnice so mu vztrepeta-vale. V nedolžnih očeh pa se mu je nekaj zalesketalo — in po me'hkem ličecu sta mu zdrknili dve svetli solzi. .1 . S pove-šeno glavo je hitel |a vaškimi hišami proti domu. Mati ga je še ^skala doma. Brez obotavljanja ji je izročil sliko, naj jo hrani. Potem pa je šel ž njo na polje. Katra je plela Sivčevo pšenico. Cencek pa je ob kraju njive celo popoldne presedel mirno in globoko zamišljen. Mati se je temu izredno čudila, ker kaj takega še skoro ni po- mnila. Zvečer pa se Cencek vendar le ni mogel premagovati. Po večerni molitvi je prosil mater, naj mu pokaže sliko. Nekaj časa jo je pozorno in zamišljeno ogledoval, potem pa jo je dal mamici nazaj in tiho je legel na klop ob peči. . . . * "Da, tudi Jožka mora naslikati. In vse bode zopet dobro!" S to mislijo se je drugi dan Cencek prebudil. In proti poldnevu je šel k botru Sivcu vprašat, kje je tuji gospod. "Kaj pa hočeš ž njim?—Saj te je menda že fotografiral" — so menili boter Sivec . . . "Ali te naj slika še enkrat?" "Ne, kumek! — A da bi tudi Kožuhovega Jožka." "Nič ne bo. Gospod fotograf se je danes zjutraj odpeljal od nas." •Nova žalost za Cencka. Torej s sliko Jožkovo ne bo nič. "Kaj se tako kislo držiš? Vesel bodi, da so te gospod tako lepo naslikali. Tu imaš žem-Ijo." "Bog plati, kumek!" A tudi žemlja Cencka ni kaj posebno potolažila. Kaj pa sedaj? Ni vedel, kako si naj pomaga, kaj naj stori, da prijatelja potolaži. Najbolj pametno se mu je še dozdevalo, da poišče Jožka ter mu pove, kaj da je storil zanj, a da je zdaj vse prepozno. A Jožko ga je nekako malomarno poslušal. Razgovor se jima ni mogel prav razpresti. In kmalu sta se razšla. In to je Cencku delo tako hudo! Tako rad je imel Jožka. "Ah, ta slika! Brž bi bilo bolje, da bi me gospod ne naslikal!" A videti jo je vendarle moral vsaj enkrat na dan. Sicer ni bil miren. A veselje, ki mu ga je delala slika, mu je vedno kalila misel na Jožka. . . . In tisti čas, kakih štirinajst dnij približno, Cencek ni vznemirjal vasi^tn-vaščanov s svojim krikom in mladostno razposajenostjo. Bil je čudno tih, miren in zamišljen. Mati Katra pa je bila v velikih skrbeh za Cencka. "Uroki so to, uroki. . . . Saj sem pravila, da se iz tega ne bo skuhalo kaj dobrega. Mož ti je gotovo urekel.—Bog ve, kak človek je bil. Ali te boli glava Cencek?" og MAKI EVERY PAY DAY 'A BOND DAY Na sliki vidimo francoske mornarje na francoski bojni ladji Richelieu, ki se « posebnim zadovoljstvom oprijemljejo precej obilnega sodčlca. Ramme se, da sod m 1» in kaj se bo zgodilo z njegovo vsebino, si tudi lahko mshmo . . . Nad njim pa do 6. zvečer. Strica Sam te želi, da postaneš WAAC in te hoče sedaj. "Ne!" A matere to zagotovilo ni umirilo. "Dete samo ne ve, kaj mu manjka in kaj ga boli." In vrgla je tri žareče oglje v skledico mrzle vode. In res so šli na dno, kar je Katro še bolj prepričalo, da je Cencku res urečeno. In fante je moral pol vode popiti, dasi je trdil, da je povsem zdrav. Z ostalo pa mu je mati močila čelo in teme. A Cencek je vedel, da to zdravilo gotovo ne bo pomagalo. .. . * A ta mehka mlada srčeca — kmalu celijo in kmalu zabijajo. Tako je tudi Jožko kmalu pozabil svoje boli in žalosti. . . . In črez dva, tri tedne sta si bila s Cenckom zopet najboljša prijatelja. Slike Cencek Jožku ni več kazal. A sam jo je ogledoval doma še često. Po vasi pa je Cencek vpil kakor prejšnje dni. In zopet se je ves vesel in razposajen rav-sal s fantki in paglavčki, lučal s pračo kamenje ter uganjal še raznolike druge nedolžne vragolije. . . . Vaščani pa so se zopet jezili nad njim ter govorili kakor prej: "Ah, ta Cencek — ta Po-ljančev Cencek!" KONEC Padec Hitlerja in Musso-linija je neizogiben Govor [podpredsednika vlade, dr. Miha Kreka London, februarja (Radio prejemna služba) — Hitler skuša zasuti vso Evropo s poročili o uspehih svojih podmornic. On trdi, da bodo nemške podmornice s s;vojimi torpedi napravile zaveznikom toliko škode, da bo njihova udarna sila čisto oslabela. Ob začetku vojne, in tudi pozneje še, je Hitler često trdil da je nemška vojska na kopnem nepremagljiva in da nobena stvar na svetu ne bo mogla ustaviti njenega zmagovitega prodiranja. v začetku je tudi uspeval in dosegel sjvoj cilj. Pregazil je mnogo malih ne-oboroženih držav. Goering je govoril, da je sila njegovega letalstva tako neizmerna, da bo spremenila v prah in pepel vse zavezniške tvornice in vso, njihovo industrijo. In da bo potem zavladal na svetu "nemški" mir in nemški novi red. Danes pa sta oba utihnila. Z jadikovanjem skušajo Nemci prikriti, da so vojno v zraku že izgubili. Tudi podvodna vojna se bo končala na isti način. Hitler je hotel pretrgati obroč angleške blokade. Toda ta blokada je danes bolj tesna kakor kdajkoli. Hitlerjeve podmornice te blokade ne bodo dvignile niti uspele oslabeti udarne sile zedinjenih narodov. Tudi tukaj bo Hitler podlegel. . On nima mornarice, ki bi se mogla meriti z angleško, z naj-silnejšim vojnim in najmočnejšim trgovskim brodovjem. Skozi štiri leta so Angleži že v vojni in skozi vso to dobo so ščitili vsa važna pomorska pota. Okoli Afrike so dovažali svoji osmi armadi ves vojni materij al. Kljub nemškim podmornicam so privedli varno in pravočasno stotisoče ameriških m angleških vojakov v Severno Afriko. Prevažali so in še vedno prevažajo dragoceni vojni materij al v Sovjetsko Rusijo- Skozi 4 leta je njihova sila neprestano naraščala. Ako-ravno za ceno težkih žrtev, sc Idozdaj vendar uspešno dosegli vse svoje cilje. Upoštevati jt treba tudi še ameriško produkcijo vojnih in trgovskih lad';, in neprestano uničevanje nem ških podmornic. Tako prodira ti obe sili k obalam Hitlerjevi Evrope. Prišel bo dan, ko si bodo osvobodilne armade izkr cale na njena tla. FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9359 ti% pivo. vino, žganje ta dober prlgrt-k Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj , East 61st St. Garage FRANK RICH. lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila ta barvanje vaSega avtomobila. Delo totao in dobro, . 4 REN V AUTO BODY CO. 982 Easft 152nd St. popravimo vaS avto in prebarvamo, da bo kot nov. popravljamo body ln fender]«. Welding 1 j I'OZNIK — M. ŽELODEC OLenville 3830. ______ Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 (CDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-vrriA NAGROBNIH SPOMENIKOV SLOVENSKI VEČER kakor je vsak ČETRTEK VEČER pri YANKOVIC CAFE 528 E. 152. St. Pridite in sc dobro imejte! Stanovanje v najem v najem se odda 3 sobe s kopalnico. Nahaja se na 4084 St. Clair Ave. Pokličite KEnmore 5135. , (x) I DELO DOBIJO izuCeni operatorji boring mills (Horizontal in vertical) large planer radial drill Plača na uro, vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposlen^ pri vojnem delu, se ne priglasite. WELLMAN * ENGINEERING 7000 CENTRAL (56) VOJNA DELA na raz/polago za izurjene može 3A Turret Lathe Engine Lathe Radial Drill Press Milling Machine kot tudi učenci za mašiniski oddelek PLAČA NA URO, OVERTIME Če ste sedaj pri obrambnem delu, se ne priglasite. The Euclid Crane & Hoist Co. 1365 CHARDON RD. EUCLID, O. (53) ForaBetterDaij U.S.WAR BONDS Tiho je pristavil: bolna?" Poveljnik straže , ril: "Gospod Hende| oder še ni nobenega i zemljo, vrhutega Je' komaj efo uro, za 1 zahvaliti vam ter ti roke in noge." j '•Meni? Kako? J ga je prevzetno zaV "Naj le poskusi kaj kako ji gre druga«*' veš?" , "Bom poprasai, zal vojak. "Ko straža, bom že zv bom gospodu že ti mora, kako ji gre. Ni res, da mi ni več mar za papežnico; ni zato rešil železja Štefano, da bi pozneje ne smel zvedeti, kako ji gre. — Postalo je skoraj temno in na vrhovih dreves so začele trepetati zvezde, kakor bi padala rosa z nebeških lilij; nad Garstenom je izšel polume-sec. Henrik je prižgal luč ter je potrkal svojim stražarjem, in kmalu so se odprla vrata in poveljnik straže je stopil noter. Henrik je stal pri oknu, tako obrnjen, da mu slednji ni mogel zreti v obraz, in je vprašal: "Kako gre prav za prav dekletu, ki smo jo speljali s sramotnega odra, Štefani Švertner?" JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE (Dalje prihodni'j& OUR BONDS FREE THEIR ^ Kot bi stala kje v Ameriki na kakem cestnem vogalu in pričakovala busa tako stojita dva ameriška vojaka v mestu Tel Aviv v Palestini, kjer sta bila preko praznikov na obisku. Na sliki, opazite tudi Mesno ograjo, ki je postavljena zato, da stoje potniki v vrsti. Pri gradnji cest na Guadalcanalu vV°r g{ vrste traktor "Bulldozer," ki s pravo lahkoto P^ stranja velika, palmova drevesa. S takimi . hranjenega mnogo dela našim fantom, ki so tem delu. - Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! BPS F L A T L $ oljnata barva pokrije z enkratnim ^t^ Lahko se rabi na stenskem papirju, opeki, ometu, lesu i*1^ i' itvari. Dobite tio že narejeno, se tž nj<> lahko barv* Poglejte to 4JO OC n(t nizko ceno galon° VIHTELIC HARDWARE,/ !07 E. 222. ST. J Euclid. Ohio. ..i/. SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV JERRY BOHINC ima popolno zalogo najboljše kvalitete linoleja In prepr $tt, polože ga za vas izkušeni delavci. ^eF k. ' Kuhinjski lijaki vseh mer $49 in več. Peči: Grana. f ' ti, Norge in Prigidaire— $76.50 in več. f'f'jL POPOLNA ZALOGA SLOVENSKIH ^I . Trgovina odprta v torek, četrtek, petek in soboto od oP Zaprta ves dan v pondeljek in l/"j]] NORTHEAST J^ SALES & SERVICE V M 819 E. 185. ST. M zraven La Salle gledališča yA 8t Every morninsr in occupied Europe Nazi guardsmen inspect the canals, the rivers, looking for floating bodies of waylaid soldiers. Every morning they find them. Hostages are shot, more men are sent to the slave camps of Ger- Hišni posestniki si lahko prihranijo veliko vsoto denarja pri plačevanju INCOME TAX ako se računi uredijo pravilno po zveznih zakonih. Obrnite se na odvetnika Wm. J. Rennick 6506 St. Clair Ave. (poleg Želetovega podjetja) Uradne ure: Od 9 zjutraj do 8 zvečer. Za druge ure pokličite HE 2383 VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! liinnuuiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHi1111 s \ »Jos. Zele iri Si*' POGREBNI ZAVOD ^f/^ Avtomobili m bolniški vo? redno in ob vsaki uri. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo 6502 ST. CLAIR AVENUE IeL! J COLLINWOOD8KI OBA®' ft[J 452 E. 152D STREET 1 .,t\W Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini many, but the battle continues, tat every German soldier killed means a ^un and ammunition for furtber The war is still far from our shores and we may use "nicer" methods to rid the world of Bitter land his cutthroats, i We must work for VictatyS'bop-War Bonds every pay day. ISB8S Wit Zdi se mi, da veste za tak načrt. Naj le pridejo!" je vpil v hripavem srdu. Nalahko so se odprla vrata; sneženoble-da je stala Helena tu ter je prosila in migala; srditi mož se ni niti najmanj zmenil zanjo, temveč je nadaljeval z grmečim glasom: "Moj sin ne bo prosto dihal, dokler se ne poniža pred menoj, pa maga-ri če se ves Štajer dvigne proti enemu; rajši umorim svojega sina, kakor da ga oprostim proti vsej pravici in postavi." "No, no, tako pa zopet nisem mislil!" ga je prekinil stotnik, ki ni mogel prikriti svojega strahu, z gromovitim smehom: "Haha, ha, to bi bilo lepo. Ne, nič se ne bo zgodilo; jaz bom že navil ušesa svojim porednežem! . . . Toda, tovariš, ki si se pri moji kom-paniji učil streljati, ne zameri, ki ga imam nad, ker je bil do danes najboljši, najhra-brejši strelec." Rožnati oblaki pred oknom so vedno bolj rdeli in so žareli kakor kri. Helena je še vedno stala med vratmi, hrepe-j neč, da jo vsaj enkrat pogle-i da ljubljeni soprog, toda ta se ni zmenil zanjo. "Saj ga ljubim tudi jaz, stotnik," je počasi rekel. Potem se je obrnil k omari, ki je stala poleg pisalne mize in je uvignJT rdečesvilnati zastor, | za katerim je ležalo razno- j vrstno orožje. "Moral sem mu izprazniti j shrambo za orožje, sicer se.j pripeti nesreča, ker je taki tak vTočekrvnež. Vse to oro-j žje z mečem vred, ki ga je iz- J gubil v Frajzingu, ima od me-i ne. Kjar sem mu že podaril orožja in drugih stvari, s tem bi lahko trikrat kupil ves Šta-jer. Svoje življenje ima od mene: danes se je svojevoljno uprl moji volji, brez katere bi ga ne bilo na svetu." Stotnik je odgovoril votlo 'in spoštljivo: "Bo že še izpre-gledal, bo že še vse obžaloval." Hendel je zopet zagrnil orožje in je rekel: "Naj bi vedela njegova mati, kar je storil očetu! Kaj mi bo še vse prizadel? — Ako bi bila še živa njegova mati, bi ga sedaj prijela za roko in bi ga pripeljala k meni; in ako bi ne hotel sam prositi odpuščanja, bi sama pokleknila predme in bi me prosila odpuščanja zanj, kajti bila je ljubezniva in me je ljubila—" Vedno, vedno le o tej govori, kdaj bo prišla ura, ko bo odvihrala proč. Med vrati je zašumela vleč-ka svilnate obleke. Helena je odvihrala proč. Vedno, vedno le o tej govori, kdaj bo prišla ura, ko bo pozabil nanjo? Stotnik se je, držeč v rokah zelenoperjasti klobuk, globoko priklonil in je spoštljivo vprašal: "Ima li gospod sodnik še kakšno povelje?" "Recite strelcu, ki straži mojega sina in ima ključ do sobe sina, naj ga pripelje k meni vsako uro,' kakor /'hitro bo zaželel govoriti z menoj, četudi o polnoči." Stotnik se je še enkrat priklonil : "Zgodilo se bo, kakor ste zapovedali," — in je šel. Pred Henrikovo sobo v tretjem nadstropju sta po smrekovih tleh korakala semtertja dva oborožena strelca, dva sta pa sedela na lesenih stopnicah, ki so vodile v podstrešje. Eden izmed stražarjev je radovedno pokukal skozi ključavnično odprtino >ter je spoštljivo zamrmral, da so ga slišali tovariši: "Bere." Spodaj so se v svečano sodnikovo pisarno že vsipale večerne sence, Henrikova soba pa, v katero je skozi tri steklena okna od juga in vzhoda sijalo rožnatooblačno večerno nebo, je bila še svetla. Mladi Henrik je sedel pri mizi ter je mrzlično obračal liste velike, debele in nerodne stare knjige, ki je ležala pred njim. Bila je to kalvinska knjiga, ki si jo je prinesel iz postranske sobe, v kateri je pred .leti stanoval kal vinski magister, ki je prišel z lepo Marjeto, Henrikovo materjo, v Štajer, da je zanjo in njene služabnice v tej postranski sobi opravljal kalvinsko službo božjo. - Ko so ga pripeljali gori in zaprli, ko ga je spremljalo vpitje in zmerjanje mačehe in rožljanje ključev, mu ni bilo prav nič hudo in ga še malo ni skrbelo, smejal se je in je rekel stotniku Gifinu, da mu jej treba samo gosli in deklice, ki bi ž njim svirala na gosli, potem bi mu bil kratek čas v je-!či. In zažarela so mu temna lica, ker se je spomnil, kako Ije bilo v Lincu, kjer je igral Iz gospicami, ki so se nanj obe-! šale in so mu razgrete obraze pritiskale na rame; toda uboga Štefka se ni hotela nanj nasloniti, četudi je bila napol nezavestna, in njena čudovita glavica ni počivala na njegovem srcu, kakor so počivale v Lincu razčesane glave grofov-skih hčera, marveč se ji je plaho povešala na prsi. Gifin ga je zapustil, in pred vrati stopa straža semtertja. Soigravke ni; tudi gosli ni tu, on sam je v sobi ujet, in oče in mati nočeta ničesar vedeti o njem. Kljubujoče se je zasmejal in si je sebi samemu-glasno rekel, d^a mu jčast ni omadeževana, četudi mora do smrti ostati v ječi, magari notri umreti; počasi pa mu je postajalo težko pri srcu, in pridružila se mu je v samotno ječo druga bledolična deklica, žalost, ki mu je obteževala mlado srce s temnimi postavami in klavrnimi obrazi. Začele so ga mučiti grozne besede, ki jih je govoril razjarjeni oče: o smrtonosnem sočutju, o sramotni slabosti; najbolj strašno pa je bilo, ko je rekel: Sodba je izvršena šele napol . . . lahko jo . . . Groza .. . da bi še enkrat vkoval v železje to ubogo telo! — Ne, ne, ne, nikdar, oče je vendar človek in ne volkodlak. Toda, škripal je z zobmi iz srda do uboge deklice, do smrti jo sovraži. Ce bi pa vendar le storil kaj takega, če bi še enkrat položil svojo kruto roko na deklico — za božjo voljo! In ti jej ne moreš pomagati več, ujet si do smrti ujet bolj, ker si sam tako hotel, kakor vsled sile železnih verig. Vojvodo Friderika Jurija je pustil cesar Rudolf ujetega vlačiti od gradu do gradu, dokler se ni postaral in osivel in nazadnje umrl na štajerskem gradu in ni nikoli več videl zeleni'h trat . . . Boli njegov oče tudi tako storil ž njim, ki ga noče in ne more ubogati? Potem niti eno I leto ne ostanem pri življenju . . • O Bog! Ce bi pa še enkrat mučil ubogo dekle! Kaj naj storim? se vprašuje ves zmešan in prestrašen. Naj ga li prosim? Naj mu li pišem? S tresočimi se rokami vzame iz! predala pisalno orodje. Kar j si prekriža roke in ponosno j ter začudeno samemu sebi pravi: Kaj pa hočem, moram' li zanaprej jaz skrbeti za de-1 kle? Sodnik je rekel: dosti je' kazni; vendar ne bo prelomil svoje besede, kaj se torej mučim. Dekle nima ničesar več i opraviti z menoj, jaz pa ž; njim ne. Nebo je vedno bolj žarelo j od večerne zarje, in sence so vedno bolj legale skozi okna v zakleto sobo ter so zagrinja-le ujetega mladega junaka, ki je zopet začel brati iz kalvinske knjige, ki je bila vsa polna srda in sovraštva do katoličanov. Toda ni mu šlo branje: vedno in vedno je mislil na ljubeznivo mučenico. Pred dušno oko mu je priplavalo ubogo dete, ki je z molitvijo šlo na sramotni oder, kjer je molče pretrpelo vso bridkost, in zdelo se mu je, da mu ble- do čelo in sklenjene angelske roke kličejo: Tvoj oče nas ima za upornike in zastruplje-valce, pa nismo to, sam Bog ve, da nismo. . . . "Ne, ti nisi," je rekel ter je porinil knjigo od sebe proč. "Če je tvoje papeštvo močva-ra, tebe ni omadeževala, ti si prelepa cvetka." Vedno bolj in bolj se je temnilo in votlo je spodaj klical in govoril oče. Zunaj pred oknom je na vrhu drevesa ptiček zvrgolel večerno pesem. Henriku se je milo storilo pri srcu. Spomnil se je na svojo rajno mater, ki bi ga prav gotovo ne bila zmerjala in psovala, kakor ga je zmerjal in psoval oče. Saj je šla o njej govorica, da je dobz'a kakor angel; še ko je bil majhen deček, mu je to tolikokrat pravila dojilja. Nekoč je hodil po Štajru menihprosjak in je šel od vrat do vrat ter prosil miloščine. Povsod so ga podili proč,' ker ni bil prave vere prišel je do Vogelzanga,) kjer se je zgrudil od slabosti,' fin mati se ga je u s m i 1 i 1 a in mu podala kos kruha. Ko ga je menih pokusil, je vzkliknil : "Okusil sem mano, take sladkosti nima ta svet." Ne, prav gotovo bi ga mati ne bila zmerjala in' ga zaničevala, ko je Štefano nesel s sramotnega odra; če je lačnemu staremu kutarju dala kruha, prav zares bi bila ubogi Štefani pritisnila poljub na nežna, bleda usta; tiho :se je smehljal, in srce mu je, ko si je vse to predstavljal, zatrepetalo bolesti in veselja obenem; pač bi tu mesto meniha rekla mati: Taka sladkost ni od tega sveta! Kajti: poljubiti Štefanine nežne ustnice mora biti slajše, kakor najnežnejšo cvetko odtrgati od stebla. Pa oh, cvetka je bila tako bleda, in ustnice brez življenja, ko jo je nosil na svojih rokah. In zopet ga je spre-letel strah, da bi se vendar utegnilo ji kaj hudega primeriti, ali da ne bo dobro zanjo; žele-j zo jo je tako hudo ranilo, želelo! Morajo mu povedati, vede- Ali iščete delo