i
i
“800-Prosen-naslov” — 2009/6/2 — 16:53 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 14 (1986/1987)
Številka 1
Strani 25–27
Marijan Prosen:
ZVEZDA, KI MRKA
Ključne besede: astronomija.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/14/800-Prosen.pdf
c© 1986 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2009 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
ZVEZDA, KI MRKA
Si že kdaj dalj časa pozorno opazoval kako zvezdo? Če ne, ti priporočam, da
opazuješ zvezdo Algol, ki leži v ozvezdju Perzeja. Kako izslediš to zvezdo, ka-
že slika 1.
Opazuj Algol zaporedoma več jasnih večerov, vsak večer pa več ur ali pa,
če zdr žiš, kar vso noč. V jesenskem času to ne bo težko , saj noči še niso pre-
hladne , Algol pa je tudi s prostim očesom dobro vidna zvezda na jugovzhod-
nem delu neba. Če si natančen in vztrajen, zapaziš, da Algolu tu pa tam oslabi
sij. To ugotoviš tako, da sij Algola primerjaš s sijem okolnih zvezd, ki sija ne
spreminjajo. Če ti to ne uspe, vzemi v roke Astronomske efemeride, ki izhaja-
jo vsako leto pri Društvu matematikov, f izikov in astronomov SR Slovenije.
•
Slika 1. Skica vzhodnega dela neba, kot ga vidiš v jesenskih večerih. Vrisali smo značilne
vesoljske objekte, ki jih lahko opazu ješ.
M 45 - razsuta (odprta) zvezdna kopica Plejade (Gostosevci) v ozvezdju Bika;
"Ha-Hi" - razsut a zvezdna kopica v Perzeju;
M 15 - kroglasta zvezdna kopica v Pegazu;
M 31 - galaksija v ozvezdju Andromede;
f3 Perzeja - Algol, spremenljivka;
'YAnd romede - Alamak, dvojna zvezda.
Pri opazovanju uporabljaš daljnogled . 25
Tam dobiš podatk e, kdaj ima Algol "minimum sija", to je, kdaj najšibkeje sije.
Algol začneš opazovat i nek aj ur pred minimumom sija in padec sija te zvezde
boš zagotovo zaznal. To spremembo sija seveda "odkriješ" s prostim očesom,
z daljnogledom , ki ga postaviš na trdno stojalo , pa še bolje. Nadalje lahko
ugotoviš, da približno vsake tri dni Algolu močneje oslabi sij.
Zakaj Algol "mežika" , je bila do lgo časa velika uganka . Danes pa to ni
težko pojasnit i. Algol namreč ni navadna, enojna zvezda. Algol je dvoj na zvez-
da. Sestavljata jo zvezdi, ki se gibljeta druga okrog druge v ravnini , ki gre skoz i
Zemljo . Za opazovalca na Zemlji se tako zvezdi periodično prekrivata . Če
opazujemo t ako dvojno zvezdo , kot je na primer Algol , lahko zaznamo spre -
minjanje - nihanje njenega sija. No, in Algol zato v siju pomrkuje - " mežika"
(slika 2).
Zvezdam, ki se jim sprem inja sij, rečemo spremenljive zvezde ali kratko
spremenlj i vke. Odkrili so že več kot 25 tisoč spremenljivk, ki na različne na-
o 10 2030 40 506U7 0
- ' f-
e I
I
I
26
A A
ure
Sl ika 2. Značilen podatek za vsako spre-
menl jivko j e graf (krivulja) sija . Ta kaže,
kako se sij spremenljivke spremin ja s ča­
som. Dobimo ga tako, da merimo sij zvez-
de. Na abscisno os nanašamo čas t opazo-
vanja, na ord inatno os pa izmerjeni sij m
zvezde. Vsakemu opazovanju ustreza v
omenjenem koord inatnem sistemu ena
točka T(tPlI. Ko vse točke povežemo, do -
bim o graf sija. Včasih ugotove graf sija ka-
ke spremen ljivke šele po več letih trdega
nočnega dela , včasih pa že veni noči.
Gornji del slike kaže graf sprem injanja
sija za Algo l, spodnj i pa zgradbo Algola.
A lgol je tesna dvojna zvezda. (Zvezd i , k i
ga sestavljata , sta približno trikrat ve č] i od
našega sonca.) Razmik med zvezdama je
torej zelo majhen, približno eno desetin ko
razdalje med Zemljo in Soncem. Algol je
okoli sto svetlobnih let od nas. S te raz-
dalje zvezdi ne razločimo nit i z najmo-
čnej šim daljnogledom. Zaznavamo le njun
skupni sij (svetlobo), Ko pri kroženju manj
svetla, a večj a zvezda prekrije svetlej šo, a
manj šo zvezdo (ko pride v lego A med
Zeml jo in svetlejšo zvezdo) , skupn i sij
močno pade. To je minimum sija - m rk ,
ki nastop i pri b li žno vsake tri dni in traja
okoli 10 u r. Ko pa svetlej ša zvezda pre-
k rij e manj svetlo (lega C) , sprejemamo
praktično le svetlobo svetlejše zvezde -
skup ni sij t ako rahlo oslab i, da tega ti ne
moreš ugotoviti. Ugotav lj aš le spremembo
sija ob minimumu.
1
čine in zaradi različnih vzrokov spreminjajo sij. Samo pri nekaterih spreme-
nljivkah je vzrok mežikanja prekrivanje dveh zvezd, zato pravimo prekriva/ne
ali eklipsne (eclipse - angl. mrk) spremenljivke. Znanih je nekaj tisoč prekri-
valnih spremenljivk, ki jih lahko združimo v več tipov. Zgradba nekaterih pre-
krivalnih spremenljivk je mnogo bolj zamotana, kot je Algolova . Nekatere
dvojne zvezde, ki se razkrivajo kot eklipsne spremenljivke, so dosti večje od
velikosti zvezd in medsebojnega razmika zvezd kot pri Algolu, druge pa so
tudi manjše velikosti, tako da se periode spreminjanja sija gibljejo od nekaj
dni do okoli ene ure. Nekatere redke izjeme pa imajo tudi precej daljše periode,
ki jih štejemo v letih.
Marijan Prosen
27