KATOLBKEMI Borba nemških katoličanov. Težka je borba ikatoličanov v Nemčiji zoper nasilje narodnega socializma, iki uporablja v borbi zoper krščanstvo metode ruskega boljševizma. Nemški škofje so se dolgo posvetovali na svoji ikonferenci v Fuldi, kaj storiti in kako uravnati potrebni odpor. O sklepih te konference S€ ni nič poročalo, ker tega cenzura v Nemčiji ne dovoljuje. V nemškib. časnikih, ki izhajajo izven Nemčije, pa se poroča o tem le ganljivem prizoru ob sklepu škofovske konference: Predsedni>l. ikonference kardinal-nadškof g. dr. Bertram iz Breslave je med službo božjo položil vsakemu škofu relikvijo (svetinjo, svete ostanke) sv. Bonifacija na čelo. Sv. Bonifacij je apostol NemCije ter je pri razširjenju krščanstva umrl 1. 754 mučeniške smrti. S tem, da }c kardinal Bertram vsakemu škofu položil na čelo svctinjo sv. Bonifacija, ga je hotel opozoriti, naj ga navdaja Ista verska zvestoba in isti verski pogum, iko nemškega apostola in mučenika sv. Bonifacija. — O razmerali v Nem.iji prodre v svet le malo podrobnosti. Kar pa se poroča, razsvetljuje z bengalično lučjo žalostne razmere, ki tam vladajo. Preganjanje veri zvestih Ijudi, zlasti duhovnikov, se nadaljuje. Nedavno sta bila v Bernkastlu aretirana od tajne državne policije oba 'kaplana, enega so potegnili ikar iz spovednice. Sc preden je odšel na škofovsko konferenco, je nadškof v Kolnu ikardinal dr. Schulte izdal odlok duhovnikom in vernikom, ki v njem opisuje brezpravnost neinških (katoličanov, kateri se niti v cerkvi ne morejo več braniti. Razmere so hujše in žalostnejše, ko so bile v takozvanem kulturnem boju v 8. in 9. desetletju preteklega stoletja. Nadškol opominja duhovnike, naj bodo previdni v vseh besedah, ki jih izgovorijo v cerkvi ali izven cerkve. Vendar pa ne more biti nobenega popuščanja, ko gre za kraljestvo božje in nedotakljivost božje resnice. Državna oblast ni dovolila, da bi se ta odlok kolnskega nadškofa prebral v ccrkvah. Nov slovenski misijonar. Slovenci od leta do leta živahnejše delujemo v misijonstvu. Število misijonarjev slovenske narodnosti narašča, v naši ožji domovini pa se organizira podporno delo za slovenske misijonarje in misijonarke. V ikratkem odpotuje zopet nov slovenski misijonar v tujino, lci mu naj po&tane domoyina. Je to salezijanec g. Andrej Majcen, doma iz Krškega. Do- ločen je za misijone v mestu Yunnanfu v zahodnji Kitajski kot pomočnik slovečemu sloveivskemu misijonarju Jožefu Kerecu. Misijonska pisarna v LjubIjani (Semeniška ulica št. 2) prosi, da bi velikodušni prijatelji misi(jonov poslali prispevke na njen naslov za potnino g. Majcena v misijone. Misijcnska razstava. Misijonski odsek dekliške Marijine družbe v Ptuju (sv. Peter in Pavel) je priredil v nedcljo due 18. avgusta misijonsko razstavo v društveni sobi. Po lepih predmetih smo videli, da so naša dekleta res navdušena za misijone. Same so napravile lcpo albo, dva koroka in večje število oltarnih prtičev. Krasen je bil tudi antipendij in pa lepe, doma izdelane jaslice. Zbrale so zelo mnogo znamk, podobic, rožnih vencev in drugega za uboge pogansko misijono. Ljudje so si razstavo radi ogledali in darovali !epe prostovoljne prispevke, zamorček nad nabiralnikom pa je vsakemu dobroliotno pokimal v zahvalo! Abcsinska cerarica se posti in meli. V Abesiniji sc trudijo z vsemi sredstvi, da bi vojno z Italijo preprečili. PriDravIjajo se sicer jako skrbno na vojno, kcr je položaj nesiguren, rajšo pa bi mirno poravnali spor z Italijo. Zatekli so se k Zvezi narodov, da brani svobodo in pravico Abesinije. Zatekajo pa se turii k Bcgu. Lep primer je v tem oziru abesinska cesarica. Nekemu časnikarju, l.i ga je sprejela v avdienci, je izjavila: »Postila sem se 16 dni ter z iskreno pobožnostjo molila za ohranitev miru v Abesiniji in na svetu. Obračam'se do vsch žena po svetu s prašnjo, da se pridružijo mojim molitvam.« Homarjsm na Goro pri Sv.Petru pri Mariborsv. V soboto pred praznikom Marijinega Rojsiva, ob 6. uri zvečer, veuernice in pridiga za romarje. Spovedovalo se bo do 9. ure zvečer. — Xa praznik dne 8. seiptembra je služba božja samo na Goii. Ob 5. uvi je tiha sv. maša, ob G. uri pridiga in peta ev. maša po namenu antonjevsJkih romarjev, ob 8. in 9. uri tihe sv. maše, ob 10. uri je pridiga, nato sloveena levitirana sv. ma.a. Popoldne ob pol treh so elovesne večernice. Ponoči je odprta gorska cerkev za žene, žu.pnijska cerkev za može.